Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 536 0 2448 6655411 6412107 2026-04-03T16:28:09Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6655411 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 536''' ('''[[rimske številke|DXXXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *1. junij 536 – [[Papež Silverij]] je postal novi papež Rimskokatoliške cerkve. *Oktober–november – Tekom [[gotska vojna (535–554)|gotske vojne]] je bizantinska vojska uspešno [[prvo obleganje Neaplja|oblegala Neapelj]]. *[[Vitigez]] ({{c.}} 500–542) je po smrti Teodahada postal ostrogotski kralj Italskega kraljestva. == Smrti == * [[25. januar]] – japonski [[cesar Ankan]] (* [[466]]) * [[22. april]] - [[papež Agapit I.]] (* {{c.}} [[490]]) * [[Teodahad]], kralj ostrogotskega [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italskega kraljestva]] (* {{c.}} [[480]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 536|*]] 6ae5yr4tg65ze57jfawcd1orl1kviet 3. april 0 2661 6655409 6504342 2026-04-03T16:25:52Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6655409 wikitext text/x-wiki '''3. april''' je 93. [[dan]] [[leto|leta]] (94. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 272 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1559]] – [[Francija]] in [[Španija]] sta podpisali [[mir v Cateau-Cambrésisu]]. * [[1860]] – Med [[Sacramento, Kalifornija|Sacramentom]] in [[Saint Joseph]]om je bila uvedena [[pošta|poštna]] povezava [[Pony Express]]. * [[1882]] – [[Robert Ford]] je ustrelil [[Jesse James|Jesseja Woodson Jamesa]]. * [[1922]] – [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] je postal generalni sekretar Komunistične partije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. * [[1930]] – [[Hajle Selasije I.]] je postal [[Etiopija|etiopski]] [[cesar]]. * [[1939]] – [[Adolf Hitler|Hitler]] je ukazal [[vojska|vojski]] pripraviti [[Fall Weiß]]. * [[1941]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] je zapustila [[Bengazi]]. * [[1942]] – Izvršni odbor [[Osvobodilna fronta|OF]] je izdal odlok o razlastitvi tujih [[veleposestnik]]ov. * [[1945]]: ** [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Murska Sobota|Mursko Soboto]]. ** V [[Košice|Košicah]] je bila sestavljena prosovjetska [[češkoslovaška]] [[vlada]]. * [[1965]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[bombnik]]i so prvič bombardirali [[Severni Vietnam]]. * [[1973]] – Opravljen je bil prvi javni telefonski klic z [[Mobilni telefon|mobilnim telefonom]]. == Rojstva == * [[1016]] – cesar [[Xingzong (Liao)|Xingzong]], dinastija Liao († [[1055]]) * [[1461]] – [[Ana Francoska]], francoska regentka († [[1522]]) * [[1593]] – [[George Herbert]], valižanski pesnik († [[1633]]) * [[1693]] – [[George Edwards]], angleški ornitolog († [[1773]]) * [[1778]] – [[Pierre-Fidèle Bretonneau]], francoski epidemiolog († [[1862]]) * [[1783]] – [[Washington Irving]], ameriški pisatelj († [[1859]]) * [[1834]] – [[Košaku Macukata Masajoši]], japonski državnik († [[1924]]) * [[1841]] – [[Hermann Carl Vogel]], nemški astronom († [[1907]]) * [[1863]] – [[Henri van de Velde]], belgijski slikar, arhitekt († [[1957]]) * [[1880]] – [[Otto Weininger]], avstrijski filozof († [[1903]]) * [[1883]] – [[Kita Iki]], japonski filozof in ultranacionalist († [[1937]]) * [[1900]] – ::* [[Anica Černej]], slovenska pesnica († [[1944]]) ::* [[Franz Carl Weiskopf]], češki pisatelj († [[1955]]) * [[1907]] – [[Isaac Deutscher]], britanski zgodovinar marksizma († [[1967]]) * [[1924]] – [[Marlon Brando]], ameriški filmski igralec († [[2004]]) * [[1926]] – [[Gus Grissom|Virgil Ivan »Gus« Grissom]], ameriški astronavt († [[1967]]) * [[1930]] – [[Helmut Kohl]], nemški politik, državnik in kancler († [[2017]]) * [[1934]] – [[Jane Goodall]], britanska etologinja, primatologinja, antropologinja * [[1948]] – [[Jaap de Hoop Scheffer]], nizozemski politik * [[1959]] – [[Tadej Slabe]], slovenski geograf, speleolog in športni plezalec * [[1975]] – [[Ivo Jan]], slovenski hokejist * [[1991]] – [[Markus Eisenbichler]], nemški smučarski skakalec == Smrti == * [[1075]] – [[al-Kaim]], abasidski kalif s sedežem v Bagdadu (* [[1001]]) * [[1151]] – [[Arnold I. Kölnski]], nadškof Kölna (* [[1100]]) * [[1167]] – [[Roman I. Krški|Roman I.]], škof škofije Krka (* [[1100]]) * [[1171]] – [[Philippe de Milly]], veliki mojster vitezov templarjev (* [[1120]]) * [[1173]] – [[Boleslav IV. Poljski|Boleslav IV. Kodrasti]], poljski nadvojvoda (* [[1120]]) * [[1253]] – [[Rihard iz Chichesterja]], škof Chichesterja, svetnik (* [[1197]]) * [[1287]] – [[papež Honorij IV.]] (* [[1210]]) * [[1348]] – [[Adolf IX. Berški|Adolf IX.]], nemški plemič, grof Berga * [[1350]] – [[Odo IV. Burgundski|Odo IV.]], vojvoda Burgundije, grof Artoisa, grof Burgundije (* [[1295]]) * [[1407]] – [[Ulman Stromer]], nemški (nürnberški) veletrgovec, papirničar (* [[1329]]) * [[1596]] – [[Kodža Sinan Paša]], veliki vezir Osmanskega cesarstva, (* okoli [[1506]]) * [[1682]] – [[Bartolomé Esteban Murillo]], španski slikar (* [[1618]]) * [[1695]] – [[Melchior d'Hondecoeter]], nizozemski slikar (* [[1636]]) * [[1854]] – [[John Wilson]], škotski pisatelj (* [[1785]]) * [[1862]] – [[James Clark Ross]], angleški mornariški oficir, raziskovalec (* [[1800]]) * [[1868]] – [[Franz Adolf Berwald]], švedski skladatelj (* [[1796]]) * [[1882]] – [[Jesse James]], ameriški izobčenec (* [[1847]]) * [[1897]] – [[Johannes Brahms]], nemški skladatelj (* [[1833]]) * [[1910]] – [[Richard Abegg]], nemški fizikalni kemik (* [[1869]]) * [[1943]] – [[Leslie Howard Steiner]], britanski filmski igralec madžarskega rodu (* [[1893]]) * [[1974]] – [[Marston Bates]], ameriški zoolog (* [[1906]]) * [[1980]] – sir [[Edward Crisp Bullard]], angleški geofizik (* [[1907]]) * [[1991]] – [[Henry Graham Greene]], angleški pisatelj (* [[1904]]) * [[1998]] – [[Mary Lucy Cartwright]], angleška matematičarka (* [[1900]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|403]] [[Kategorija:April|403]] ccnmb1xmp0nqcx0omwmh5zz40nmdf64 Občina Loška dolina 0 3543 6655386 6542655 2026-04-03T15:45:17Z ~2026-90770-6 254477 6655386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Matjaž Antončič |grb=COA-Loška Dolina.gif |lokacija=Karte_Loska_dolina_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F65_T1257_vF_b_x459463.65599999996_y57913.544499999996_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F65_T1257_vF_b_x459463.65599999996_y57913.544499999996_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.loska-dolina.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=166,8 |prebivalstvo=3506 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=1820 |ženske=1686 |sedež=[[Stari trg pri Ložu]]}} '''Občina Loška dolina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 3.500 prebivalci (2025), katere ime izhaja iz geografske enote-doline, poimenovane po naselju [[Lož]] in s središčem v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]] oziroma na Loškem polju. == Naselja v občini == * [[Babna Polica]], [[Babno Polje]], [[Dane, Loška dolina|Dane]], [[Dolenje Poljane]], [[Iga vas]], [[Klance]], [[Knežja Njiva]], [[Kozarišče]], [[Lož]], [[Markovec, Loška dolina|Markovec]], [[Nadlesk]], [[Podcerkev]], [[Podgora pri Ložu]], [[Podlož]], [[Pudob]], '''[[Stari trg pri Ložu]]''', [[Sveta Ana pri Ložu]], [[Šmarata]], [[Viševek]], [[Vrh, Loška dolina|Vrh]], [[Vrhnika pri Ložu]] == Znamenitosti == * [[Loško polje]] * [[Babno polje]] * [[Grad Snežnik]] * [[Koča vas]] * [[Križna jama]] * [[grad Lož|Loški grad]] * [[Lovska zbirka in polharski muzej]] * [[Snežnik]] == Znane osebnosti, povezane z občino == *[[Seznam osebnosti iz Občine Loška dolina]] * [[Ester Maximilliana Coraduzzi]] * [[Fanika Škrbec]] * [[Filip Jakob Repež]] * [[Fran Milčinski|Fran Miličinski]] * [[Franc Rigler]] * [[France Škrbec]] * [[Franci Strle]] * [[Henrik Schollmayer-Lichtenberg|Henrik pl. Schollmayer-Lichtenberg]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Janez Hribar]] * [[Janko Pianecki]] * [[Jože Udovič]] * [[Jurij Kosmač]] * [[Leopold Turšič]] * [[Lojze Perko]] * [[Magda Stražiščar]] * [[Marička Žnidaršič]] * [[Matevž Hace]] * [[Milan Lah]] * [[Niko Štritof]] * [[Oton Župančič]] * [[Tone Gaspari]] * [[Vinko Šumrada]] * [[Janez Zabukovec]] * [[Frank Troha Rihtarjev]] == Nastanek Občine Loška dolina == Občino Loška dolina je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. oktobra 1994, s sprejetjem Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Takrat sta se področji nekdanjih krajevnih skupnosti Bloke in Loška dolina ločili iz skupne občine Cerknica in ustanovili svojo občino, a le do leta 1998, ko so tudi Bloke postale samostojna občina. Občina Loška dolina tako v svoji sedanji obliki in obsegu obstaja od 22. julija 1998. Občina Loška dolina meri 166,8 km<sup>2</sup>. Sredi leta 2013 je imela občina približno 3.900 prebivalcev (približno 2.000 moških in 1.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 130. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 23 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km<sup>2</sup>). ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.loskadolina.si/ Spletna stran občine] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Loška Dolina|Občina Loška dolina}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Loška dolina| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Loška dolina]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 6gqweuaan0x94ki07mibvv17j8emqyl Moldavija 0 4884 6655354 6655274 2026-04-03T14:13:42Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6655354 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = predsednica |leader_name1 = [[Maia Sandu]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = Dorin Recean |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Gubernija Besarabija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991<sup>a</sup> | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije]] Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih]] in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj [[Borealnega kraljestva]]. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * Capriana - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * Kišinjev - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * Orhei - ostanki starejše naselbine (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * Soroca - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Tipova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombe == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Moldova}} {{Wikivoyage}} * [https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 S.Res.148 – A resolution to express the sense of the Senate that the United States should support the right to self-determination of the people of the Republic of Moldavia and northern Bucovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161018213138/https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 |date=18 October 2016 }} * {{Official website|1=http://www.moldova.md/en}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |date=5 January 2021 }}. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20121002063813/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/moldova.htm Moldova, Republic of] from ''UCB Libraries GovPubs''. * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 Moldova profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721064530/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 |date=21 July 2018 }} from the BBC News * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] qwjyme9d4y6j09nwal222ota0o6jxer Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske 0 5051 6655509 6576858 2026-04-04T00:00:47Z ~2026-20746-01 257630 /* Zgodovina */ 6655509 wikitext text/x-wiki 6655510 6655509 2026-04-04T00:01:46Z ~2026-20746-01 257630 /* Zgodovina */ 6655510 wikitext text/x-wiki 6655512 6655510 2026-04-04T01:59:50Z Elton 96123 revert [[en:WP:LTA/PIERMARK]] 6655512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland<sup>1</sup> |conventional_long_name = Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske |common_name = Združeno kraljestvo |common_name2 = |image_flag = Flag of the United Kingdom.svg |image_coat = Coat of arms of the United Kingdom (2022, variant 2).svg |image_map = Europe-UK.svg |symbol_type = Grb |national_motto = {{lang|fr|Dieu et mon droit}}&nbsp;&nbsp;<br />(»Bog in moja pravica«) |national_anthem = ''God Save the King''<sup>3</sup><br/>(»Bog obvaruj kralja«)<!--prosimo, ne spreminjaj, ne da bi prej prebral odstavek [[#Symbols]] v angleški različici članka--> |official_languages = [[angleščina]] (''de facto'') |recognised_regional_languages = {{hlist |[[škotščina]] |[[ulsterska škotščina]] |[[valižanščina]] |[[kornijščina]] |[[škotska gelščina]] |[[irščina]]<sup>4</sup>}} |capital = [[London]] |latd=51|latm=30|latNS=N|longd=0|longm=7|longEW=W |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Britanska monarhija|kralj]]: |leader_title2 = [[ministrski predsednik Združenega kraljestva|ministrski predsednik]]: |leader_name1 = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_name2 = [[Keir Starmer]] |sovereignty_type = [[Zgodovina Združenega kraljestva|Nastanek]] |established_event1 = Združitev kron |established_date1 = 24. marca 1603 |established_event2 = Zakoni o združitvi |established_date2 = 1. maja 1707 |established_event3 = Zakon o združitvi |established_date3 = 1. januarja 1801 |established_event4 = angloirska pogodba |established_date4 = 12. aprila 1922 |area_rank = 78. |area_km2 = 242.495 |percent_water = 21,34 |population_estimate = 66.971.395 |population_estimate_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Population, total - United Kingdom |url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL?locations=GB |website=World Bank Open Data |access-date=18 September 2023}}</ref> |population_estimate_rank = |population_census = 63.182.178 |population_census_year = 2011<ref>{{navedi splet |title=2011 UK censuses |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/uk-census/index.html |access-date=17 December 2012 |publisher=Office for National Statistics}}</ref> |population_density_km2 = 270,7 |population_density_rank = 50. |demonym = |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.UK">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=112,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (UK) |publisher=Mednarodni denarni sklad |date=October 10, 2023 |access-date=October 10, 2023}}</ref> |GDP_nominal = 3,33 bilijona $ |GDP_nominal_rank = 6. |GDP_PPP = 3,87 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 9. |GDP_nominal_per_capita = 48.913 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 23. |GDP_PPP_per_capita = 56.836 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 30. |Gini = 35,5 |Gini_year = 2020 |Gini_change = |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Inequality – Income inequality |url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm |access-date=25 July 2021 |website=us.oecd.org |publisher=[[OECD]]}}</ref> |HDI = 0,929 |HDI_year = 2021 |HDI_change = |HDI_rank = 18. |HDI_ref = <ref>{{navedi splet |date=8 September 2022 |title=Human Development Report 2021/2022 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |access-date=8 September 2022 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> |currency = [[funt šterling]] (£) |currency_code = GBP |country_code = GBR |time_zone = [[greenwiški srednji čas|GMT]] |utc_offset = +0 |time_zone_DST = [[britanski poletni čas|BST]] |utc_offset_DST = +1 |cctld = [[.uk]]<sup>5</sup> |calling_code = 44 |footnote1 = V Združenem kraljestvu so v skladu z [[Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih|Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih]] kot [[avtohtoni jezik|avtohtoni]] [[regionalni jezik|(regionalni) jeziki]] priznani še [[jeziki Združenega kraljestva|nekateri drugi jeziki]]. Uradno ime Združenega kraljestva je v njih naslednje:<br />{{lang-cy|Teyrnas Unedig Prydain Fawr a Gogledd Iwerddon}}<br />{{lang-gd|An Rìoghachd Aonaichte na Breatainn Mhòr agus Eirinn a Tuath}}<br />{{lang-ga|Ríocht Aontaithe na Breataine Móire agus Thuaisceart Éireann}}<br />[[skotščina]] ''Unitit Kinrick o Great Breetain an Northren Ireland''<br />[[Manščina|mansko]] ''Reeriaght Unnaneyssit dy Yn Vretyn Vooar as Nerin Hwoaie''<br />{{lang-kw|An Rywvaneth Unys a Vreten Veur hag Iwerdhon Glédh}} |footnote2 = Kraljevsko geslo na Škotskem se glasi {{lang|la|[[Nemo Me Impune Lacessit]]}} (»Nihče me ne razdraži nekaznovano«). |footnote3 = Glej razdelek [[#Simboli]]. Uporablja se tudi kot [[kraljevska himna]]. |footnote4 = Poleg angleščine (uporaba uveljavljena s precedensom) je v Walesu kot »jezik enakega položaja« priznana tudi valižanščina[https://senedd.wales/NAfW%20Documents/About%20the%20Assembly%20section%20documents/ols/ols-en.pdf]. Od leta 2005 ima [[škotska gelščina]] na Škotskem položaj »uradnega jezika Škotske, ki si zasluži enako spoštovanje kot angleščina« [http://www.opsi.gov.uk/legislation/scotland/acts2005/50007--a.htm#1]. Glej [[Jeziki Združenega kraljestva]]. |footnote5 = Po [[ISO 3166-1 alfa-2]] je [[Velika Britanija|GB]], vendar se .gb ne uporablja }} '''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''' (tudi '''Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska'''<ref>Ime, kot ga podaja prevod standarda SIST ISO 3166 iz leta 1996.</ref>; {{lang-en|United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland}}) obsega zgodovinske [[dežela|dežele]]: [[Anglija|Anglijo]], [[Škotska|Škotsko]] in [[Wales]] na otoku [[Velika Britanija]] in [[Severna Irska|Severno Irsko]]. Leži v neposredni bližini severozahodne obale celinske [[Evropa|Evrope]], obkrožajo pa ga [[Severno morje]], [[Rokavski preliv]], [[Keltsko morje]], [[Irsko morje]] ter odprt [[Atlantski ocean]]. Pod suverenostjo Združenega kraljestva je tudi 14 [[Britanska čezmorska ozemlja|Britanskih čezmorskih ozemelj]]. [[Kronske odvisnosti]] imajo z Združenim kraljestvom poseben odnos, saj niso njegov del, ampak spadajo neposredno pod britansko krono. Kralj Združenega kraljestva je obenem tudi kralj več drugih nekdanjih britanskih kolonij, zdaj suverenih monarhij, ki so v personalni uniji z njim: [[Kanada|Kanade]], [[Avstralija|Avstralije]], [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]], [[Papua Nova Gvineja|Papue Nove Gvineje]], [[Jamajka|Jamajke]], poleg njih pa še več manjših državic v Srednji Ameriki ([[Belize|Belize)]] oz. [[Karibi|Karibih]] ([[Antigva in Barbuda]], [[Bahami]], [[Saint Kitts and Nevis]]/[[Sveti Krištof in Nevis]], [[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincenc in Grenadini]], [[Solomonovi otoki|Salomonovi otoki]], [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]) ter [[Tuvalu]] v Polineziji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Združenega kraljestva}} Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom [[Kraljevina Anglija|Anglije]] od leta 1284 dalje (glej [[Statute of Rhuddlan]]) in je z [[listine o uniji 1536-1543|Listino o uniji 1536]] postal del Kraljevine Anglije. Kralj [[Karel I. Angleški|Karel I.]] je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobje [[angleško medvladje|medvladja]]: Anglija je postala [[republika]] (''The Commonwealth of England''), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil [[Oliver Cromwell]], nato pa za kratek čas njegov sin, [[Richard Cromwell]]. Leta 1660 je [[kraljevina|kraljevino]] obnovil kralj [[Karel II. Angleški|Karel II.]], ki mu je leta 1685 sledil [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] [[Viljem_III._Oranski#Slavna_revolucija|Slavna revolucija]] leta [[1688]] ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu [[Viljem III. Angleški|Viljem III.]] leta 1689, [[Ana Angleška|Ana]] leta 1702 in [[Jurij I. Angleški|Jurij I.]] leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej [[oblast]]i ter uveljavili pravice [[državljan]]ov in omejili oblast [[vladar]]ja. Z [[listina o uniji 1707|listino o uniji iz leta 1707]] sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »[[Kraljevina Velika Britanija]]«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, zato ni uživala podpore širšega prebivalstva. [[Listina o uniji 1800]] je v skupno državo z imenom »[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]]« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev na Irskem ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli [[združena irska vstaja|združeni irski vstaji]] leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z [[anglo-irski sporazum|anglo-irskim sporazumom]] [[Irska (otok)|Irska]] razdeljena na dva dela: samostojno [[Republika Irska|Republiko Irsko]] ter [[Severna Irska|Severno Irsko]]. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province [[Ulster]], nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večjega dela Irske iz te državne zveze. Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in [[parlamentarna demokracija|parlamentarne demokracije]]. V času svojega največjega obsega se je [[Britanski imperij]] raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo. Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v [[Evropska unija|Evropski uniji]] se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute [[evro]]. Druga odprta tema je ustavna reforma. [[Lordska zbornica]] je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj [[Škotski parlament|parlament]]. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10 % neopredeljenih podpira [[Britansko republikansko gibanje]] le 15-25 % prebivalstva. Združeno kraljestvo je član [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]], skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze [[NATO]]. Je tudi stalni član [[varnostni svet OZN|varnostnega sveta OZN]] z možnostjo [[veto|veta]] in ena izmed manj kot 20 [[jedrska sila|jedrskih sil]] na svetu. == Upravna delitev == === Tradicionalne grofije Združenega kraljestva === Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino ''-shire'', ki pomeni 'grofija'. Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače. ==== Anglija ==== {{glavni|Tradicionalne grofije Anglije}} Anglija je tradicionalno razdeljena na 39 grofij ({{langx|en|counties}}), in sicer: {| class="wikitable" | style="vertical-align: top; padding-right: 1em; font-size: 90%;" | <ol> <li>[[Bedfordshire]] <li>[[Berkshire]] <li>[[Buckinghamshire]] <li>[[Cambridgeshire]] <li>[[Cheshire]] (County of Chester) * <li>[[Cornwall]] <li>[[Cumberland]] <li>[[Derbyshire]] <li>[[Devon (grofija)|Devon]] <li>[[Dorset]] <li>[[Durham (grofija)|County Durham]] * <li>[[Essex (grofija)|Essex]] <li>[[Gloucestershire]] <li>[[Hampshire]] † <li>[[Herefordshire]] <li>[[Hertfordshire]] <li>[[Huntingdonshire]] <li>[[Kent (grofija)|Kent]] <li>[[Lancashire]] (County of Lancaster) * <li>[[Leicestershire]] </ol> | style="background-color: white; padding: 1em;" | [[Slika:England traditional counties.png|275px|Zemljevid zgodovinskih grofij Anglije]] | style="vertical-align: top; font-size: 90%;" | <ol start="21"> <li>[[Lincolnshire]] <li>[[Middlesex]] <li>[[Norfolk]] <li>[[Northamptonshire]] <li>[[Northumberland (grofija)|Northumberland]] <li>[[Nottinghamshire]] <li>[[Oxfordshire]] <li>[[Rutland]] <li>[[Shropshire]] (County of Salop) <li>[[Somerset (grofija)|Somerset]] <li>[[Staffordshire]] <li>[[Suffolk]] <li>[[Surrey]] <li>[[Sussex]] <li>[[Warwickshire]] <li>[[Westmorland]] <li>[[Wiltshire]] <li>[[Worcestershire]] <li>[[Yorkshire (grofija)|Yorkshire]] </ol> <nowiki>*</nowiki> = grofijski palatin<br /> † = znana tudi kot Grofija Southampton ali Southamptonshire |} ==== Škotska ==== Na Škotskem od 1890 to 1975 tradicionalno obstaja 33 grofij: {| class="wikitable" style="text-align:center; background:white;" |- !colspan="2" style="background:#BFD7FF;" | Grofije Škotske od 1890 do 1975 |- | {{columns-list|2| #[[Caithness]] #[[Sutherland]] #[[Ross in Cromarty]] #[[Inverness-shire|Inverness]] #[[Nairnshire|Nairn]] #[[Moray (grofija)|Moray]]<br>(Grofija Elgin od 1918) #[[Banffshire]] #[[Aberdeenshire (zgodovinska)|Aberdeen]] #[[Kincardineshire]] #[[Angus, Škotska|Angus]]<br>(Grofija Forfar od 1928) #[[Perthshire|Perth]] #[[Argyll]] #[[Grofija Bute|Bute]] #[[Ayrshire|Ayr]] #[[Renfrewshire (zgodovinska)|Renfrew]] #[[Dunbartonshire|Dunbarton]] #[[Stirlingshire|Stirling]] #[[Clackmannanshire|Clackmannan]] #[[Kinross-shire|Kinross]] #[[Fife]] #[[East Lothian]]<br>(Grofija Haddington od 1921) #[[Midlothian]]<br>(Grofija Edinburgh od 1890) #[[West Lothian]]<br>(Grofija Linlithgow od 1924) #[[Lanarkshire|Lanark]] #[[Peeblesshire|Peebles]] #[[Selkirkshire|Selkirk]] #[[Berwickshire|Berwick]] #[[Roxburghshire|Roxburgh]] #[[Dumfriesshire|Dumfries]] #[[Kirkcudbrightshire|Kirkcudbright]] #[[Wigtownshire|Wigtown]] #[[Shetland|Zetland]]<br>(Shetland) #[[Orkney]] }} |[[File:Scotland Administrative Map 1947.png|300px]] |} ==== Wales ==== Wales je razdeljen na 13 tradicionalnih grofij: * Anglesey * Brecknockshire * Caernarvonshire * Cardiganshire * Carmarthenshire * Denbighshire * Flintshire * Glamorganshire * Merionethshire * Monmouthshire * Montgomeryshire * Pembrokeshire * Radnorshire Imena so v originalnem jeziku. ==== Severna Irska ==== Tradicionalnih grofij na Severnem Irskem je 6 (to je 6 grofij, ki so se odločile ostati v Združenem kraljestvu ob osamosvojitvi Irske): * County Antrim * County Armagh * County Down * County Fermanagh * County Londonderry / Derry * County Tyrone Imena so v originalnem jeziku. === Namestniška ozemlja Združenega kraljestva === Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj ({{langx|en|Lieutenancy areas}}). Vsako je dodeljeno enemu ''locum tenensu'' ({{langx|en|Lord Lieutenant}}), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije ({{langx|en|Ceremonial counties}}), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske ({{langx|en|Lieutenancy areas of Scotland}}), v Walesu ohranjene grofije Walesa ({{langx|en|Preserved counties of Wales}}) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti ({{langx|en|Six counties and two former county boroughs}}). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije. ==== Anglija ==== V Angliji namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami. ==== Škotska ==== Na Škotskem je 35 namestniških ozemelj: {| class="wikitable" style="border-collapse:collapse;" |- ! colspan="2" | namestniška ozemlja Škotske |- valign=top | {{columns-list|2| #[[Aberdeen]] #[[Aberdeenshire]] #[[Angus]] #[[Argyll and Bute]] #[[Ayrshire and Arran]] #[[Banffshire]] #[[Berwickshire]] #[[Caithness]] #[[Clackmannanshire]] #[[Dumfries]] #[[Dunbartonshire]] #[[Dundee]] #[[East Lothian]] #[[Edinburgh]] #[[Fife]] #[[Glasgow]] #[[Lord Lieutenant of Inverness|Inverness]] #[[Kincardineshire]] #[[Lanarkshire]] #[[Midlothian]] #[[Moray]] #[[Nairn (namestniško ozemlje)|Nairn]] #[[Perth and Kinross]] #[[Renfrewshire]] #[[Ross and Cromarty]] #[[Roxburgh, Ettrick and Lauderdale]] #[[Stirling and Falkirk]] #[[Sutherland]] #[[The Stewartry of Kirkcudbright]] #[[Tweeddale]] #[[West Lothian]] #[[Western Isles]] #[[Wigtown]] '''Ni prikazano:''' * [[Orkney]] * [[Shetland]] }} | [[File:ScotlandLieutenancies.png|350px]] |} ==== Wales ==== V Walesu je 8 namestniških ozemelj: {| class="wikitable" style="border-collapse:collapse;" |- ! colspan="2" | namestniška ozemlja Walesa |- valign=top | {{columns-list|1| #[[Gwent]] #[[South Glamorgan]] #[[Mid Glamorgan]] #[[West Glamorgan]] #[[Dyfed]] #[[Powys]] #[[Gwynedd]] #[[Clwyd]] }} | [[File:Map Cymru gyda rhifau.svg|250px]] |} ==== Severna Irska ==== Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mesti [[Belfast]] in Londonderry / [[Derry]] pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem. === Administrativna območja === Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij. ==== Anglija ==== Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve, {{langx|en|regions}}). Ena izmed regij je [[Veliki London]], ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij ({{langx|en|boroughs}}) in [[City of London]], ki je posebna politična enota ''sui generis''. Ostalih osem regij je razdeljenih na mestne grofije ({{langx|en|Metropolitan Counties}}), ne-mestne grofije (''Non-Metropolitan Counties'') in unitarne oblasti (druga raven razdelitve, {{langx|en|metropolitan and non-metropolitan boroughs}}, {{langx|en|unitary authorities}}). Grofije so še naprej razdeljene na okrožja (tretja raven razdelitve, {{langx|en|districts}}), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve, {{langx|en|civil parishes}}). Unitarne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave. * 9 regij ** London *** 32 londonskih grofij *** City of London ** ostalih 8 regij *** 6 mestnih grofij **** 36 mestnik okrožij ***** civilne župnije *** 27 ne-mestnih grofij **** 201 ne-mestnih okrožij ***** civilne župnije *** 56 unitarnih oblasti **** civilne župnije ==== Škotska ==== Škotska je razdeljena na 32 unitarnih oblasti ({{langx|en|unitary authorities}}), ki jih sestavljajo civilne župnije. ==== Wales ==== Wales je sestavljen iz 22 unitarnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij ({{langx|en|county boroughs}}), 9 grofij ({{langx|en|counties}}) in 3 mesta ({{langx|en|cities}}). Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo. ==== Severna Irska ==== Sestavljena je iz 26 unitarnih oblasti, od tega 9 okrožij ({{langx|en|districts}}), 13 grofij ({{langx|en|boroughs}}) in 4 mesta ({{langx|en|cities}}). == Glej tudi == [[Parlament Združenega kraljestva]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|United Kingdom|Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske}} {{United Kingdom}} {{Evropa}} {{Evropske monarhije}} {{Članice EU in kandidatke}} {{Commonwealth of Nations}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|*]] [[Kategorija:Države pakta NATO]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] 65rv1mbykvw8ubfxshvw9vugscnnw4d 6655572 6655512 2026-04-04T07:00:53Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Elton|Elton]] ([[User talk:Elton|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-20746-01|~2026-20746-01]] 6655510 wikitext text/x-wiki 6655573 6655572 2026-04-04T07:01:09Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6655572|6655572]] uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) - ups 6655573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland<sup>1</sup> |conventional_long_name = Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske |common_name = Združeno kraljestvo |common_name2 = |image_flag = Flag of the United Kingdom.svg |image_coat = Coat of arms of the United Kingdom (2022, variant 2).svg |image_map = Europe-UK.svg |symbol_type = Grb |national_motto = {{lang|fr|Dieu et mon droit}}&nbsp;&nbsp;<br />(»Bog in moja pravica«) |national_anthem = ''God Save the King''<sup>3</sup><br/>(»Bog obvaruj kralja«)<!--prosimo, ne spreminjaj, ne da bi prej prebral odstavek [[#Symbols]] v angleški različici članka--> |official_languages = [[angleščina]] (''de facto'') |recognised_regional_languages = {{hlist |[[škotščina]] |[[ulsterska škotščina]] |[[valižanščina]] |[[kornijščina]] |[[škotska gelščina]] |[[irščina]]<sup>4</sup>}} |capital = [[London]] |latd=51|latm=30|latNS=N|longd=0|longm=7|longEW=W |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Britanska monarhija|kralj]]: |leader_title2 = [[ministrski predsednik Združenega kraljestva|ministrski predsednik]]: |leader_name1 = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_name2 = [[Keir Starmer]] |sovereignty_type = [[Zgodovina Združenega kraljestva|Nastanek]] |established_event1 = Združitev kron |established_date1 = 24. marca 1603 |established_event2 = Zakoni o združitvi |established_date2 = 1. maja 1707 |established_event3 = Zakon o združitvi |established_date3 = 1. januarja 1801 |established_event4 = angloirska pogodba |established_date4 = 12. aprila 1922 |area_rank = 78. |area_km2 = 242.495 |percent_water = 21,34 |population_estimate = 66.971.395 |population_estimate_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Population, total - United Kingdom |url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL?locations=GB |website=World Bank Open Data |access-date=18 September 2023}}</ref> |population_estimate_rank = |population_census = 63.182.178 |population_census_year = 2011<ref>{{navedi splet |title=2011 UK censuses |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/uk-census/index.html |access-date=17 December 2012 |publisher=Office for National Statistics}}</ref> |population_density_km2 = 270,7 |population_density_rank = 50. |demonym = |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.UK">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=112,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (UK) |publisher=Mednarodni denarni sklad |date=October 10, 2023 |access-date=October 10, 2023}}</ref> |GDP_nominal = 3,33 bilijona $ |GDP_nominal_rank = 6. |GDP_PPP = 3,87 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 9. |GDP_nominal_per_capita = 48.913 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 23. |GDP_PPP_per_capita = 56.836 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 30. |Gini = 35,5 |Gini_year = 2020 |Gini_change = |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Inequality – Income inequality |url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm |access-date=25 July 2021 |website=us.oecd.org |publisher=[[OECD]]}}</ref> |HDI = 0,929 |HDI_year = 2021 |HDI_change = |HDI_rank = 18. |HDI_ref = <ref>{{navedi splet |date=8 September 2022 |title=Human Development Report 2021/2022 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |access-date=8 September 2022 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> |currency = [[funt šterling]] (£) |currency_code = GBP |country_code = GBR |time_zone = [[greenwiški srednji čas|GMT]] |utc_offset = +0 |time_zone_DST = [[britanski poletni čas|BST]] |utc_offset_DST = +1 |cctld = [[.uk]]<sup>5</sup> |calling_code = 44 |footnote1 = V Združenem kraljestvu so v skladu z [[Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih|Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih]] kot [[avtohtoni jezik|avtohtoni]] [[regionalni jezik|(regionalni) jeziki]] priznani še [[jeziki Združenega kraljestva|nekateri drugi jeziki]]. Uradno ime Združenega kraljestva je v njih naslednje:<br />{{lang-cy|Teyrnas Unedig Prydain Fawr a Gogledd Iwerddon}}<br />{{lang-gd|An Rìoghachd Aonaichte na Breatainn Mhòr agus Eirinn a Tuath}}<br />{{lang-ga|Ríocht Aontaithe na Breataine Móire agus Thuaisceart Éireann}}<br />[[skotščina]] ''Unitit Kinrick o Great Breetain an Northren Ireland''<br />[[Manščina|mansko]] ''Reeriaght Unnaneyssit dy Yn Vretyn Vooar as Nerin Hwoaie''<br />{{lang-kw|An Rywvaneth Unys a Vreten Veur hag Iwerdhon Glédh}} |footnote2 = Kraljevsko geslo na Škotskem se glasi {{lang|la|[[Nemo Me Impune Lacessit]]}} (»Nihče me ne razdraži nekaznovano«). |footnote3 = Glej razdelek [[#Simboli]]. Uporablja se tudi kot [[kraljevska himna]]. |footnote4 = Poleg angleščine (uporaba uveljavljena s precedensom) je v Walesu kot »jezik enakega položaja« priznana tudi valižanščina[https://senedd.wales/NAfW%20Documents/About%20the%20Assembly%20section%20documents/ols/ols-en.pdf]. Od leta 2005 ima [[škotska gelščina]] na Škotskem položaj »uradnega jezika Škotske, ki si zasluži enako spoštovanje kot angleščina« [http://www.opsi.gov.uk/legislation/scotland/acts2005/50007--a.htm#1]. Glej [[Jeziki Združenega kraljestva]]. |footnote5 = Po [[ISO 3166-1 alfa-2]] je [[Velika Britanija|GB]], vendar se .gb ne uporablja }} '''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''' (tudi '''Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska'''<ref>Ime, kot ga podaja prevod standarda SIST ISO 3166 iz leta 1996.</ref>; {{lang-en|United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland}}) obsega zgodovinske [[dežela|dežele]]: [[Anglija|Anglijo]], [[Škotska|Škotsko]] in [[Wales]] na otoku [[Velika Britanija]] in [[Severna Irska|Severno Irsko]]. Leži v neposredni bližini severozahodne obale celinske [[Evropa|Evrope]], obkrožajo pa ga [[Severno morje]], [[Rokavski preliv]], [[Keltsko morje]], [[Irsko morje]] ter odprt [[Atlantski ocean]]. Pod suverenostjo Združenega kraljestva je tudi 14 [[Britanska čezmorska ozemlja|Britanskih čezmorskih ozemelj]]. [[Kronske odvisnosti]] imajo z Združenim kraljestvom poseben odnos, saj niso njegov del, ampak spadajo neposredno pod britansko krono. Kralj Združenega kraljestva je obenem tudi kralj več drugih nekdanjih britanskih kolonij, zdaj suverenih monarhij, ki so v personalni uniji z njim: [[Kanada|Kanade]], [[Avstralija|Avstralije]], [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]], [[Papua Nova Gvineja|Papue Nove Gvineje]], [[Jamajka|Jamajke]], poleg njih pa še več manjših državic v Srednji Ameriki ([[Belize|Belize)]] oz. [[Karibi|Karibih]] ([[Antigva in Barbuda]], [[Bahami]], [[Saint Kitts and Nevis]]/[[Sveti Krištof in Nevis]], [[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincenc in Grenadini]], [[Solomonovi otoki|Salomonovi otoki]], [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]) ter [[Tuvalu]] v Polineziji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Združenega kraljestva}} Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom [[Kraljevina Anglija|Anglije]] od leta 1284 dalje (glej [[Statute of Rhuddlan]]) in je z [[listine o uniji 1536-1543|Listino o uniji 1536]] postal del Kraljevine Anglije. Kralj [[Karel I. Angleški|Karel I.]] je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobje [[angleško medvladje|medvladja]]: Anglija je postala [[republika]] (''The Commonwealth of England''), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil [[Oliver Cromwell]], nato pa za kratek čas njegov sin, [[Richard Cromwell]]. Leta 1660 je [[kraljevina|kraljevino]] obnovil kralj [[Karel II. Angleški|Karel II.]], ki mu je leta 1685 sledil [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] [[Viljem_III._Oranski#Slavna_revolucija|Slavna revolucija]] leta [[1688]] ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu [[Viljem III. Angleški|Viljem III.]] leta 1689, [[Ana Angleška|Ana]] leta 1702 in [[Jurij I. Angleški|Jurij I.]] leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej [[oblast]]i ter uveljavili pravice [[državljan]]ov in omejili oblast [[vladar]]ja. Z [[listina o uniji 1707|listino o uniji iz leta 1707]] sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »[[Kraljevina Velika Britanija]]«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, zato ni uživala podpore širšega prebivalstva. [[Listina o uniji 1800]] je v skupno državo z imenom »[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]]« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev na Irskem ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli [[združena irska vstaja|združeni irski vstaji]] leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z [[anglo-irski sporazum|anglo-irskim sporazumom]] [[Irska (otok)|Irska]] razdeljena na dva dela: samostojno [[Republika Irska|Republiko Irsko]] ter [[Severna Irska|Severno Irsko]]. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province [[Ulster]], nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večjega dela Irske iz te državne zveze. Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in [[parlamentarna demokracija|parlamentarne demokracije]]. V času svojega največjega obsega se je [[Britanski imperij]] raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo. Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v [[Evropska unija|Evropski uniji]] se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute [[evro]]. Druga odprta tema je ustavna reforma. [[Lordska zbornica]] je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj [[Škotski parlament|parlament]]. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10 % neopredeljenih podpira [[Britansko republikansko gibanje]] le 15-25 % prebivalstva. Združeno kraljestvo je član [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]], skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze [[NATO]]. Je tudi stalni član [[varnostni svet OZN|varnostnega sveta OZN]] z možnostjo [[veto|veta]] in ena izmed manj kot 20 [[jedrska sila|jedrskih sil]] na svetu. == Upravna delitev == === Tradicionalne grofije Združenega kraljestva === Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino ''-shire'', ki pomeni 'grofija'. Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače. ==== Anglija ==== {{glavni|Tradicionalne grofije Anglije}} Anglija je tradicionalno razdeljena na 39 grofij ({{langx|en|counties}}), in sicer: {| class="wikitable" | style="vertical-align: top; padding-right: 1em; font-size: 90%;" | <ol> <li>[[Bedfordshire]] <li>[[Berkshire]] <li>[[Buckinghamshire]] <li>[[Cambridgeshire]] <li>[[Cheshire]] (County of Chester) * <li>[[Cornwall]] <li>[[Cumberland]] <li>[[Derbyshire]] <li>[[Devon (grofija)|Devon]] <li>[[Dorset]] <li>[[Durham (grofija)|County Durham]] * <li>[[Essex (grofija)|Essex]] <li>[[Gloucestershire]] <li>[[Hampshire]] † <li>[[Herefordshire]] <li>[[Hertfordshire]] <li>[[Huntingdonshire]] <li>[[Kent (grofija)|Kent]] <li>[[Lancashire]] (County of Lancaster) * <li>[[Leicestershire]] </ol> | style="background-color: white; padding: 1em;" | [[Slika:England traditional counties.png|275px|Zemljevid zgodovinskih grofij Anglije]] | style="vertical-align: top; font-size: 90%;" | <ol start="21"> <li>[[Lincolnshire]] <li>[[Middlesex]] <li>[[Norfolk]] <li>[[Northamptonshire]] <li>[[Northumberland (grofija)|Northumberland]] <li>[[Nottinghamshire]] <li>[[Oxfordshire]] <li>[[Rutland]] <li>[[Shropshire]] (County of Salop) <li>[[Somerset (grofija)|Somerset]] <li>[[Staffordshire]] <li>[[Suffolk]] <li>[[Surrey]] <li>[[Sussex]] <li>[[Warwickshire]] <li>[[Westmorland]] <li>[[Wiltshire]] <li>[[Worcestershire]] <li>[[Yorkshire (grofija)|Yorkshire]] </ol> <nowiki>*</nowiki> = grofijski palatin<br /> † = znana tudi kot Grofija Southampton ali Southamptonshire |} ==== Škotska ==== Na Škotskem od 1890 to 1975 tradicionalno obstaja 33 grofij: {| class="wikitable" style="text-align:center; background:white;" |- !colspan="2" style="background:#BFD7FF;" | Grofije Škotske od 1890 do 1975 |- | {{columns-list|2| #[[Caithness]] #[[Sutherland]] #[[Ross in Cromarty]] #[[Inverness-shire|Inverness]] #[[Nairnshire|Nairn]] #[[Moray (grofija)|Moray]]<br>(Grofija Elgin od 1918) #[[Banffshire]] #[[Aberdeenshire (zgodovinska)|Aberdeen]] #[[Kincardineshire]] #[[Angus, Škotska|Angus]]<br>(Grofija Forfar od 1928) #[[Perthshire|Perth]] #[[Argyll]] #[[Grofija Bute|Bute]] #[[Ayrshire|Ayr]] #[[Renfrewshire (zgodovinska)|Renfrew]] #[[Dunbartonshire|Dunbarton]] #[[Stirlingshire|Stirling]] #[[Clackmannanshire|Clackmannan]] #[[Kinross-shire|Kinross]] #[[Fife]] #[[East Lothian]]<br>(Grofija Haddington od 1921) #[[Midlothian]]<br>(Grofija Edinburgh od 1890) #[[West Lothian]]<br>(Grofija Linlithgow od 1924) #[[Lanarkshire|Lanark]] #[[Peeblesshire|Peebles]] #[[Selkirkshire|Selkirk]] #[[Berwickshire|Berwick]] #[[Roxburghshire|Roxburgh]] #[[Dumfriesshire|Dumfries]] #[[Kirkcudbrightshire|Kirkcudbright]] #[[Wigtownshire|Wigtown]] #[[Shetland|Zetland]]<br>(Shetland) #[[Orkney]] }} |[[File:Scotland Administrative Map 1947.png|300px]] |} ==== Wales ==== Wales je razdeljen na 13 tradicionalnih grofij: * Anglesey * Brecknockshire * Caernarvonshire * Cardiganshire * Carmarthenshire * Denbighshire * Flintshire * Glamorganshire * Merionethshire * Monmouthshire * Montgomeryshire * Pembrokeshire * Radnorshire Imena so v originalnem jeziku. ==== Severna Irska ==== Tradicionalnih grofij na Severnem Irskem je 6 (to je 6 grofij, ki so se odločile ostati v Združenem kraljestvu ob osamosvojitvi Irske): * County Antrim * County Armagh * County Down * County Fermanagh * County Londonderry / Derry * County Tyrone Imena so v originalnem jeziku. === Namestniška ozemlja Združenega kraljestva === Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj ({{langx|en|Lieutenancy areas}}). Vsako je dodeljeno enemu ''locum tenensu'' ({{langx|en|Lord Lieutenant}}), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije ({{langx|en|Ceremonial counties}}), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske ({{langx|en|Lieutenancy areas of Scotland}}), v Walesu ohranjene grofije Walesa ({{langx|en|Preserved counties of Wales}}) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti ({{langx|en|Six counties and two former county boroughs}}). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije. ==== Anglija ==== V Angliji namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami. ==== Škotska ==== Na Škotskem je 35 namestniških ozemelj: {| class="wikitable" style="border-collapse:collapse;" |- ! colspan="2" | namestniška ozemlja Škotske |- valign=top | {{columns-list|2| #[[Aberdeen]] #[[Aberdeenshire]] #[[Angus]] #[[Argyll and Bute]] #[[Ayrshire and Arran]] #[[Banffshire]] #[[Berwickshire]] #[[Caithness]] #[[Clackmannanshire]] #[[Dumfries]] #[[Dunbartonshire]] #[[Dundee]] #[[East Lothian]] #[[Edinburgh]] #[[Fife]] #[[Glasgow]] #[[Lord Lieutenant of Inverness|Inverness]] #[[Kincardineshire]] #[[Lanarkshire]] #[[Midlothian]] #[[Moray]] #[[Nairn (namestniško ozemlje)|Nairn]] #[[Perth and Kinross]] #[[Renfrewshire]] #[[Ross and Cromarty]] #[[Roxburgh, Ettrick and Lauderdale]] #[[Stirling and Falkirk]] #[[Sutherland]] #[[The Stewartry of Kirkcudbright]] #[[Tweeddale]] #[[West Lothian]] #[[Western Isles]] #[[Wigtown]] '''Ni prikazano:''' * [[Orkney]] * [[Shetland]] }} | [[File:ScotlandLieutenancies.png|350px]] |} ==== Wales ==== V Walesu je 8 namestniških ozemelj: {| class="wikitable" style="border-collapse:collapse;" |- ! colspan="2" | namestniška ozemlja Walesa |- valign=top | {{columns-list|1| #[[Gwent]] #[[South Glamorgan]] #[[Mid Glamorgan]] #[[West Glamorgan]] #[[Dyfed]] #[[Powys]] #[[Gwynedd]] #[[Clwyd]] }} | [[File:Map Cymru gyda rhifau.svg|250px]] |} ==== Severna Irska ==== Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mesti [[Belfast]] in Londonderry / [[Derry]] pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem. === Administrativna območja === Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij. ==== Anglija ==== Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve, {{langx|en|regions}}). Ena izmed regij je [[Veliki London]], ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij ({{langx|en|boroughs}}) in [[City of London]], ki je posebna politična enota ''sui generis''. Ostalih osem regij je razdeljenih na mestne grofije ({{langx|en|Metropolitan Counties}}), ne-mestne grofije (''Non-Metropolitan Counties'') in unitarne oblasti (druga raven razdelitve, {{langx|en|metropolitan and non-metropolitan boroughs}}, {{langx|en|unitary authorities}}). Grofije so še naprej razdeljene na okrožja (tretja raven razdelitve, {{langx|en|districts}}), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve, {{langx|en|civil parishes}}). Unitarne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave. * 9 regij ** London *** 32 londonskih grofij *** City of London ** ostalih 8 regij *** 6 mestnih grofij **** 36 mestnik okrožij ***** civilne župnije *** 27 ne-mestnih grofij **** 201 ne-mestnih okrožij ***** civilne župnije *** 56 unitarnih oblasti **** civilne župnije ==== Škotska ==== Škotska je razdeljena na 32 unitarnih oblasti ({{langx|en|unitary authorities}}), ki jih sestavljajo civilne župnije. ==== Wales ==== Wales je sestavljen iz 22 unitarnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij ({{langx|en|county boroughs}}), 9 grofij ({{langx|en|counties}}) in 3 mesta ({{langx|en|cities}}). Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo. ==== Severna Irska ==== Sestavljena je iz 26 unitarnih oblasti, od tega 9 okrožij ({{langx|en|districts}}), 13 grofij ({{langx|en|boroughs}}) in 4 mesta ({{langx|en|cities}}). == Glej tudi == [[Parlament Združenega kraljestva]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|United Kingdom|Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske}} {{United Kingdom}} {{Evropa}} {{Evropske monarhije}} {{Članice EU in kandidatke}} {{Commonwealth of Nations}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|*]] [[Kategorija:Države pakta NATO]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] 65rv1mbykvw8ubfxshvw9vugscnnw4d Wikipedija:Predlogi za brisanje 4 5650 6655493 6642617 2026-04-03T20:32:31Z Upwinxp 126544 +1 6655493 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Marec 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}} ==April 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}} ==Maj 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}} ==Junij 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}} ==December 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm}} ==Februar 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}} ==Marec 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24}} ==Junij 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Električna oprema v ogroženih okoljih}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}} == Marec 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} == Arhiv == * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] 7y43k5rwpsjgay0ted1hyi8x7ob1ipe Wikipedija:Želeni članki 4 9326 6655305 6646489 2026-04-03T12:15:36Z NelidaJ 257553 /* A */ 6655305 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zakarpatje]] * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 6w2g0i4nj6psdcjej90wm7083okstab MediaWiki:Sitenotice 8 17115 6655462 6647287 2026-04-03T18:56:48Z Yerpo 8417 zmanjšano vabilo (v polni velikosti so problemi s prikazom na mobilnih napravah) 6655462 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:CEE_Spring_Logo_CEE-t2.svg|30px|link=Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = Do 31. maja poteka natečaj pisanja člankov '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]'''. [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci#Udeleženci|Vabljeni k sodelovanju]]! }} 3hjqc1xh51f9bwyqxbx43hdb18l7jsi Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški 0 19797 6655372 6633761 2026-04-03T15:20:36Z Florentina Veršič 146476 6655372 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Franc Jožef (razločitev)}} {{Infobox_Monarch | name =Franc Jožef I. | title = [[Avstro-Ogrska|Avstrijski]] [[cesar]], [[Ogrska|ogrski]] [[kralj]] | image=<!-- WD --> | reign =[[2. december]] [[1848]] - [[21. november]] [[1916]] | predecessor=[[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] | successor =[[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] | consort =[[Elizabeta Bavarska]] | issue=[[Nadvojvodinja Zofija]] <br /> [[Nadvojvodinja Gizela]] <br /> [[Kronski princ Rudolf Habsburški|Kronski princ Rudolf]] <br /> [[Nadvojvodinja Marija-Valerija]] | royal house=[[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]] | father=[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|Franc Karel]] | mother=[[Zofija Bavarska]] | date of birth = | place of birth = | date of death = | place of death = | module = {{Listen |embed= yes |filename= Franz Josef I of Austria - voice recording (1900).ogg |title= Glas Franca Jožefa I. |type= speech |description= Izjava Franca Jožefa o izumu [[Fonograf|fonografa]] na [[Svetovna razstava (1900)|svetovni razstavi leta 1900]].}} |}} '''Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški''' ali '''Franc Jožef I. Avstrijski''', [[Avstro-Ogrska|avstrijski]] [[cesar]], [[Ogrska|ogrski]] [[kralj]], * [[18. avgust]] [[1830]], [[Schönbrunn]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[21. november]] [[1916]], [[Schönbrunn]], [[Dunaj]]. [[Slika:Coat of Arms of Emperor Franz Joseph I.svg|thumb|150px|Grb cesarja Franc Jožefa Avstrijskega z geslom ''Viribus Unitis'' – „Z združenimi močmi“]] == Življenjepis == === Otroštvo === Franc Jožef ({{jezik-de|Franz Josef Karl}}) se je rodil kot najstarejši sin [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|nadvojvodu Francu Karlu]], mlajšemu sinu [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarja]] [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] in [[Zofija Bavarska|Zofiji Bavarski]] v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u. Ker je bil njegov stric, cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand]] od 1835 nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je mladega nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja, s poudarkom na predanosti, marljivosti in odgovornosti. "Francek" je oboževal in občudoval svojega dedka, dobrega cesarja Franca, ki je umrl tik pred njegovim petim letom, kot idealnega vladarja. === Vzpon === [[Slika:Kaiser Franz Joseph by Theodor Sockl (1852).png|thumb|left|180px|<center>Franc Jožef I. (1852)</center>]] Francu Jožefu so se kmalu pridružili še trije bratje: nadvojvoda [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (rojen 1832, bodoči cesar Maksimilijan Mehiški); nadvojvoda [[Karel Ludvik Habsburški|Karel Ludvik]] (rojen [[1833]]), in nadvojvoda [[Ludvik Viktor Habsburški|Ludvik Viktor]] (rojen 1842) ter sestra Marija Ana (rojena 1835), ki je umrla pri štirih letih. Pri starosti 13 let je nadvojvoda Franc začel svojo kariero kot polkovnik v avstrijski vojski. Od tedaj dalje je bila njegova oprava v vojaškem slogu in je do konca svojega življenja nosil uniformo mlajšega častnika. Tudi spal je na vojaški postelji, ki jo še danes kažejo na Dunaju. Po odstopu kanclerja [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternicha]] med [[marčna revolucija|revolucijo leta 1848]] je mladi nadvojvoda, za katerega so mnogi pričakovali, da bo kmalu zasedel stričev prestol, postal guverner [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]; vendar te službe ni nikoli opravljal. Namesto tega je bil poslan na fronto v Italijo, kjer se je pridružil feldmaršalu [[Josef Radetzky|Radetzkemu]] pri vojskovanju. 5. maja je pri [[Bitka pri Santa Lucii|Santa Lucii]] doživel ognjeni krst. Svojo prvo vojno izkušnjo je preživel dokaj mirno in dostojanstveno. Približno ob istem času je cesarska družina bežala iz revolucionarnega Dunaja v mirni [[Innsbruck]] na [[Tirolska|Tirolskem]]. Kmalu je bil nadvojvoda pozvan iz Italije in se je sredi junija pridružil družini v Innsbrucku. Tam je Franc Jožef prvič spoznal svojo sestrično [[Elizabeta Bavarska|Elizabeto]], bavarsko vojvodinjo, svojo bodočo ženo. Po zmagi nad Italijani pri [[Bitka pri Custozzi (1848)|Custozzi]], konec julija 1848, se je dvor počutil varnega in se je vrnil na Dunaj. Po nekaj mesecih je Dunaj spet postal nevaren in septembra je dvor spet zapustil. Tokrat se je umaknil v [[Olomouc]] na [[Moravska|Moravskem]]. [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred von Windisch-Grätz]], vpliven vojaški poveljnik na Češkem, se je odločil, da bo mladega nadvojvoda kmalu postavil na prestol. Skupaj z drugimi konservativci je bil prepričan, da novi vladar ne bo zavezan ustavi, ki jo je bil Ferdinand prisiljen odobriti. 2. decembra 1848 je Ferdinand odstopil in je postal cesar Franc Jožef, ker so pri nasledstvu izpustili njegovega očeta Franca Karla. Takrat je postal znan tako po svojem drugem kot tudi po svojem prvem imenu. Ime "Franc Jožef" je bilo izbrano namenoma: da bi obudil spomin na svojega pra-pra strica, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je bil znan kot reformator. === Poroka === [[Slika:Franz joseph1.jpg||thumb|180px|<center>Franc Jožef I. v mladih letih.<br /><small>Upodobil [[Franz Xaver Winterhalter|Winterhalter]]</small></center>]] [[Slika:Winterhalter Elisabeth 2.jpg|thumb|180px|<center>Cesarica [[Elizabeta Avstrijska|Elizabeta]] (Sisi).<small>Naslikal [[Franz Xaver Winterhalter|Winterhalter]], [[1865]]</small></center>]] Bilo je v navadi, da se cesar kmalu poroči in dobi dediče v najkrajšem možnem času. Na voljo so mu bile različne možne neveste: nadvojvodinja [[Elizabeta Avstrijska]], princesa [[Ana Pruska]] in princesa [[Sidonija Saksonska]]. Čeprav je bil v javnem življenju cesar nedvomno v aferah, je v zasebnem življenju njegova mogočna mati nanj še vedno odločilno vplivala. Hotela je okrepiti odnos med kraljevo hišo Habsburžanov in Wittelsbachov. Upala je namreč, da bo združila Franca Jožefa s sestrino starejšo hčerko [[Helena Bavarska|Heleno]] (''Nené''), ki je bila štiri leta mlajša od cesarja; toda cesar se je tesno povezal z Nenino mlajšo sestro [[Elizabeta Bavarska|Elizabeto]] (''Sisi''), ki ji bilo le 16 let; zato je vztrajal, da se bo poročil z njo. Zofija je privolila, čeprav je imela pomisleke, ali je Sisi res najbolj primerna za cesarjevo soprogo. Mladi par se je poročil 24. aprila 1854 v cerkvi sv. Avguština na Dunaju. Njuno zakonsko življenje ni bilo veselo. Sisi se ni nikoli prilagodila dvoru in je zmeraj bila v nesoglasju s kraljevo družino; njuna prva hči [[Nadvojvodinja Zofija|Zofija]] je umrla kot dojenček; njun edini sin, kronski princ Rudolf, pa se je ubil leta 1889 v zloglasnem [[Afera Mayerling|mayerlinškem incidentu]]. Cesarica je bila zagrizena popotnica, jahalka in modna navdušenka, ki so jo na Dunaju le poredko videvali. Leta 1898 jo je v [[Ženeva|Ženevi]] do smrti zabodel italijanski [[Anarhistični terorizem|anarhist]] [[Luigi Luccheni]]; Franc Jožef si od tega pretresa ni nikoli popolnoma opomogel. Po pričevanju bodoče cesarice Cite Burbonsko-Parmske, je svojim sorodnikom baje večkrat rekel: ''"Nikoli ne boste vedeli, koliko mi je pomenila "'' in pa: ''"Nikoli ne bo vedela, kako sem jo imel rad"''. === Poznejše vladanje === Leta 1885 je Franc Jožef spoznal [[Katharina Schratt|Katarino Schratt]], vodilno igralko v dunajskem gledališču, ki je baje postala njegova ljubica. To razmerje naj bi baje trajalo do konca njegovega življenja. Pravijo, da je Franc Jožef zanjo zgradil Villo Schratt v [[Bad Ischl]]u, obenem pa ji je baje dal sezidati tudi majhno palačo na Dunaju. Po smrti Rudolfa je naslednji prestolonaslednik postal [[Franc Ferdinand|nadvojvoda Franc Ferdinand]]. Ko se je Franc Ferdinand odločil poročiti z grofico, je Franc Jožef trmasto nasprotoval poroki. Po tem so se njuni medsebojni odnosi zelo ohladili. Leta 1903 je Franc Jožef vložil veto zoper izvolitev kardinala Rampolla za papeža; konklavu kardinalov v Vatikanu ga je posredoval kardinal [[Jan Puzyna]]. To je bil tudi zadnji tovrstni veto; [[papež Pij X.]] je za prihodnost prepovedal vmešavanje vladarjev v papeške volitve in določil za to tudi cerkvene kazni. Leta 1914 je [[Gavrilo Princip]], pripadnik revolucionarnega gibanja [[Mlada Bosna]], med vojaškimi manevri v [[Sarajevo|Sarajevu]], umoril prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. To je bil povod za začetek [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Ko je Franc Jožef zvedel za atentat, je baje rekel: "V teh razmerah bo le (vele)sila povrnila tisti red, katerega se meni ni posrečilo obvarovati."{{cn}} == Smrt in spomin == [[File: Franz_Joseph,_Sissi_und_Rudolph.jpg|thumb|180px|left|<center>''Kapucinska grobnica''<br /><small> od leve na desno: Cesarica Elizabeta („Sisi“), cesar Franc Jožef I. ter kronprinc Rudolf</small></center>]] [[File:Wi-uni_5227_memoriale Franz-Josef.jpg|thumb|180px|right|<center>Spomenik [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]]<br /><small>stoji v nadstropju veže [[Univerza na Dunaju|Dunajske univerze]], ki so jo gradili v času njegovega vladanja 1877-1884</small></center>]] Franc Jožef je umrl sredi vojne na [[Schönbrunn]]u leta 1916, star 86 let. Pravijo, da je umirajoč brundal avstrijsko cesarsko himno: "''Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!"''.{{cn}} Nasledil ga je njegov pranečak [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel]]. Njegova 68-letna vladavina je četrta najdaljša v zgodovini Evrope (po Ludviku XIV., francoskem kralju, Elizabeti II., kraljici Združenega kraljestva in Janezu II., liechtensteinskem princu). Dve leti pozneje, po podpisanem premirju, s katerim se je končala [[Prva svetovna vojna]], je [[Avstro-Ogrska]] razpadla. Nastale so nove narodne države; med njimi tudi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]], poznejša [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]. === Spomin === Franca Jožefa so pokopali v ''Kapucinski cerkvi'', kjer so pokopani tudi drugi avstrijski cesarji. Nanj spominjajo danes tudi stavbe, ki jih je dal zgraditi. Nekatere krasijo njegovi kipi. Tako nahajamo v novi stavbi [[Univerza na Dunaju|Dunajske univerze]] v prvem nadstropju veže nad mogočnim stopniščem še danes mogočen kip njenega pokrovitelja, [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarja]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Steven Beller |year=1996 |title=Francis Joseph |url=https://archive.org/details/francisjoseph0000bell |publisher= London ; New York : Longman|isbn=0-582-06090-7 |cobiss=41458433 |pages=}} * [[Jean-Paul Bled]], ''Franc Jožef''. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20083712}} * Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}} * Unterrreiner, Katrin: ''Cesar Franc Jožef 1830-1916 Miti in resnica'', prevod, Ljubljana, 2012, Založba Karantanija {{COBISS|ID=251121664}} == Glej tudi == * [[seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Franz Joseph I of Austria}} {{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški]] |funkcija= avstrijski cesar |leto-nastopa-prenehanja=1848-1916 |naslednik=[[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] }} {{Češki vladarji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški}} [[Kategorija:Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški| ]] [[Kategorija:Avstrijski cesarji]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Ogrski kralji]] [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Hrvaški vladarji]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Nosilci reda Marije Terezije]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]] [[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] lu94dloab6p6p84tr6ilob6gd9kkp5a Predkolumbovska Amerika 0 23805 6655323 5977571 2026-04-03T12:37:36Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Seznam civilizacij */ 6655323 wikitext text/x-wiki '''Predkolumbovska Amerika''' označuje [[ljudstvo|ljudstva]] in [[civilizacija|civilizacije]] na področju [[celina|celine]] [[Amerika|Amerike]] pred prihodom [[Evropa|evropskih]] ([[Španci|španskih]] in [[Portugalci|portugalskih]]) osvajalcev konec [[15. stoletje|15. stoletja]]. Prvi od njih je bil Španec [[Italijani|italijanskega]] rodu [[Krištof Kolumb]], ki je priplul na [[Karibi|Karibe]] leta [[1492]]. == Seznam civilizacij == * [[Ajmari]] (tudi Koli) * [[Azteki]] * [[Chavín]] * [[Chibcha]] * [[Chimú]] * [[Huari]] * [[Inki]] * [[Maji]] * [[Mixteki]] * [[Močiki]] * [[Nazca]] * [[Olmeki]] * [[Teotihuacán]] * [[Tiahuanaco]] * [[Tolteki]] * [[Zapoteki]] ==Glej tudi== * [[konkvistador]] {{hist-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Predkolumbovska Amerika|*]] tuhhr6r52zy4hb89carp9l8eebs1amy 6655475 6655323 2026-04-03T19:34:55Z Ljuba24b 92351 /* Seznam civilizacij */ dp 6655475 wikitext text/x-wiki '''Predkolumbovska Amerika''' označuje [[ljudstvo|ljudstva]] in [[civilizacija|civilizacije]] na področju [[celina|celine]] [[Amerika|Amerike]] pred prihodom [[Evropa|evropskih]] ([[Španci|španskih]] in [[Portugalci|portugalskih]]) osvajalcev konec [[15. stoletje|15. stoletja]]. Prvi od njih je bil Španec [[Italijani|italijanskega]] rodu [[Krištof Kolumb]], ki je priplul na [[Karibi|Karibe]] leta [[1492]]. == Seznam civilizacij == * [[Ajmari]] (tudi Koli) * [[Azteki]] * [[Kultura Chavin]] * [[Čibči]] * [[Kultura Chimú]] * [[Huari]] * [[Inki]] * [[Maji]] * [[Mapuči]] * [[Mixteki]] * [[Močiki]] * [[Ljudstvo Muisca]] * [[Kultura Nazca]] * [[Olmeki]] * [[Tiahuanaco]] * [[Tolteki]] * [[Zapoteki]] ==Glej tudi== * [[konkvistador]] {{hist-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Južne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Predkolumbovska Amerika|*]] kcvxgrthuz0wkvxxif2auopquzgz6xi Viktor (nagrada) 0 24879 6655595 6492350 2026-04-04T08:25:08Z Marko3 1829 6655595 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Viktor}} {{infopolje nagrada | image = Viktor-kipec.jpg | captation= Viktor kipec nagrada | description = [[mediji|medijske]] dosežke in dosežke v [[popularna kultura|popularni kulturi]] | presenter = Akademija viktor | country = [[Slovenija]] | location= v [[SNG Maribor]] | year = 1982<br>(novejše od 1993) | year2= za leto 2016 | website =http://www.viktorji.si }} '''Viktor''' je [[Slovenija|slovenska]] [[nagrada]] za [[mediji|medijske]] dosežke in dosežke v [[popularna kultura|popularni kulturi]]. Narejeni so po zgledu [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Prve viktorje so podelili leta [[1982]] (ko so viktorji nasledili nagrado ''nika'') – najprej so jih podeljevali na tri mesece (izbiranje »osebnosti meseca«), leta 1983 pa so prešli na letni ritem. Prve letne viktorje ljudskega glasu sta dobila radijec [[Marjan Kralj]] in televizijec [[Vinko Šimek]], strokovna žirija pa je nagradila [[Slavko Hren|Slavka Hrena]] za radijsko serijo Vroče hladno in [[Rudi Klarič|Rudija Klariča]] za TV-serijo Človek brez meja. Prva podelitev je bila v [[Hala Tivola|Hali Tivoli]], naslednje pa večinoma po ljubljanskih diskotekah. Današnja oblika nagrade sega v leto 1993, ko je urednikovanje revije [[Stop (revija)|Stop]] prevzel [[Igor Savič]]. Med letoma 1993 in 2013 so podelitve bile v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], od leta 2014 so v [[SNG Maribor]]. Do leta 1993 so ob viktorjih podeljevali še limone – nagrade za negativne dosežke. Dobitnik z največ viktorji je [[Jonas Žnidaršič]], ki je v dolgoletni karieri dobil kar 14 kipcev, prvega v letu 1982 kot voditelj [[Radio Študent|Radia Študent]] zaenkrat zadnjega pa v letu 2007 za popularizacijo [[blog]]ov. V letih 1995-2010 je podelitev viktorjev prenašala [[televizija]] [[POP TV]], za 2012 [[Planet TV]], vsa ostala leta pa [[TV Slovenija]]. Viktorje podelujejo v 11 kategorijah (v 6 strokovnih, kjer nominirance in nagrajence določi Akademija Viktor, 4 kategorijah priljubljenosti, kjer nominirance in nagrajence določijo bralci revije Stop, ki pošiljajo glasovnice in SMS-e, ter v dveh posebnih kategorijah). Z viktorji, podeljenimi za leto 2010, Akademija uvaja novo kategorijo: najboljša spletna stran. V letu 2016 viktorjev (za leto 2015) niso podelili zaradi propada založniške hiše in prodaje blagovne znamke Viktorji. V letu 2016 je revijo ''[[Stop (revija)|Stop]]'' in viktorje prevzela časopisna hiša ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Zaradi težav z blagovno znamko in izvedbo viktorjev se je v 2017 pojavila sorodna nagrada [[žarometi (nagrada)|žarometi]] založniške hiše [[Media24]] in [[TV Slovenija]].<REF>https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/rtv-suvereno-v-boj-za-nove-medijske-nagrade-zaromete/414044</ref> Viktorji niso bili podeljeni niti v letih 2018 in 2019. == Trenutne kategorije viktorjev == {{col-begin}} {{col-break}} strokovni viktorji: * za najboljšo informativno TV-oddajo * za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje * za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje * za obetavno medijsko osebnost * za najboljšo zabavno TV-oddajo * za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo {{col-break}} viktorji popularnosti: * za najboljšo TV-osebnost * za najboljšega glasbenega izvajalca * za najboljšo radijsko postajo * za najboljšo radijsko osebnost leta viktor za življenjsko delo {{col-end}} == Statistika viktorjev == === Posamezniki z največ kipci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === * 13 – [[Jonas Žnidaršič]] (nekaj od teh še pred letom 1993) * 7 – [[Andrej Karoli]] * 6 – [[Sašo Hribar]] in [[Slavko Bobovnik]] * 5 – [[Mario Galunič]], [[Klemen Slakonja]], [[Denis Avdić|Denis Avdić]] in [[Lado Bizovičar]] * 4 – [[Jurij Zrnec]] * 3 – [[Barbara Drnač]], [[Boštjan Romih]] in [[Peter Poles]] * 2 – [[Borut Veselko]], [[Miša Molk]], [[Jure Longyka]], [[Marko Potrč]], [[Stojan Auer]], in [[Adi Smolar]] === TV-oddaje z največ kipci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === * 13 – ''[[Odmevi]]'' * 8 – ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' * 6 – ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * 5 – ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' in ''[[24UR]]'' * 4 – ''[[Knjiga mene briga]]'' in ''[[As ti tud not padu?!]]'' * 3 – ''[[Res je!]]'' in ''[[Male sive celice]]'' * 2 – ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]'', ''[[Radovedni Taček]]'', ''[[Enajsta šola]]'' in ''[[Slovenija ima talent]]'' * 1 – ''[[X Factor Slovenija]]'' in ''[[Gospodinje pojejo]]'', ''[[Dobro jutro]]'', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' in ''[[Firbcologi]]'' === Informativne TV-oddaje z največ kipci (odkar jih podelujujo – od viktorjev 1997 do danes) === * 13 – ''[[Odmevi]]'' * 6 – ''[[24ur]]'' === Voditelji informativnih TV-oddaj z največ kipci (odkar jih podelujejo – od viktorjev 2004 do danes) === * 6 – [[Slavko Bobovnik]] * 2 – [[Marcel Štefančič jr.]] * 1 – [[Mojca Širok]], [[Darja Zgonc]] in [[Igor E. Bergant]] === Zabavne TV-oddaje z največ kipci (odkar jih podeljujejo – od viktorjev 1994 do danes) === * 4 – ''[[Tistega lepega popoldneva]]'', ''[[Naša mala klinika]]'' * 3 – ''[[As ti tud not padu?!]]'', ''[[Res je!]]'', ''[[Lepo je biti milijonar]]'' in ''[[Male sive celice]]'' * 2 – ''[[Slovenija ima talent]]'' * 1 – ''[[Misija Evrovizija]]'', ''[[Na terapiji]]'', ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]'', ''[[Teater Paradižnik]]'', ''[[Radovedni Taček]]'', ''[[Dobro jutro]]'', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' in ''[[Firbcologi]]'' === Voditelji zabavnih oddaj z največ kipci (odkar jih podeljujejo – od viktorjev 2000 do danes) === * 3 – [[Jurij Zrnec]] * 2 – [[Jonas Žnidaršič]], [[Lado Bizovičar]], [[Klemen Slakonja]] in [[Peter Poles]] * 1 – [[Mario Galunič]] in [[Sašo Hribar]] === Dosedanji nagrajenci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === ==== Viktorji 2016 ==== {{glavni|Viktorji 2016}} Prireditev je potekala 22. aprila 2017 v [[Portorož|portoroškem]] hotelu [[Grand Hotel Bernardin, Portorož|Bernardin]]. Vodil jo je [[Vid Valič]]. Nominirani so bili (dobitniki so okrepljeni): * strokovni viktorji: ** za najboljšo zabavno TV-oddajo-: ''[[Na žaru]]'', '''''[[Ta teden z Juretom Godlerjem]]''''', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: '''[[Lado Bizovičar]]''', [[Bojan Emeršič]], [[Bernarda Žarn]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: '''''[[Odmevi]]''''', ''[[24 UR]]'', ''[[TV Dnevnik]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: '''[[Manica Janežič Ambrožič]]''', [[Jelena Aščić]], [[Edi Pucer]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV film: '''''[[Ena žlahtna štorija]]''''', ''Pod gladino'', ''Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo'' ** za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo: ''[[Firbcologi]]'', '''''[[Infodrom]]''''', ''[[Male sive celice]]'' ** za najboljši dokumentarni film: '''''Charlatan Maqnifigue''''', ''Lahko noč, ljubezen moja'', ''Leteti'' ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Mario Čulibrk]], [[Ajda Smrekar]], '''[[Nik Škrlec]]''', Ana Oberlintner * viktorji popularnosti: ** za najboljšo glasbeno osebnost oz. skupino: [[BQL]], '''[[Modrijani]]''', [[Siddharta]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Slavko Bobovnik]], [[Jani Muhič]], '''[[Peter Poles]]''' ** za najboljšo radijsko osebnost: '''[[Denis Avdić]]''', [[Blaž Švab]], [[Dejan Vedlin]] ** za najboljšo radijsko postajo: '''[[Radio 1]]''', [[Radio Aktual]], [[Val 202]] * viktor za posebne dosežke: ** ''Štartaj Slovenija'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Lado Ambrožič (novinar)|Lado Ambrožič]] ==== Viktorji 2015 ==== Nagrada se zaradi težav z blagovno znamko ni podelila. ==== Viktorji 2014 ==== {{glavni|Viktorji 2014}} Prireditev je potekala 18. 4. 2015. Voditelj je bil [[Bojan Emeršič]]. Dobitniki viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Peter Poles]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Jernej Kogovšek]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Firbcologi]]'' ([[Radiotelevizija Slovenija]]) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Tanja Žagar]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Jani Muhič]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Andrej Karoli]] ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Aktual]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Milena Zupančič]] ==== Viktorji 2013 ==== Prireditev je potekala 7.6. 2014 na 1. programu televizije Slovenija. Voditelj je bil [[Tadej Toš]]. Dobitniki viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Klemen Slakonja]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Anže Zevnik]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Dobro jutro]]'' (TVS) ** Za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: [[Male sive celice]] (TVS) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Modrijani]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo televizijsko oddajo: ''[[Vid in Pero šov]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Jože Činč]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[24ur.com]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Alfi Nipič]] ==== Viktorji 2012 ==== Podelitev je bila predvajana 16.3. 2013 na [[Planet TV]], voditelji so pa bili: * Slon in Sadež * [[Denis Avdič]] * [[Bojan Emeršič]] * [[Lado Bizovičar]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Tadej Toš]] * [[Jure Godler]] in [[Tilen Artač]] Dobitniki Viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]]; posvetil ga je [[Matjaž Tanko|Matjažu Tanku]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Peter Poles]]([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Nika Manevski]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS ) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[x Factor Slovenija]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV-film: ''[[Na terapiji]]'' (POP BRIO) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' (TVS) ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''[[Oči in ušesa boga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Modrijani]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Vid Valič]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo televizijsko oddajo: ''[[Gospodinje pojejo]]'' (GOLICA TV) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Denis Avdič]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Veseljak]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[Planet Siol.net]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Rok Predin]] ** [[Urška Alič]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Boris Cavazza]] ==== Viktorji 2011 ==== Podelitev je bila v Cankarjarjevem domu, predvajana 17. marca 2012 na 1. programu televizije Slovenija. Podelitev so vodili: * Boris Kobal * Gojmir Lešnjak - Gojc * [[Bojan Emeršič|Slon In Sadež]] * Vid Valič * Lado Bizovičar * [[Tadej Toš|Nataša Tič Raljan]] * Jonas Žnidaršič * [[Jure Godler|Zoran Predin]] * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Igor E. Bergant]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Polona Balantič]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS ) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Misija Evrovizija]]'' (TVS) ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV-film: ''[[Na terapiji]]'' (POP BRIO) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' (TVS) ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''[[Aleksandrinke]]'' (TVS) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Tanja Žagar]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo televizijsko oddajo: [[24UR]] ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Denis Avdič]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[24ur.com]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[ CUK Kino Šiška]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Mito Trefalt]] ==== Viktorji 2010 ==== Prireditev je potekala 19. marca 2011, vodila sta jo [[Boštjan Gorenc]] in [[Lucija Ćirović]]. Novost je bila nova kategorija najboljša spletna stran, ki je zamenjala kategorijo lokalna/kabelska TV-postaja. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Darja Zgonc]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Sašo Hribar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Ana Tavčar]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Pisma iz Egipta'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Slovenija ima talent]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Dosje: Gradimo suženjstvo'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Muzikajeto]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Slovenija ima talent]]'' ** za najboljšo spletno stran: [[24ur.com]] ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Jan Plestenjak]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Denis Avdič]] * viktorja za posebne dosežke: ** režiser [[Miha Hočevar]] za film ''[[Gremo mi po svoje]]'', ki je postal najbolj gledan slovenski film v zgodovini ** režiser [[Klemen Dvornik]] za spletni serijo ''[[Prepisani]]'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Janez Hočevar - Rifle]] ==== Viktorji 2009 ==== Prireditev je potekala 20. marca 2010. Vodil jo je [[Tadej Toš]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Sekumady Conde]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Angela Vode - Skriti spomin'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Dar-fur - Vojna za vodo'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Enajsta šola]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Na zdravje]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: Golica TV ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Denis Avdič]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Val 202]] ** [[Perpetuum Jazzile]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Dragan Bulič]] ==== Viktorji 2008 ==== Prireditev je potekala 14. marca 2009. Vodila sta jo [[Slon in Sadež]] (Igor Karas in Jure Bračič). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Marcel Štefančič, Jr.]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Vampir z Gorjancev'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Fabiani:Plečnik'' (scenarist, režiser in montažer Amir Muratović) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''Enajsta šola'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Jurij Zrnec]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: Golica TV ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Marko Vozelj]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Andrej Karoli]] * viktorja za posebne dosežke: ** Bojan Traven, glavni urednik oddaje Svet na Kanalu A ** Tomaž Pandur, režiser * viktor za življenjsko delo: ** [[Bernarda Jeklin]] ==== Viktorji 2007 ==== Prireditev je potekala 15. marca 2008. Vodila sta jo [[Slon in Sadež]] (Igor Karas in Jure Bračič). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Slavko Bobovnik ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Lili Žagar]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: [[Miran Zupanič]] (dokumentarec ''Otroci s Petrička'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Štafeta mladosti]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Marko Potrč]] ** za najboljšo TV-oddajo: [[Avantura]] ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: [[MTV Adria]]. ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Zoran Predin]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Matej Špehar]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Marko Naberšnik]] za [[film]] [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] ** [[Bojan Krajnc]] * viktor za življenjsko delo: ** [[New Swing Quartet]] ==== Viktorji 2006 ==== Prireditev je potekala 24. marca 2007. Vodil jo je [[Jurij Zrnec]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Slavko Bobovnik ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Lado Bizovičar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Jure Godler]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: Sašo Podgoršek (film ''Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Lado Bizovičar]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: MTV Adria ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Hit]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Špela Močnik]] * viktorja za posebne dosežke: ** za skupni projekt [[svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] 2006 [[Pro Plus]]u in [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] ** za popularizacijo [[blog]]ovske kulture [[Jonas Žnidaršič|Jonasu Žnidaršiču]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Jože Hudeček]] ==== Viktorji 2005 ==== Prireditev je potekala 18. marca 2006. Vodila sta jo [[Jernej Šugman]] (v vlogi Vladislava) in [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (v vlogi Petruške). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Marcel Štefančič jr. ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Lado Bizovičar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Maja Roš]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Jože Činč]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Neisha]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Hit]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Robert Pečnik - Pečo]] * viktorja za posebne dosežke: ** ''[[Bar (TV-oddaja)|Bar]]'' ** [[Info TV]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Tone Vogrinec]] ==== Viktorji 2004 ==== Prireditev je potekala 21. marca 2005. Vodila sta jo [[Bojan Emeršič]] in [[Pia Zemljič]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Mojca Širok ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Mario Galunič]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Slon in Sadež]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: [[Miran Zupanič]] (''Kocbek - pesnik v pogrezu'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Lado Bizovičar]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: [[MTV Adria]]. ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio City]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Marko Potrč]] * viktorja za posebne dosežke: ** Sekvenca d. d. ** [[Nataša Tič Ralijan]] in [[Gašper Tič]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Jurij Souček]] ==== Viktorji 2003 ==== Prireditev je potekala 22. marca 2004. Vodila sta jo [[Tjaša Železnik]] in [[Jurij Zrnec]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Mojca Širok ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: Peter Poles ** za obetavno medijsko osebnost: Peter Poles ** za najboljšo igrano TV-oddajo: [[Maja Weiss]] (''Balkanski revolveraši'') ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Andrej Karoli]] * viktorji za posebne dosežke: ** [[Iztok Mlakar]] ** [[Branko Djurić - Ðuro]] ** [[Siddharta]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Elza Budau]] ==== Viktorji 2002 ==== Prireditev je potekala marca 2003. Vodila jo je [[Tina Gorenjak]]. *strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Franci Pavšer ml. ** za najboljšo igrano TV-oddajo: film ''Vladimir'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' ** za najboljši videospot: ''Platina 9th RMX'' (Siddharta) * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Dejan Vedlin ** glasbeni: [[Bepop]] ** radijska postaja: Radio City ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji za posebne dosežke: ** [[Peter Juratovec]] – poseben dosežek v režiji ** Andrej Kregar/Video produkcija Kregar – poseben dosežek v videoprodukciji ** projekt Popstars * viktor za življenjsko delo: ** [[Svetlana Makarovič]] ==== Viktorji 2001 ==== Prireditev je potekala aprila 2002. Vodili so jo [[Matjaž Pikalo]], Andrea F., Franci Pavšer ml., Simon Kardum, Nada Vodušek in Luka Novak. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Ksenija Horvat ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšo umetniško TV-oddajo: ''Begunci - ilegalni tujci'' (Žilnik) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Andrej Karoli ** glasbeni: [[Siddharta]] ** radijska postaja: [[Val 202]] ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Srečko Katanec]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Boštjan Hladnik]] ==== Viktorji 2000 ==== Prireditev je potekala marca 2001. Vodila sta jo [[Tanja Ribič]] in [[Janez Hočevar - Rifle]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Živa Rogelj ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšo umetniško TV-oddajo: ''Gibljive slike'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Andrej Karoli ** glasbeni: [[Nuša Derenda]] ** radijska postaja: [[Val 202]] ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Miha Hočevar]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Miki Muster]] ==== Viktorji 1999 ==== XIX. podelitev viktorjev je potekala 24. marca 2000 v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]]. Vodili so jo [[Maša Derganc]], [[Janez Škof (1960)|Janež Škof]], [[Andrej Rozman - Roza]] in [[Maj Klemenc]] (kot družina Stopar − Viktorija, Viktor, mama Viktorijana in sinko Viki). Prireditev, ki jo je neposredno prenašal [[POP TV]], je režiral [[Boris Cavazza]]. Za glasbene točke so poskrbeli: Alo Alo Streich Trio <small>(''Ein bißchen mambo'')</small>, [[Helena Blagne]] <small>(''Nessun dorma'' iz opere [[Turandot (opera)|Turandot]])</small>, [[Siddharta]] & [[Vlado Kreslin]] <small>(''Lunanai'')</small>, [[Alenka Godec]], [[Katrinas]] & New Swing Quartet <small>(''Samo nasmeh je bolj grenak'')</small> in [[Charlotte Nilsson]] <small>(Take Me to Your Heaven, I Write You a Love Song)</small>. Prihode nagrajencev na oder so spremljali Ratko Divjak s skupino, New Swing Quartet in Katrinas.<ref>{{navedi revijo |last1=Furlan |first1=Simona |last2=Radić |first2=Sandi |last3=Dakič |first3=Simona N. |year=2000 |title=Viktorji '99 tik pred vrati |journal=Stop |volume=33 |issue=11 |pages=6−8}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona N. |last2=Škerl |first2=Uroš |last3=Božič |first3=Željko |year=2000 |title=Viktorji '99 v pesmi in plesu |journal=Stop |volume=33 |issue=12 |pages=6−7}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2= |first2= |year=2000 |title=Stoparjevi viktorji |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=6–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Božič |first1=Željko |last2= |first2= |year=2000 |title=Viktorija Helena |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=10}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Radić |first1=Sandi |last2=Božič |first2=Željko |last3=Breznikar |first3=Eva |last4=Rogelj |first4=Barbara |last5=Dakič |first5=Simona N. |last6=Senica |first6=Martin |year=2000 |title=Viktorja dobi ... |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=12−13}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najboljšo zabavno televizijsko oddajo: '''''Res je!''''' – ''[[TV Poper]]'' – ''Zoom'' ** za najboljšega televizijskega voditelja: [[Bojan Emeršič]] – '''[[Miša Molk]]''' – [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšega radijskega voditelja: [[Sašo Hribar]] – [[Andrej Karoli]] – '''[[Jure Longyka]]''' ** za najbolj obetavno medijsko osebnost: '''[[Petra Kerčmar]]''' – Karin Komljanec – Aleš Smrekar ** za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' – '''''[[Radovedni Taček]]''''' – ''Sprehodi v naravo'' ** za najboljšega igralca v igrani TV-oddaji: [[Gojmir Lešnjak]] – [[Saša Pavček]] – '''[[Jernej Šugman]]''' ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Dnevnik'' – '''''Odmevi''''' – ''Studio City'' ** za najboljšo kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano televizijsko oddajo: '''''Cesta bratstva in enotnosti''''' ([[Maja Weiss]]) – ''Gibljive slike'' (Irena Ostrouška) – ''Okus po cvetju'' (Stane Sušnik, Hanka Kastelicova) * viktorji popularnosti: ** televizijska osebnost: '''[[Mario Galunič]]''' – [[Borut Veselko]] – Jonas Žnidaršič ** radijska osebnost: Sašo Hribar − '''Andrej Karoli''' – Jure Sešek ** glasbeni izvajalec: [[Big Foot Mama]] – '''[[Nude]]''' – [[Adi Smolar]] * viktor za posebne dosežke: ** Matej Rupret, Andrej Kmet, Jan Žorž, Stipe Božič in [[Tomaž Humar]] za projekt spremljanja Tomaža Humarja pri vzponu na Dhaulagiri prek interneta * viktor za življenjsko delo: ** [[Mojmir Sepe]] ==== Viktorji 1998 ==== Prireditev, ki jo je neposredno prenašal POP TV, je potekala 27. marca 1999 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Vodila sta jo [[Bojan Emeršič]] in [[Miša Novak]]. Za glasbene točke so poskrbeli: Norina Radovan <small>(''My Funny Valentine'', ''People'')</small>, Pihalni orkester Svea Zagorje, The Stroj, Tinkara Kovač <small>(''Od zvezd pijan'')</small>, Big Foot Mama <small>(''Dolg' nazaj'')</small>, Pižama, Vlado Kreslin & Lidija Bajuk <small>(''Ljubav se ne trži'')</small>, Buldožer <small>(''Zemlja mog sna'')</small> in Mia Žnidarič, Steve Klink & Planet Groove <small>(''Dan je drugačen'')</small>.<ref>{{navedi revijo |year=1999 |title=Viktorji '98 |journal=Stop |volume=32 |issue=11 |pages=7–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2=Javornik |first2=Sonja |year=1999 |title=Trenutki pričakovanja |journal=Stop |volume=32 |issue=12 |pages=9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2=Furlan |first2=Simona |last3=Javornik |first3=Sonja |last4=Lenart |first4=Andreja |last5=Radić |first5=Sandi |last6=Senica |first6=Martin |year=1999 |title=Dragi viktorji! |journal=Stop |volume=32 |issue=13 |pages=7–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Javornik |first1=Sonja |last2= |first2= |year=1999 |title=Plešoči popek in ... |journal=Stop |volume=32 |issue=13 |pages=11}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najboljšo televizijsko zabavno tv-oddajo: '''''[[Res je!]]''''' – ''TV Poper'' – ''Zoom'' ** za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant – Manica Janežič – '''[[Borut Veselko]]''' ** za najboljšega radijskega voditelja: Sašo Hribar – Andrej Karoli – '''[[Jure Longyka]]''' ** za najbolj obetaven televizijski obraz: Eva Irgl – '''[[Manica Janežič]]''' – Srečko Meh ** za najboljšo informativno tv-oddajo: ''Dnevnik'' – '''''[[Odmevi]]''''' – ''24 ur'' ** za najboljšo kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno tv-oddajo: ''Besede'' – '''''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]''''' – ''Prinesite mi glavo Sama Peckinpaha'' * viktorji popularnosti: ** televizijska osebnost: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Borut Veselko ** radijska osebnost: '''[[Andrej Karoli]]''' – Pavle Plahutnik – Janko Ropret ** glasbeni izvajalec: Miran Rudan – '''[[Adi Smolar]]''' – Simona Weiss ** domača nadaljevanka/nanizanka: ''Cvetje v jeseni'' – ''Junaki petega razreda'' – '''''[[Naša krajevna skupnost]]''''' ** tuja nadaljevanka/nanizanka: '''''[[Esmeralda]]''''' – ''Kassandra'' – ''Komisar Rex'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Vita Mavrič]] (za gledališki koncert ''Nekoč bili smo v maju'' in ploščo ''Sem, kakršna sem'') * viktor za posebne dosežke: ** [[Matjaž Požlep]] (za Arxel Tribe) * viktor za življenjsko delo: ** [[Jurij Gustinčič]] ==== Viktorji 1997 ==== Prireditev je potekala 27. marca 1998 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim prenosom na POP TV. Vodil jo je [[Gregor Bakovič]], režiral pa Sašo Podgoršek. Glasbene točke: [[Ali En]], trio Aleša Hadalina (Hadalin, Miro Božič in Joži Šalej), Simona Weiss, [[Sound Attack]] & 2 Brothers, etnoskupina Amala <small>(''Djurdjev dan'')</small>, [[Plavi orkestar]] <small>(''Ako su to samo bile laži'')</small> in Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča <small>(Privškova ''Nad mestom se dani'')</small>. Uvodna točka: duo Random Logic (poskrbela sta tudi za temo prireditve in naznanila) in plesalci Gledališča čez cesto. Nastopili so tudi Simon Stojko Falk (svetovni prvak v kategoriji "flatland expert", tj. izvajanju trikov s kolesom na ravnem), evropski prvaki v show danceu iz plesne šole Urška, Mrhe, d. o. o., ter Urškini plesalci latinskoameriških in standardnih plesov.<ref>{{navedi revijo |last1=Milek |first1=Vesna |year=1998 |title=Šokanten zvezdniški večer |journal=Stop |volume=31 |issue=14 |pages=6−9}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1998 |title=Nepredvidljivi glasbeni gosti |journal=Stop |volume=31 |issue=14 |pages=10–11}}</ref> * strokovni viktorji:<ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona |last2=Furlan |first2=Simona |last3=Senica |first3= Martin |year=1998 |title=Komu se nasmihajo dragoceni viktorji? |journal=Stop |volume=31 |issue=12 |pages=4−5}}</ref> ** za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Zgonc – Miša Molk – '''[[Borut Pahor]]''' ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Gremo v kino'' <small>(RA SLO)</small> – ''Kulturna panorama'' <small>(RA SLO)</small> – '''''Radijska igra za otroke''''' <small>(RA SLO)</small> ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: '''''Stergo ergo''''' <small>(RA SLO)</small> – ''Sašomanija'' <small>(RA GAMA MM)</small> – ''Izštekani'' <small>(RA Študent)</small> ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: Brane Rončel: ''Izza odra'' <small>(TV SLO)</small> – ''Res je'' <small>(TV SLO)</small> – '''''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]''''' <small>(Kanal A)</small> ** za najboljšega televizijskega voditelja: '''[[Borut Veselko]]''' <small>(Kanal A)</small> – Miša Molk <small>(TV SLO)</small> – Darja Groznik <small>(TV SLO)</small> ** za najboljšo televizijsko informativno oddajo: '''''[[Odmevi]]''''' <small>(TV SLO)</small> – ''Zrcalo tedna'' <small>(TV SLO)</small> – ''24 ur'' <small>(POP TV)</small> ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno oddajo: ''Gore in ljudje'' <small>(TV SLO)</small> – '''''Magdalenice Radojke Vrančič''''' (Helena Koder) <small>(TV SLO)</small> – ''[[Vrtoglavi ptič]]'' <small>(TV SLO)</small> * viktorji popularnosti:<ref>{{navedi revijo |last1=Furlan |first1=Simona |last2=Sever |first2=Uroš |last3=Javornik |first3=Sonja |last4=Dakič |first4=Simona |year=1998 |title=In viktorja dobi ... |journal=Stop |volume=31 |issue=13 |pages=8–9}}</ref> ** televizijski: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Borut Veselko ** radijski: Smilja Baranja – Mimica Kidrič – '''[[Janko Ropret]]''' ** glasbeni: Vili Resnik – Adi Smolar – '''[[Simona Weiss]]''' * viktorji po izboru uredništva revije ''Stop'': ** viktor za posebne dosežke: *** [[Slavko Hren]] (za oddajo ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'') ** viktor za življenjsko delo: *** [[Jože Privšek]] ==== Viktorji 1996 ==== Prireditev je potekala v soboto, 29. marca 1997, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim prenosom na POP TV. Vodila sta jo [[Blažka Müller]] in [[Brane Završan]], režiral pa Matjaž Pograjc. Realizator televizijskega prenosa je bil Petar Radovič, scenarista pa Desa Muck in Marjan Paternoster. Spremljevalna skupina prireditve so bili Rok Golob & Stop The Band, pri pripravi glasbe sta sodelovala Davor Božič in Jani Golob, avtorica besedila za uvodno in sklepno točko je bila Miša Čermak. Točke: uvodna točka ''Viktor, viktorija'' <small>(voditelja in plesalci Mojce Horvat)</small>, Helena Blagne & Demolition Group <small>(''[[Dež (pesem)|Dež]]'')</small>, Leteči potepuhi <small>(''Obrni čas nazaj'')</small>, Skunk funk & New Swing Quartet <small>(''Po jezeru bliz' Triglava'')</small>, BO3 <small>(''Vroča hladna'')</small>, Špela Medved <small>(''Rada bi ostala mala'' Davorja Božiča in Miše Čermak)</small>, sklepna točka ''Viva viktor!'' <small>(Pihalni orkester slovenske policije, Diego Barrios Ross, Helena Blagne, New Swing Quartet, Klemen Tičar, Boštjan Andrejc, Vojko Djuran)</small>.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Kipci želja in pričakovanj |journal=Stop |volume=30 |issue=12 |pages=2−3}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Samo še tri dni ... |journal=Stop |volume=30 |issue=13 |pages=2}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Viktorji '96 |journal=Stop |volume=30 |issue=14 |pages=3−7}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Groznik – Boštjan Lajovic – '''[[Tajda Lekše]]''' ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Bilo je nekoč'' <small>(Radio Murski val)</small> – ''Gremo v kino'' <small>(RaS)</small> – '''''Radijska igra za odrasle'' <small>(RaS)</small>''' ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: '''''Izštekani'' <small>(Radio Študent)</small>''' – ''Stergo ergo'' <small>(RaS)</small> – ''Štos – še v torek obujamo spomine'' <small>(RaS)</small> ** za najboljšo televizijsko otroško, mladinsko ali izobraževalno oddajo: ''Lahkih nog naokrog'' <small>(TVSLO, MICOM)</small> – '''''[[Pod klobukom]]'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Radovedni Taček'' <small>(TVSLO)</small> ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: '''''[[Res je!]]'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Teater Paradižnik'' <small>(TVSLO)</small> – ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'' <small>(TVSLO)</small> ** za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant – Sandi Čolnik – '''[[Bojan Krajnc]]''' <small>(za Studio City)</small> ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano oddajo: ''Bitka za reko'' <small>(TVSLO, MICOM)</small> – '''''Povečava'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Srečko Kosovel – pisma domačim'' <small>(TVSLO)</small> * viktorji popularnosti: ** televizijski: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Miša Molk ** radijski: '''[[Sašo Hribar]]''' – Saša Pivk – Janko Ropret ** glasbeni: Čuki – '''[[Adi Smolar]]''' – Simona Weiss * viktor za posebne dosežke: ** sinhronizacija risank na TV Slovenija (prevzela sta ga Peter Povh, pobudnik in začetnik projekta, in Andreja Hafner-Souček) * viktor za posebne dosežke: ** [[Laibach]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Tomaž Perovič]] (za zasluge na področju informativnega programa tako na nacionalni kot komercialni televiziji) * viktor za življenjsko delo: ** [[Nataša Dolenc]] ==== Viktorji 1995 ==== Prireditev je potekala marca 1996 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Vodila sta jo [[Marjan Paternoster]], ki je tudi napisal scenarij, in [[Barbara Drnač]]. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Gremo v kino'' ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: ''[[Glasbeni večer z Janetom Webrom]]'' ** najboljšo televizijsko igrano oddajo: ''[[Striptih]] Filipa Robarja Dorina'' ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: ''[[Radovedni Taček]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Stojan Auer]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Čuki]] * viktor za posebne dosežke na področju televizije, filmske in gledališke produkcije: ** [[Roman Končar]] * viktor za posebne dosežke za televizijsko oddajo s humanitarnim sporočilom: ** [[Matjaž Fistravec]] * viktor za posebne dosežke na področju medijev in popularne kulture: ** [[Brane Rončel]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Marjana Deržaj]] ==== Viktorji 1994 ==== Prireditev je potekala 17. marca 1995 v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Vodili so jo [[Tajda Lekše]], [[Pavle Ravnohrib]] in [[Vesna Milek]]. Televizijski režiser je bil Petar Radovič, odrski pa Tomaž Štrucl. Pri glasovanju za viktorje popularnosti so se bralcem Stopa prvič pridružili še poslušalci lokalnih radijskih postaj. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]'' ** za najboljšo televizijsko razvedrilno oddajo: ''[[Teater Paradižnik]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Deja Mušič]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Pop Design]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Marjeta Keršič Svetel]] / ''[[Gore in ljudje]]'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Tone Fornezzi-Tof]] ==== Viktorji 1993 ==== Prireditev je potekala aprila 1994, in to prvič v Cankarjevem domu, natančneje veliki sprejemni dvorani. Vodila sta jo [[Tanja Ribič]] in [[Roman Končar]]. Televizija Slovenija se je odločila za neposreden prenos, ki ga je samo nekaj ur pred začetkom podelitve odpovedala, na koncu pa je prenos (v režiji Staneta Sumraka) le bil. Odrski režiser je bil Vinci Vogue Anžlovar. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Majda Širca]] ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]'' ** za najboljšo televizijsko glasbeno oddajo: ''[[Videošpon]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Stojan Auer]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Čuki]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Igor E. Bergant]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Vilko Avsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] ==== Viktorji 1992 ==== Prireditev je potekala aprila 1993 v diskoteki [[Life]] v [[Domžale|Domžalah]]. Vodil jo je [[Boris Cavazza]]. Viktorjem in limonam (slednje so bile podeljene zadnjič) po izboru Stopovih bralcev je uredništvo dodalo strokovne nagrade, prvič sta bila podeljena glasbeni viktor in viktor za življenjsko delo. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno medijsko osebo: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Bombola]]'' ** za najboljšo glasbeno oddajo: ''[[Videogrom]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Miša Molk]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Pop Design]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Bojan Adamič]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi revijo |last1=sf |date=1997 |title=Kdo je viktor? |journal=Stop |volume=30 |issue=13 |pages=4–5}} == Zunanje povezave == * [http://www.viktorji.si Uradna stran] {{wikislovar}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Televizijske nagrade]] [[Kategorija:POP TV]] [[Kategorija:Viktor (nagrada)| ]] psqahse95pweu80elp8py6n5oyo14pg 6655597 6655595 2026-04-04T08:33:30Z Marko3 1829 6655597 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Viktor}} {{infopolje nagrada | image = Viktor-kipec.jpg | captation= Viktor kipec nagrada | description = [[mediji|medijske]] dosežke in dosežke v [[popularna kultura|popularni kulturi]] | presenter = Akademija viktor | country = [[Slovenija]] | location= v [[SNG Maribor]] | year = 1982<br>(novejše od 1993) | year2= za leto 2016 | website =http://www.viktorji.si }} '''Viktor''' je [[Slovenija|slovenska]] [[nagrada]] za [[mediji|medijske]] dosežke in dosežke v [[popularna kultura|popularni kulturi]], ki so jo podeljevali do leta 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/kolumne/kolumna-mise-tercek-vrnite-nam-viktorje|title=Kolumna Miše Terček: Vrnite nam viktorje!|date=14. 3. 2023|accessdate=4. 4. 2026|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> Narejeni so bili po zgledu [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Prve viktorje so podelili leta [[1982]] (ko so viktorji nasledili nagrado ''nika'') – najprej so jih podeljevali na tri mesece (izbiranje »osebnosti meseca«), leta 1983 pa so prešli na letni ritem. Prve letne viktorje ljudskega glasu sta dobila radijec [[Marjan Kralj]] in televizijec [[Vinko Šimek]], strokovna žirija pa je nagradila [[Slavko Hren|Slavka Hrena]] za radijsko serijo Vroče hladno in [[Rudi Klarič|Rudija Klariča]] za TV-serijo Človek brez meja. Prva podelitev je bila v [[Hala Tivola|Hali Tivoli]], naslednje pa večinoma po ljubljanskih diskotekah. Današnja oblika nagrade sega v leto 1993, ko je urednikovanje revije [[Stop (revija)|Stop]] prevzel [[Igor Savič]]. Med letoma 1993 in 2013 so podelitve bile v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], od leta 2014 so v [[SNG Maribor]]. Do leta 1993 so ob viktorjih podeljevali še limone – nagrade za negativne dosežke. Dobitnik z največ viktorji je [[Jonas Žnidaršič]], ki je v dolgoletni karieri dobil kar 14 kipcev, prvega v letu 1982 kot voditelj [[Radio Študent|Radia Študent]] zaenkrat zadnjega pa v letu 2007 za popularizacijo [[blog]]ov. V letih 1995–2010 je podelitev viktorjev prenašala [[televizija]] [[POP TV]], za 2012 [[Planet TV]], vsa ostala leta pa [[TV Slovenija]]. Viktorje podelujejo v 11 kategorijah (v 6 strokovnih, kjer nominirance in nagrajence določi Akademija Viktor, 4 kategorijah priljubljenosti, kjer nominirance in nagrajence določijo bralci revije Stop, ki pošiljajo glasovnice in SMS-e, ter v dveh posebnih kategorijah). Z viktorji, podeljenimi za leto 2010, Akademija uvaja novo kategorijo: najboljša spletna stran. V letu 2016 viktorjev (za leto 2015) niso podelili zaradi propada založniške hiše in prodaje blagovne znamke Viktorji. V letu 2016 je revijo ''[[Stop (revija)|Stop]]'' in viktorje prevzela časopisna hiša ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Zaradi težav z blagovno znamko in izvedbo viktorjev se je v 2017 pojavila sorodna nagrada [[žarometi (nagrada)|žarometi]] založniške hiše [[Media24]] in [[TV Slovenija]].<REF>https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/rtv-suvereno-v-boj-za-nove-medijske-nagrade-zaromete/414044</ref> Viktorji niso bili podeljeni niti v letih 2018 in 2019. == Kategorije viktorjev v zadnjem obdobju == {{col-begin}} {{col-break}} strokovni viktorji: * za najboljšo informativno TV-oddajo * za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje * za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje * za obetavno medijsko osebnost * za najboljšo zabavno TV-oddajo * za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo {{col-break}} viktorji popularnosti: * za najboljšo TV-osebnost * za najboljšega glasbenega izvajalca * za najboljšo radijsko postajo * za najboljšo radijsko osebnost leta viktor za življenjsko delo {{col-end}} == Statistika viktorjev == === Posamezniki z največ kipci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === * 13 – [[Jonas Žnidaršič]] (nekaj od teh še pred letom 1993) * 7 – [[Andrej Karoli]] * 6 – [[Sašo Hribar]] in [[Slavko Bobovnik]] * 5 – [[Mario Galunič]], [[Klemen Slakonja]], [[Denis Avdić|Denis Avdić]] in [[Lado Bizovičar]] * 4 – [[Jurij Zrnec]] * 3 – [[Barbara Drnač]], [[Boštjan Romih]] in [[Peter Poles]] * 2 – [[Borut Veselko]], [[Miša Molk]], [[Jure Longyka]], [[Marko Potrč]], [[Stojan Auer]], in [[Adi Smolar]] === TV-oddaje z največ kipci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === * 13 – ''[[Odmevi]]'' * 8 – ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' * 6 – ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * 5 – ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' in ''[[24UR]]'' * 4 – ''[[Knjiga mene briga]]'' in ''[[As ti tud not padu?!]]'' * 3 – ''[[Res je!]]'' in ''[[Male sive celice]]'' * 2 – ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]'', ''[[Radovedni Taček]]'', ''[[Enajsta šola]]'' in ''[[Slovenija ima talent]]'' * 1 – ''[[X Factor Slovenija]]'' in ''[[Gospodinje pojejo]]'', ''[[Dobro jutro]]'', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' in ''[[Firbcologi]]'' === Informativne TV-oddaje z največ kipci (odkar jih podelujujo – od viktorjev 1997 do danes) === * 13 – ''[[Odmevi]]'' * 6 – ''[[24ur]]'' === Voditelji informativnih TV-oddaj z največ kipci (odkar jih podelujejo – od viktorjev 2004 do danes) === * 6 – [[Slavko Bobovnik]] * 2 – [[Marcel Štefančič jr.]] * 1 – [[Mojca Širok]], [[Darja Zgonc]] in [[Igor E. Bergant]] === Zabavne TV-oddaje z največ kipci (odkar jih podeljujejo – od viktorjev 1994 do danes) === * 4 – ''[[Tistega lepega popoldneva]]'', ''[[Naša mala klinika]]'' * 3 – ''[[As ti tud not padu?!]]'', ''[[Res je!]]'', ''[[Lepo je biti milijonar]]'' in ''[[Male sive celice]]'' * 2 – ''[[Slovenija ima talent]]'' * 1 – ''[[Misija Evrovizija]]'', ''[[Na terapiji]]'', ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]'', ''[[Teater Paradižnik]]'', ''[[Radovedni Taček]]'', ''[[Dobro jutro]]'', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' in ''[[Firbcologi]]'' === Voditelji zabavnih oddaj z največ kipci (odkar jih podeljujejo – od viktorjev 2000 do danes) === * 3 – [[Jurij Zrnec]] * 2 – [[Jonas Žnidaršič]], [[Lado Bizovičar]], [[Klemen Slakonja]] in [[Peter Poles]] * 1 – [[Mario Galunič]] in [[Sašo Hribar]] === Dosedanji nagrajenci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do 2016) === ==== Viktorji 2016 ==== {{glavni|Viktorji 2016}} Prireditev je potekala 22. aprila 2017 v [[Portorož|portoroškem]] hotelu [[Grand Hotel Bernardin, Portorož|Bernardin]]. Vodil jo je [[Vid Valič]]. Nominirani so bili (dobitniki so okrepljeni): * strokovni viktorji: ** za najboljšo zabavno TV-oddajo-: ''[[Na žaru]]'', '''''[[Ta teden z Juretom Godlerjem]]''''', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: '''[[Lado Bizovičar]]''', [[Bojan Emeršič]], [[Bernarda Žarn]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: '''''[[Odmevi]]''''', ''[[24 UR]]'', ''[[TV Dnevnik]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: '''[[Manica Janežič Ambrožič]]''', [[Jelena Aščić]], [[Edi Pucer]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV film: '''''[[Ena žlahtna štorija]]''''', ''Pod gladino'', ''Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo'' ** za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo: ''[[Firbcologi]]'', '''''[[Infodrom]]''''', ''[[Male sive celice]]'' ** za najboljši dokumentarni film: '''''Charlatan Maqnifigue''''', ''Lahko noč, ljubezen moja'', ''Leteti'' ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Mario Čulibrk]], [[Ajda Smrekar]], '''[[Nik Škrlec]]''', Ana Oberlintner * viktorji popularnosti: ** za najboljšo glasbeno osebnost oz. skupino: [[BQL]], '''[[Modrijani]]''', [[Siddharta]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Slavko Bobovnik]], [[Jani Muhič]], '''[[Peter Poles]]''' ** za najboljšo radijsko osebnost: '''[[Denis Avdić]]''', [[Blaž Švab]], [[Dejan Vedlin]] ** za najboljšo radijsko postajo: '''[[Radio 1]]''', [[Radio Aktual]], [[Val 202]] * viktor za posebne dosežke: ** ''Štartaj Slovenija'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Lado Ambrožič (novinar)|Lado Ambrožič]] ==== Viktorji 2015 ==== Nagrada se zaradi težav z blagovno znamko ni podelila. ==== Viktorji 2014 ==== {{glavni|Viktorji 2014}} Prireditev je potekala 18. 4. 2015. Voditelj je bil [[Bojan Emeršič]]. Dobitniki viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Peter Poles]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Jernej Kogovšek]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Firbcologi]]'' ([[Radiotelevizija Slovenija]]) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Tanja Žagar]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Jani Muhič]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Andrej Karoli]] ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Aktual]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Milena Zupančič]] ==== Viktorji 2013 ==== Prireditev je potekala 7.6. 2014 na 1. programu televizije Slovenija. Voditelj je bil [[Tadej Toš]]. Dobitniki viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Klemen Slakonja]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Anže Zevnik]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Dobro jutro]]'' (TVS) ** Za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: [[Male sive celice]] (TVS) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Modrijani]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo televizijsko oddajo: ''[[Vid in Pero šov]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Jože Činč]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[24ur.com]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Alfi Nipič]] ==== Viktorji 2012 ==== Podelitev je bila predvajana 16.3. 2013 na [[Planet TV]], voditelji so pa bili: * Slon in Sadež * [[Denis Avdič]] * [[Bojan Emeršič]] * [[Lado Bizovičar]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Tadej Toš]] * [[Jure Godler]] in [[Tilen Artač]] Dobitniki Viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]]; posvetil ga je [[Matjaž Tanko|Matjažu Tanku]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Peter Poles]]([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Nika Manevski]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS ) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[x Factor Slovenija]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV-film: ''[[Na terapiji]]'' (POP BRIO) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' (TVS) ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''[[Oči in ušesa boga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Modrijani]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Vid Valič]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo televizijsko oddajo: ''[[Gospodinje pojejo]]'' (GOLICA TV) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Denis Avdič]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Veseljak]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[Planet Siol.net]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Rok Predin]] ** [[Urška Alič]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Boris Cavazza]] ==== Viktorji 2011 ==== Podelitev je bila v Cankarjarjevem domu, predvajana 17. marca 2012 na 1. programu televizije Slovenija. Podelitev so vodili: * Boris Kobal * Gojmir Lešnjak - Gojc * [[Bojan Emeršič|Slon In Sadež]] * Vid Valič * Lado Bizovičar * [[Tadej Toš|Nataša Tič Raljan]] * Jonas Žnidaršič * [[Jure Godler|Zoran Predin]] * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Igor E. Bergant]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Polona Balantič]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS ) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Misija Evrovizija]]'' (TVS) ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV-film: ''[[Na terapiji]]'' (POP BRIO) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' (TVS) ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''[[Aleksandrinke]]'' (TVS) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Tanja Žagar]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo televizijsko oddajo: [[24UR]] ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Denis Avdič]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[24ur.com]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[ CUK Kino Šiška]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Mito Trefalt]] ==== Viktorji 2010 ==== Prireditev je potekala 19. marca 2011, vodila sta jo [[Boštjan Gorenc]] in [[Lucija Ćirović]]. Novost je bila nova kategorija najboljša spletna stran, ki je zamenjala kategorijo lokalna/kabelska TV-postaja. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Darja Zgonc]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Sašo Hribar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Ana Tavčar]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Pisma iz Egipta'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Slovenija ima talent]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Dosje: Gradimo suženjstvo'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Muzikajeto]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Slovenija ima talent]]'' ** za najboljšo spletno stran: [[24ur.com]] ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Jan Plestenjak]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Denis Avdič]] * viktorja za posebne dosežke: ** režiser [[Miha Hočevar]] za film ''[[Gremo mi po svoje]]'', ki je postal najbolj gledan slovenski film v zgodovini ** režiser [[Klemen Dvornik]] za spletni serijo ''[[Prepisani]]'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Janez Hočevar - Rifle]] ==== Viktorji 2009 ==== Prireditev je potekala 20. marca 2010. Vodil jo je [[Tadej Toš]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Sekumady Conde]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Angela Vode - Skriti spomin'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Dar-fur - Vojna za vodo'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Enajsta šola]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Na zdravje]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: Golica TV ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Denis Avdič]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Val 202]] ** [[Perpetuum Jazzile]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Dragan Bulič]] ==== Viktorji 2008 ==== Prireditev je potekala 14. marca 2009. Vodila sta jo [[Slon in Sadež]] (Igor Karas in Jure Bračič). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Marcel Štefančič, Jr.]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Vampir z Gorjancev'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Fabiani:Plečnik'' (scenarist, režiser in montažer Amir Muratović) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''Enajsta šola'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Jurij Zrnec]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: Golica TV ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Marko Vozelj]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Andrej Karoli]] * viktorja za posebne dosežke: ** Bojan Traven, glavni urednik oddaje Svet na Kanalu A ** Tomaž Pandur, režiser * viktor za življenjsko delo: ** [[Bernarda Jeklin]] ==== Viktorji 2007 ==== Prireditev je potekala 15. marca 2008. Vodila sta jo [[Slon in Sadež]] (Igor Karas in Jure Bračič). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Slavko Bobovnik ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Lili Žagar]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: [[Miran Zupanič]] (dokumentarec ''Otroci s Petrička'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Štafeta mladosti]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Marko Potrč]] ** za najboljšo TV-oddajo: [[Avantura]] ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: [[MTV Adria]]. ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Zoran Predin]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Matej Špehar]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Marko Naberšnik]] za [[film]] [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] ** [[Bojan Krajnc]] * viktor za življenjsko delo: ** [[New Swing Quartet]] ==== Viktorji 2006 ==== Prireditev je potekala 24. marca 2007. Vodil jo je [[Jurij Zrnec]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Slavko Bobovnik ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Lado Bizovičar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Jure Godler]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: Sašo Podgoršek (film ''Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Lado Bizovičar]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: MTV Adria ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Hit]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Špela Močnik]] * viktorja za posebne dosežke: ** za skupni projekt [[svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] 2006 [[Pro Plus]]u in [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] ** za popularizacijo [[blog]]ovske kulture [[Jonas Žnidaršič|Jonasu Žnidaršiču]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Jože Hudeček]] ==== Viktorji 2005 ==== Prireditev je potekala 18. marca 2006. Vodila sta jo [[Jernej Šugman]] (v vlogi Vladislava) in [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (v vlogi Petruške). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Marcel Štefančič jr. ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Lado Bizovičar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Maja Roš]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Jože Činč]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Neisha]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Hit]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Robert Pečnik - Pečo]] * viktorja za posebne dosežke: ** ''[[Bar (TV-oddaja)|Bar]]'' ** [[Info TV]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Tone Vogrinec]] ==== Viktorji 2004 ==== Prireditev je potekala 21. marca 2005. Vodila sta jo [[Bojan Emeršič]] in [[Pia Zemljič]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Mojca Širok ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Mario Galunič]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Slon in Sadež]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: [[Miran Zupanič]] (''Kocbek - pesnik v pogrezu'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Lado Bizovičar]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: [[MTV Adria]]. ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio City]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Marko Potrč]] * viktorja za posebne dosežke: ** Sekvenca d. d. ** [[Nataša Tič Ralijan]] in [[Gašper Tič]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Jurij Souček]] ==== Viktorji 2003 ==== Prireditev je potekala 22. marca 2004. Vodila sta jo [[Tjaša Železnik]] in [[Jurij Zrnec]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Mojca Širok ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: Peter Poles ** za obetavno medijsko osebnost: Peter Poles ** za najboljšo igrano TV-oddajo: [[Maja Weiss]] (''Balkanski revolveraši'') ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Andrej Karoli]] * viktorji za posebne dosežke: ** [[Iztok Mlakar]] ** [[Branko Djurić - Ðuro]] ** [[Siddharta]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Elza Budau]] ==== Viktorji 2002 ==== Prireditev je potekala marca 2003. Vodila jo je [[Tina Gorenjak]]. *strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Franci Pavšer ml. ** za najboljšo igrano TV-oddajo: film ''Vladimir'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' ** za najboljši videospot: ''Platina 9th RMX'' (Siddharta) * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Dejan Vedlin ** glasbeni: [[Bepop]] ** radijska postaja: Radio City ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji za posebne dosežke: ** [[Peter Juratovec]] – poseben dosežek v režiji ** Andrej Kregar/Video produkcija Kregar – poseben dosežek v videoprodukciji ** projekt Popstars * viktor za življenjsko delo: ** [[Svetlana Makarovič]] ==== Viktorji 2001 ==== Prireditev je potekala aprila 2002. Vodili so jo [[Matjaž Pikalo]], Andrea F., Franci Pavšer ml., Simon Kardum, Nada Vodušek in Luka Novak. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Ksenija Horvat ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšo umetniško TV-oddajo: ''Begunci - ilegalni tujci'' (Žilnik) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Andrej Karoli ** glasbeni: [[Siddharta]] ** radijska postaja: [[Val 202]] ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Srečko Katanec]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Boštjan Hladnik]] ==== Viktorji 2000 ==== Prireditev je potekala marca 2001. Vodila sta jo [[Tanja Ribič]] in [[Janez Hočevar - Rifle]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Živa Rogelj ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšo umetniško TV-oddajo: ''Gibljive slike'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Andrej Karoli ** glasbeni: [[Nuša Derenda]] ** radijska postaja: [[Val 202]] ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Miha Hočevar]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Miki Muster]] ==== Viktorji 1999 ==== XIX. podelitev viktorjev je potekala 24. marca 2000 v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]]. Vodili so jo [[Maša Derganc]], [[Janez Škof (1960)|Janež Škof]], [[Andrej Rozman - Roza]] in [[Maj Klemenc]] (kot družina Stopar − Viktorija, Viktor, mama Viktorijana in sinko Viki). Prireditev, ki jo je neposredno prenašal [[POP TV]], je režiral [[Boris Cavazza]]. Za glasbene točke so poskrbeli: Alo Alo Streich Trio <small>(''Ein bißchen mambo'')</small>, [[Helena Blagne]] <small>(''Nessun dorma'' iz opere [[Turandot (opera)|Turandot]])</small>, [[Siddharta]] & [[Vlado Kreslin]] <small>(''Lunanai'')</small>, [[Alenka Godec]], [[Katrinas]] & New Swing Quartet <small>(''Samo nasmeh je bolj grenak'')</small> in [[Charlotte Nilsson]] <small>(Take Me to Your Heaven, I Write You a Love Song)</small>. Prihode nagrajencev na oder so spremljali Ratko Divjak s skupino, New Swing Quartet in Katrinas.<ref>{{navedi revijo |last1=Furlan |first1=Simona |last2=Radić |first2=Sandi |last3=Dakič |first3=Simona N. |year=2000 |title=Viktorji '99 tik pred vrati |journal=Stop |volume=33 |issue=11 |pages=6−8}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona N. |last2=Škerl |first2=Uroš |last3=Božič |first3=Željko |year=2000 |title=Viktorji '99 v pesmi in plesu |journal=Stop |volume=33 |issue=12 |pages=6−7}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2= |first2= |year=2000 |title=Stoparjevi viktorji |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=6–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Božič |first1=Željko |last2= |first2= |year=2000 |title=Viktorija Helena |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=10}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Radić |first1=Sandi |last2=Božič |first2=Željko |last3=Breznikar |first3=Eva |last4=Rogelj |first4=Barbara |last5=Dakič |first5=Simona N. |last6=Senica |first6=Martin |year=2000 |title=Viktorja dobi ... |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=12−13}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najboljšo zabavno televizijsko oddajo: '''''Res je!''''' – ''[[TV Poper]]'' – ''Zoom'' ** za najboljšega televizijskega voditelja: [[Bojan Emeršič]] – '''[[Miša Molk]]''' – [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšega radijskega voditelja: [[Sašo Hribar]] – [[Andrej Karoli]] – '''[[Jure Longyka]]''' ** za najbolj obetavno medijsko osebnost: '''[[Petra Kerčmar]]''' – Karin Komljanec – Aleš Smrekar ** za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' – '''''[[Radovedni Taček]]''''' – ''Sprehodi v naravo'' ** za najboljšega igralca v igrani TV-oddaji: [[Gojmir Lešnjak]] – [[Saša Pavček]] – '''[[Jernej Šugman]]''' ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Dnevnik'' – '''''Odmevi''''' – ''Studio City'' ** za najboljšo kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano televizijsko oddajo: '''''Cesta bratstva in enotnosti''''' ([[Maja Weiss]]) – ''Gibljive slike'' (Irena Ostrouška) – ''Okus po cvetju'' (Stane Sušnik, Hanka Kastelicova) * viktorji popularnosti: ** televizijska osebnost: '''[[Mario Galunič]]''' – [[Borut Veselko]] – Jonas Žnidaršič ** radijska osebnost: Sašo Hribar − '''Andrej Karoli''' – Jure Sešek ** glasbeni izvajalec: [[Big Foot Mama]] – '''[[Nude]]''' – [[Adi Smolar]] * viktor za posebne dosežke: ** Matej Rupret, Andrej Kmet, Jan Žorž, Stipe Božič in [[Tomaž Humar]] za projekt spremljanja Tomaža Humarja pri vzponu na Dhaulagiri prek interneta * viktor za življenjsko delo: ** [[Mojmir Sepe]] ==== Viktorji 1998 ==== Prireditev, ki jo je neposredno prenašal POP TV, je potekala 27. marca 1999 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Vodila sta jo [[Bojan Emeršič]] in [[Miša Novak]]. Za glasbene točke so poskrbeli: Norina Radovan <small>(''My Funny Valentine'', ''People'')</small>, Pihalni orkester Svea Zagorje, The Stroj, Tinkara Kovač <small>(''Od zvezd pijan'')</small>, Big Foot Mama <small>(''Dolg' nazaj'')</small>, Pižama, Vlado Kreslin & Lidija Bajuk <small>(''Ljubav se ne trži'')</small>, Buldožer <small>(''Zemlja mog sna'')</small> in Mia Žnidarič, Steve Klink & Planet Groove <small>(''Dan je drugačen'')</small>.<ref>{{navedi revijo |year=1999 |title=Viktorji '98 |journal=Stop |volume=32 |issue=11 |pages=7–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2=Javornik |first2=Sonja |year=1999 |title=Trenutki pričakovanja |journal=Stop |volume=32 |issue=12 |pages=9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2=Furlan |first2=Simona |last3=Javornik |first3=Sonja |last4=Lenart |first4=Andreja |last5=Radić |first5=Sandi |last6=Senica |first6=Martin |year=1999 |title=Dragi viktorji! |journal=Stop |volume=32 |issue=13 |pages=7–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Javornik |first1=Sonja |last2= |first2= |year=1999 |title=Plešoči popek in ... |journal=Stop |volume=32 |issue=13 |pages=11}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najboljšo televizijsko zabavno tv-oddajo: '''''[[Res je!]]''''' – ''TV Poper'' – ''Zoom'' ** za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant – Manica Janežič – '''[[Borut Veselko]]''' ** za najboljšega radijskega voditelja: Sašo Hribar – Andrej Karoli – '''[[Jure Longyka]]''' ** za najbolj obetaven televizijski obraz: Eva Irgl – '''[[Manica Janežič]]''' – Srečko Meh ** za najboljšo informativno tv-oddajo: ''Dnevnik'' – '''''[[Odmevi]]''''' – ''24 ur'' ** za najboljšo kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno tv-oddajo: ''Besede'' – '''''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]''''' – ''Prinesite mi glavo Sama Peckinpaha'' * viktorji popularnosti: ** televizijska osebnost: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Borut Veselko ** radijska osebnost: '''[[Andrej Karoli]]''' – Pavle Plahutnik – Janko Ropret ** glasbeni izvajalec: Miran Rudan – '''[[Adi Smolar]]''' – Simona Weiss ** domača nadaljevanka/nanizanka: ''Cvetje v jeseni'' – ''Junaki petega razreda'' – '''''[[Naša krajevna skupnost]]''''' ** tuja nadaljevanka/nanizanka: '''''[[Esmeralda]]''''' – ''Kassandra'' – ''Komisar Rex'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Vita Mavrič]] (za gledališki koncert ''Nekoč bili smo v maju'' in ploščo ''Sem, kakršna sem'') * viktor za posebne dosežke: ** [[Matjaž Požlep]] (za Arxel Tribe) * viktor za življenjsko delo: ** [[Jurij Gustinčič]] ==== Viktorji 1997 ==== Prireditev je potekala 27. marca 1998 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim prenosom na POP TV. Vodil jo je [[Gregor Bakovič]], režiral pa Sašo Podgoršek. Glasbene točke: [[Ali En]], trio Aleša Hadalina (Hadalin, Miro Božič in Joži Šalej), Simona Weiss, [[Sound Attack]] & 2 Brothers, etnoskupina Amala <small>(''Djurdjev dan'')</small>, [[Plavi orkestar]] <small>(''Ako su to samo bile laži'')</small> in Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča <small>(Privškova ''Nad mestom se dani'')</small>. Uvodna točka: duo Random Logic (poskrbela sta tudi za temo prireditve in naznanila) in plesalci Gledališča čez cesto. Nastopili so tudi Simon Stojko Falk (svetovni prvak v kategoriji "flatland expert", tj. izvajanju trikov s kolesom na ravnem), evropski prvaki v show danceu iz plesne šole Urška, Mrhe, d. o. o., ter Urškini plesalci latinskoameriških in standardnih plesov.<ref>{{navedi revijo |last1=Milek |first1=Vesna |year=1998 |title=Šokanten zvezdniški večer |journal=Stop |volume=31 |issue=14 |pages=6−9}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1998 |title=Nepredvidljivi glasbeni gosti |journal=Stop |volume=31 |issue=14 |pages=10–11}}</ref> * strokovni viktorji:<ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona |last2=Furlan |first2=Simona |last3=Senica |first3= Martin |year=1998 |title=Komu se nasmihajo dragoceni viktorji? |journal=Stop |volume=31 |issue=12 |pages=4−5}}</ref> ** za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Zgonc – Miša Molk – '''[[Borut Pahor]]''' ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Gremo v kino'' <small>(RA SLO)</small> – ''Kulturna panorama'' <small>(RA SLO)</small> – '''''Radijska igra za otroke''''' <small>(RA SLO)</small> ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: '''''Stergo ergo''''' <small>(RA SLO)</small> – ''Sašomanija'' <small>(RA GAMA MM)</small> – ''Izštekani'' <small>(RA Študent)</small> ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: Brane Rončel: ''Izza odra'' <small>(TV SLO)</small> – ''Res je'' <small>(TV SLO)</small> – '''''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]''''' <small>(Kanal A)</small> ** za najboljšega televizijskega voditelja: '''[[Borut Veselko]]''' <small>(Kanal A)</small> – Miša Molk <small>(TV SLO)</small> – Darja Groznik <small>(TV SLO)</small> ** za najboljšo televizijsko informativno oddajo: '''''[[Odmevi]]''''' <small>(TV SLO)</small> – ''Zrcalo tedna'' <small>(TV SLO)</small> – ''24 ur'' <small>(POP TV)</small> ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno oddajo: ''Gore in ljudje'' <small>(TV SLO)</small> – '''''Magdalenice Radojke Vrančič''''' (Helena Koder) <small>(TV SLO)</small> – ''[[Vrtoglavi ptič]]'' <small>(TV SLO)</small> * viktorji popularnosti:<ref>{{navedi revijo |last1=Furlan |first1=Simona |last2=Sever |first2=Uroš |last3=Javornik |first3=Sonja |last4=Dakič |first4=Simona |year=1998 |title=In viktorja dobi ... |journal=Stop |volume=31 |issue=13 |pages=8–9}}</ref> ** televizijski: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Borut Veselko ** radijski: Smilja Baranja – Mimica Kidrič – '''[[Janko Ropret]]''' ** glasbeni: Vili Resnik – Adi Smolar – '''[[Simona Weiss]]''' * viktorji po izboru uredništva revije ''Stop'': ** viktor za posebne dosežke: *** [[Slavko Hren]] (za oddajo ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'') ** viktor za življenjsko delo: *** [[Jože Privšek]] ==== Viktorji 1996 ==== Prireditev je potekala v soboto, 29. marca 1997, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim prenosom na POP TV. Vodila sta jo [[Blažka Müller]] in [[Brane Završan]], režiral pa Matjaž Pograjc. Realizator televizijskega prenosa je bil Petar Radovič, scenarista pa Desa Muck in Marjan Paternoster. Spremljevalna skupina prireditve so bili Rok Golob & Stop The Band, pri pripravi glasbe sta sodelovala Davor Božič in Jani Golob, avtorica besedila za uvodno in sklepno točko je bila Miša Čermak. Točke: uvodna točka ''Viktor, viktorija'' <small>(voditelja in plesalci Mojce Horvat)</small>, Helena Blagne & Demolition Group <small>(''[[Dež (pesem)|Dež]]'')</small>, Leteči potepuhi <small>(''Obrni čas nazaj'')</small>, Skunk funk & New Swing Quartet <small>(''Po jezeru bliz' Triglava'')</small>, BO3 <small>(''Vroča hladna'')</small>, Špela Medved <small>(''Rada bi ostala mala'' Davorja Božiča in Miše Čermak)</small>, sklepna točka ''Viva viktor!'' <small>(Pihalni orkester slovenske policije, Diego Barrios Ross, Helena Blagne, New Swing Quartet, Klemen Tičar, Boštjan Andrejc, Vojko Djuran)</small>.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Kipci želja in pričakovanj |journal=Stop |volume=30 |issue=12 |pages=2−3}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Samo še tri dni ... |journal=Stop |volume=30 |issue=13 |pages=2}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Viktorji '96 |journal=Stop |volume=30 |issue=14 |pages=3−7}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Groznik – Boštjan Lajovic – '''[[Tajda Lekše]]''' ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Bilo je nekoč'' <small>(Radio Murski val)</small> – ''Gremo v kino'' <small>(RaS)</small> – '''''Radijska igra za odrasle'' <small>(RaS)</small>''' ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: '''''Izštekani'' <small>(Radio Študent)</small>''' – ''Stergo ergo'' <small>(RaS)</small> – ''Štos – še v torek obujamo spomine'' <small>(RaS)</small> ** za najboljšo televizijsko otroško, mladinsko ali izobraževalno oddajo: ''Lahkih nog naokrog'' <small>(TVSLO, MICOM)</small> – '''''[[Pod klobukom]]'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Radovedni Taček'' <small>(TVSLO)</small> ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: '''''[[Res je!]]'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Teater Paradižnik'' <small>(TVSLO)</small> – ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'' <small>(TVSLO)</small> ** za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant – Sandi Čolnik – '''[[Bojan Krajnc]]''' <small>(za Studio City)</small> ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano oddajo: ''Bitka za reko'' <small>(TVSLO, MICOM)</small> – '''''Povečava'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Srečko Kosovel – pisma domačim'' <small>(TVSLO)</small> * viktorji popularnosti: ** televizijski: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Miša Molk ** radijski: '''[[Sašo Hribar]]''' – Saša Pivk – Janko Ropret ** glasbeni: Čuki – '''[[Adi Smolar]]''' – Simona Weiss * viktor za posebne dosežke: ** sinhronizacija risank na TV Slovenija (prevzela sta ga Peter Povh, pobudnik in začetnik projekta, in Andreja Hafner-Souček) * viktor za posebne dosežke: ** [[Laibach]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Tomaž Perovič]] (za zasluge na področju informativnega programa tako na nacionalni kot komercialni televiziji) * viktor za življenjsko delo: ** [[Nataša Dolenc]] ==== Viktorji 1995 ==== Prireditev je potekala marca 1996 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Vodila sta jo [[Marjan Paternoster]], ki je tudi napisal scenarij, in [[Barbara Drnač]]. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Gremo v kino'' ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: ''[[Glasbeni večer z Janetom Webrom]]'' ** najboljšo televizijsko igrano oddajo: ''[[Striptih]] Filipa Robarja Dorina'' ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: ''[[Radovedni Taček]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Stojan Auer]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Čuki]] * viktor za posebne dosežke na področju televizije, filmske in gledališke produkcije: ** [[Roman Končar]] * viktor za posebne dosežke za televizijsko oddajo s humanitarnim sporočilom: ** [[Matjaž Fistravec]] * viktor za posebne dosežke na področju medijev in popularne kulture: ** [[Brane Rončel]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Marjana Deržaj]] ==== Viktorji 1994 ==== Prireditev je potekala 17. marca 1995 v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Vodili so jo [[Tajda Lekše]], [[Pavle Ravnohrib]] in [[Vesna Milek]]. Televizijski režiser je bil Petar Radovič, odrski pa Tomaž Štrucl. Pri glasovanju za viktorje popularnosti so se bralcem Stopa prvič pridružili še poslušalci lokalnih radijskih postaj. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]'' ** za najboljšo televizijsko razvedrilno oddajo: ''[[Teater Paradižnik]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Deja Mušič]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Pop Design]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Marjeta Keršič Svetel]] / ''[[Gore in ljudje]]'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Tone Fornezzi-Tof]] ==== Viktorji 1993 ==== Prireditev je potekala aprila 1994, in to prvič v Cankarjevem domu, natančneje veliki sprejemni dvorani. Vodila sta jo [[Tanja Ribič]] in [[Roman Končar]]. Televizija Slovenija se je odločila za neposreden prenos, ki ga je samo nekaj ur pred začetkom podelitve odpovedala, na koncu pa je prenos (v režiji Staneta Sumraka) le bil. Odrski režiser je bil Vinci Vogue Anžlovar. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Majda Širca]] ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]'' ** za najboljšo televizijsko glasbeno oddajo: ''[[Videošpon]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Stojan Auer]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Čuki]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Igor E. Bergant]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Vilko Avsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] ==== Viktorji 1992 ==== Prireditev je potekala aprila 1993 v diskoteki [[Life]] v [[Domžale|Domžalah]]. Vodil jo je [[Boris Cavazza]]. Viktorjem in limonam (slednje so bile podeljene zadnjič) po izboru Stopovih bralcev je uredništvo dodalo strokovne nagrade, prvič sta bila podeljena glasbeni viktor in viktor za življenjsko delo. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno medijsko osebo: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Bombola]]'' ** za najboljšo glasbeno oddajo: ''[[Videogrom]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Miša Molk]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Pop Design]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Bojan Adamič]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi revijo |last1=sf |date=1997 |title=Kdo je viktor? |journal=Stop |volume=30 |issue=13 |pages=4–5}} == Zunanje povezave == * [http://www.viktorji.si Uradna stran] {{wikislovar}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Televizijske nagrade]] [[Kategorija:POP TV]] [[Kategorija:Viktor (nagrada)| ]] t7szcqvrun3j9h8qm8oac7s74o9ob76 Komunizem 0 30177 6655681 6637866 2026-04-04T11:52:14Z ~2026-20949-85 257654 6655681 wikitext text/x-wiki '''Komunizem''' ({{lang-la|communis|lit=skupen, univerzalen|label=none}})<ref name="Ball & Dagger 2019">{{cite encyclopedia|editor-last1=Ball|editor-first1=Terence|editor-last2=Dagger|editor-first2=Richard|date=2019|orig-date=1999|url=https://www.britannica.com/topic/communism|title=Communism|edition=revised|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2020}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Communism|encyclopedia=[[World Book Encyclopedia]]|volume=4|location=Chicago|publisher=World Book|date=2008|pages=890|isbn=978-0-7166-0108-1}}</ref> je [[Politična levica|leva]] do [[Skrajna levica|skrajno leva]] [[Politična sociologija|družbenopolitična]], [[Politična filozofija|filozofska]] in [[Ekonomska ideologija|ekonomska]] [[ideologija]] znotraj [[Vrste socializma|socialističnega gibanja]],<ref name="Ball & Dagger 2019" /> katerega cilj je vzpostavitev [[Komunistična družba|komunistične družbe]], [[Družbena ekonomija|gospodarsko-družbene]] ureditve, ki temelji na [[Skupna lastnina|skupnem lastništvu]] [[Proizvajalna sredstva|proizvajalnih sredstev]], distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.<ref>{{navedi knjigo|last=Ely|first=Richard T|title=French and German socialism in modern times|url=https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog|date=1883|publisher=Harper & Brothers|location=New York|pages=[https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog/page/n47 35]–36|language=en|oclc=456632|quote=All communists without exception propose that the people as a whole, or some particular division of the people, as a village or commune, should own all the means of production—land, houses, factories, railroads, canals, etc.; that production should be carried on in common; and that officers, selected in one way or another, should distribute among the inhabitants the fruits of their labor.}}</ref><ref name="Steele p.43">{{harvp|Steele|1992|p=43}}: "One widespread distinction was that socialism socialised production only while communism socialised production and consumption."</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Bukharin|first1=Nikolai|title=[[The ABC of Communism]]|last2=Preobrazhensky|first2=Yevgeni|date=1922|publisher=[[Communist Party of Great Britain]]|location=London, England|pages=72–73, § 20|translator-last1=Paul|translator-first1=Cedar|chapter=Distribution in the communist system|author-link1=Nikolai Bukharin|author-link2=Yevgeni Preobrazhensky|access-date=18 August 2021|orig-date=1920|translator-last2=Paul|translator-first2=Eden|translator-link1=Cedar Paul|translator-link2=Eden Paul|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/ABC-of-Communism.pdf#page=67|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> Vključuje tudi odsotnost [[Zasebna lastnina|zasebne lastnine]],<ref name="Ball & Dagger 2019" /> [[Družbeni razred|družbenih razredov]], [[Denar|denarja]]<ref>{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|date=2005|orig-date=1847|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1847/11/prin-com.htm#18|chapter=Section 18: What will be the course of this revolution?|title=[[Principles of Communism]]|translator-first=Paul|translator-last=Sweezy|translator-link=Paul Sweezy|quote=Finally, when all capital, all production, all exchange have been brought together in the hands of the nation, private property will disappear of its own accord, money will become superfluous, and production will so expand and man so change that society will be able to slough off whatever of its old economic habits may remain.|access-date=18 August 2021|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> in [[Država|države]].<ref>{{navedi knjigo|author-link1=Nikolai Bukharin|last1=Bukharin|first1=Nikolai|author-link2=Yevgeni Preobrazhensky|last2=Preobrazhensky|first2=Yevgeni|date=1922|orig-date=1920|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/ABC-of-Communism.pdf#page=67|chapter=Administrtion in the communist system|pages=73–75, § 21|title=[[The ABC of Communism]]|translator-link1=Cedar Paul|translator-last1=Paul|translator-first1=Cedar|translator-link2=Eden Paul|translator-last2=Paul|translator-first2=Eden|location=London, England|publisher=[[Communist Party of Great Britain]]|access-date=18 August 2021|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Kurian|editor-first=George|year=2011|chapter-url=http://sk.sagepub.com/reference/the-encyclopedia-of-political-science|chapter=Withering Away of the State|title=[[The Encyclopedia of Political Science]]|location=Washington, D.C.|publisher=CQ Press|doi=10.4135/9781608712434|isbn=978-1-933116-44-0|access-date=3 January 2016|via=[[SAGE Knowledge]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Communism - Non-Marxian communism|url=https://www.britannica.com/topic/communism/Non-Marxian-communism|access-date=13 May 2022|website=www.britannica.com|language=en}}</ref> Komunisti si pogosto prizadevajo za prostovoljno samoupravo, vendar se ne strinjajo glede sredstev za dosego tega cilja. To odraža razliko med bolj [[Libertarianizem|libertarnim]] pristopom [[Komunizacija|komunizacije]], [[Revolucionarna spontanost|revolucionarne spontanosti]] in [[Delavska samouprava|delavskega samoupravljanja]] ter bolj [[Avantgardizem|avantgardističnim]] ali [[Komunistična partija|partijskim]] pristopom z razvojem ustavne [[Socialistična država|socialistične države]], ki ji sledi [[odmiranje države]].<ref name="Kinna 2012">{{navedi knjigo|last=Kinna|first=Ruth|author-link=Ruth Kinna|year=2012|editor-last1=Berry|editor-first1=Dave|editor-last2=Kinna|editor-first2=Ruth|editor-link2=Ruth Kinna|editor-last3=Pinta|editor-first3=Saku|editor-last4=Prichard|editor-first4=Alex|title=Libertarian Socialism: Politics in Black and Red|location=London|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|pages=1–34|isbn=9781137284754}}</ref> Komunizem se kot ena izmed glavnih ideologij na [[Politični spekter|političnem spektru]] uvršča na levo krilo poleg [[Socializem|socializma]], komunistične stranke in komunistična gibanja pa so bila večkrat opisana kot radikalno ali skrajno leva.<ref>{{cite journal|last=March|first=Luke|date=2009|title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream?|url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf|journal=IPG|volume=1|pages=126–143|via=[[Friedrich Ebert Foundation]]}}</ref>{{Sfn|George|Wilcox|1996|p=95|ps=<br />"The far left in America consists principally of people who believe in some form of Marxism-Leninism, i.e., some form of Communism. A small minority of extreme leftists adhere to "pure" Marxism or collectivist anarchism. Most far leftists scorn reforms (except as a short-term tactic), and instead aim for the complete overthrow of the capitalist system including the U.S. government."}}{{refn|Na splošno velja, da je komunizem ena izmed bolj radikalnih ideologij politične levice.<ref>{{navedi splet |date=15 April 2009 |title=Left |url=https://www.britannica.com/topic/left |access-date=22 May 2022 |website=[[Encyclopædia Britannica]] |quote=... communism is a more radical leftist ideology.}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Radical left |url=https://www.dictionary.com/browse/radical-left |access-date=2022-07-16 |website=[[Dictionary.com]] |quote=Radical left is a term that refers collectively to people who hold left-wing political views that are considered extreme, such as supporting or working to establish communism, Marxism, Maoism, socialism, anarchism, or other forms of anticapitalism. The radical left is sometimes called the far left.}}</ref> Za razliko od skrajno desne politike, za katero med poznavalci obstaja splošno soglasje o tem, kaj pomeni in kam jo uvrščati (npr. različne študije v akademskih priročnikih), je skrajno levo politiko težko opredeliti, zlasti glede tega, kje na političnem spektru se nahaja, razen splošnega soglasja, da je levo od standardne politične levice, in ker številna njena stališča niso skrajna<ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream? |url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf |journal=IPG |volume=1 |date=2009 |page=126 |via=[[Friedrich Ebert Foundation]]|quote=The far left is becoming the principal challenge to mainstream social democratic parties, in large part because its main parties are no longer extreme, but present themselves as defending the values and policies that social democrats have allegedly abandoned.}}</ref> ali ker se "skrajno levo" in trdo levo obravnavata kot pejorativa, ki pomenita, da sta marginalna.<ref>{{navedi knjigo |last=March |first=Luke |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=xF3FBQAAQBA |title=Radical Left Parties in Europe |edition=E-book |location=London |publisher=[[Routledge]] |page=1724 |isbn=978-1-136-57897-7 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]] }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V zvezi s komunizmom ter komunističnimi strankami in gibanji nekateri raziskovalci skrajno levico zožujejo na njihovo levico, drugi pa jo vključujejo tako, da jo razširjajo na levico glavnih socialističnih, socialdemokratskih in laburističnih strank.<ref>{{navedi knjigo |last=Cosseron |first=Serge |year=2007 |url=https://books.google.com/books?id=EgQFAQAAIAAJ |title=Dictionnaire de l'extrême gauche |trans-title=Dictionary of the far left |edition=paperback |language=fr |location=Paris|page=20|publisher=Larousse |isbn=978-2-035-82620-6 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]]}}</ref> Na splošno se strinjajo, da znotraj skrajno leve politike obstajajo različne podskupine, kot sta radikalna levica in skrajna levica.<ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream? |url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf |journal=IPG |volume=1 |date=2009 |page=129 |via=[[Friedrich Ebert Foundation]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=March |first=Luke |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=xF3FBQAAQBA |title=Radical Left Parties in Europe |edition=E-book |location=London |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-136-57897-7 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]] }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |date=September 2012 |url=https://www.researchgate.net/publication/271926910 |title=Problems and Perspectives of Contemporary European Radical Left Parties: Chasing a Lost World or Still a World to Win? |journal=International Critical Thought |location=London|publisher=[[Routledge]] |volume=2 |issue=3 |pages=314–339 |doi=10.1080/21598282.2012.706777 |s2cid=154948426|issn=2159-8312}}</ref>|group=note}} V preteklosti so se razvile raznovrstne [[Seznam komunističnih ideologij|različice komunizma]], med drugim [[anarho-komunizem]], [[marksistična šola]] in [[verski komunizem]]. Komunizem vključuje različne [[Šola (znanost)|šole]], ki na splošno vključujejo [[marksizem]], [[leninizem]] in libertarni komunizem, pa tudi [[Ideologija#Politične ideologije|politične ideologije]], združene okoli obeh. Vsem tem različnim ideologijam je skupna analiza, da sedanji družbeni red izhaja iz [[Kapitalizem|kapitalizma]], njegovega [[Gospodarski sistem|gospodarskega sistema]] in [[Proizvajalni način|načina proizvodnje]], da v tem sistemu obstajata dva glavna družbena razreda, med katerima je odnos izkoriščevalski in da je ta položaj mogoče rešiti le z [[Družbena revolucija|družbeno revolucijo]].<ref name="Marx & Engels 1848">{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|last2=Marx|first2=Karl|author-link2=Karl Marx|date=1969|orig-date=1848|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/ch02.htm|chapter=Bourgeois and Proletarians|title=[[The Communist Manifesto]]|translator-first=Samuel|translator-last=Moore|translator-link=Samuel Moore (translator of Das Kapital)|location=Moscow|publisher=[[Progress Publishers]]|access-date=1 March 2022|via=[[Marxists Internet Archive]]|series=Marx/Engels Selected Works|volume=1|pages=98–137}}</ref>{{refn|Zgodnejše oblike komunizma ([[utopični socializem]] in nekatere prejšnje oblike [[verski komunizem|verskega komunizma]]) so podpirale brezrazredno družbo in skupno lastništvo, vendar niso nujno zagovarjale revolucionarne politike ali znanstvene analize; to je storil marksistični komunizem, ki je opredelil glavni tok sodobnega komunizma in vplival na vse sodobne oblike komunizma. Takšni komunizmi, zlasti nove verske ali utopične oblike komunizma, lahko delijo marksistično analizo, hkrati pa dajejo prednost evolucijski politiki, [[lokalizem|lokalizmu]] ali [[reformizem|reformizmu]]. V 20. stoletju je bil komunizem pogosto povezan z [[revolucionarni socializem|revolucionarnim socializmom]].{{sfnm|1a1=Newman|1y=2005|2a1=Morgan|2y=2015}}|group=nb}} Ta dva razreda sta [[proletariat]] ([[delavski razred]]), ki predstavlja večino prebivalstva v družbi, ki mora, če želi preživeti, svoje delo prodajati, ter [[buržoazija]] ([[Kapitalist|kapitalistični]] razred), majhna manjšina, ki ima v zasebni lasti proizvodna sredstva, s pomočjo katerih zaposluje delavski razred z namenom pridobitve dobička. Po tej analizi bi [[komunistična revolucija]] na oblast postavila delavski razred in s tem vzpostavila skupno lastnino, ki je glavni element preoblikovanja družbe v [[komunistični način proizvodnje]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|last2=Marx|first2=Karl|author-link2=Karl Marx|date=1969|orig-date=1848|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/ch02.htm|chapter=Bourgeois and Proletarians|title=[[The Communist Manifesto]]|translator-first=Samuel|translator-last=Moore|translator-link=Samuel Moore (translator of Das Kapital)|location=Moscow|publisher=[[Progress Publishers]]|access-date=1 March 2022|via=[[Marxists Internet Archive]]|quote=In this sense, the theory of the Communists may be summed up in the single sentence: Abolition of private property.}}</ref> Komunizem v svoji sodobni obliki je zrasel iz evropskega socialističnega gibanja v 19. stoletju, ki je kapitalizem krivil za bedo mestnih tovarniških delavcev.<ref name="Ball & Dagger 2019" /> V 20. stoletju so v nekaterih delih sveta na oblast prišle navidezno komunistične vlade, ki so zagovarjale [[marksizem-leninizem]] in njegove različice.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=Stephen|date=2014|title=The Oxford Handbook of the History of Communism|location=Oxford, England|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=3}}</ref> Sprva se je to z [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] zgodilo leta 1917, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa še v delih Vzhodne Evrope, Azije in v nekaterih drugih regijah.<ref>{{cite encyclopedia|editor-last=Darity|editor-first=William A. Jr.|date=2008|title=Communism|encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social Sciences]]|edition=2.|volume=2|location=New York City, New York|publisher=[[Macmillan Publishers|Macmillan Reference USA]]|pages=35–36|isbn=9780028661179}}</ref> Skupaj s [[Socialna demokracija|socialno demokracijo]] je komunizem v začetku dvajsetih let 20. stoletja postal prevladujoča politična usmeritev v mednarodnem [[Socialistično gibanje|socialističnem gibanju]].{{sfn|Newman|2005|p=5|ps=: "Chapter 1 looks at the foundations of the doctrine by examining the contribution made by various traditions of socialism in the period between the early 19th century and the aftermath of the First World War. The two forms that emerged as dominant by the early 1920s were social democracy and communism."}} Večino 20. stoletja je približno tretjina svetovnega prebivalstva živela pod komunističnimi vladami.<ref name="Ball & Dagger 2019" /> Za te vlade, ki so bile s strani drugih levičarjev in socialistov kritizirane, je bila značilna [[Enostrankarski sistem|enopartijska vladavina]] komunistične stranke, zavračanje zasebne lastnine in kapitalizma, državni nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi in [[Množični mediji|množičnimi mediji]], [[Državni ateizem|omejevanje]] [[Verska svoboda|verske svobode]] ter zatiranje opozicije in nasprotovanja. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je več prej komunističnih vlad zavrnilo ali popolnoma odpravilo komunistično vladavino.{{r|Ball & Dagger 2019}}<ref>{{navedi splet|date=|title=Communism|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572241/Communism.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090129124930/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572241/Communism.html|archive-date=29 January 2009|access-date=15 June 2023|website=[[Encarta]]}}</ref><ref name="Dunn2">{{navedi knjigo|last=Dunn|first=Dennis|title=A History of Orthodox, Islamic, and Western Christian Political Values|date=2016|publisher=[[Palgrave-Macmillan]]|isbn=978-3319325668|location=Basingstoke|pages=126–131}}</ref> Pozneje je ostalo le majhno število nominalno komunističnih vlad, in sicer [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]],<ref>{{navedi splet|last1=Frenkiel|first1=Émilie|last2=Shaoguang|first2=Wang|author2-link=Wang Shaoguang|date=15 July 2009|title=Political change and democracy in China|website=Laviedesidees.fr|url=https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170909060743/https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf|archive-date=9 September 2017|access-date=13 January 2023}}</ref> [[Kuba]], [[Laos]], [[Severna Koreja]]{{refn|While it refers to its leading ideology as ''[[Juche]]'', which is portrayed as a development of Marxism–Leninism, the status of North Korea remains disputed. Marxism–Leninism was superseded by ''Juche'' in the 1970s and was made official in 1992 and 2009, when constitutional references to Marxism–Leninism were dropped and replaced with ''Juche''.<ref>{{cite journal |last=Dae-Kyu |first=Yoon |year=2003 |url=http://ir.lawnet.fordham.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1934&context=ilj |title=The Constitution of North Korea: Its Changes and Implications |journal=Fordham International Law Journal |volume=27 |issue=4 |pages=1289–1305 |access-date=10 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210224144030/https://ir.lawnet.fordham.edu/cgi/viewcontent.cgi?referer=&httpsredir=1&article=1934&context=ilj |archive-date=24 February 2021 |url-status=live}}</ref> In 2009, the constitution was quietly amended so that it removed all Marxist–Leninist references present in the first draft, and also dropped all references to communism.<ref>{{navedi novice|last=Park |first=Seong-Woo |date=23 September 2009 |url=https://www.rfa.org/korean/in_focus/first_millitary-09232009120017.html |script-title=ko:북 개정 헌법 '선군사상' 첫 명기 |title=Bug gaejeong heonbeob 'seongunsasang' cheos myeong-gi |trans-title=First stipulation of the 'Seongun Thought' of the North Korean Constitution |agency=Radio Free Asia |language=ko |access-date=10 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517045408/https://www.rfa.org/korean/in_focus/first_millitary-09232009120017.html |archive-date=17 May 2021 |url-status=live}}</ref> ''Juche'' has been described by Michael Seth as a version of [[Korean ultranationalism]],<ref>{{navedi knjigo |last=Seth |first=Michael J. |year=2019 |url=https://books.google.com/books?id=GPm9DwAAQBAJ&q=%22juche%22+%22ultranationalism%22&pg=PA159 |title=A Concise History of Modern Korea: From the Late Nineteenth Century to the Present |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |page=159 |isbn=9781538129050 |access-date=11 September 2020 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206043439/https://books.google.com/books?id=GPm9DwAAQBAJ&q=%22juche%22+%22ultranationalism%22&pg=PA159 |url-status=live}}</ref> which eventually developed after losing its original Marxist–Leninist elements.<ref>{{navedi novice|last1=Fisher |first1=Max |date=6 January 2016 |url=https://www.vox.com/2016/1/6/10724334/north-korea-history |title=The single most important fact for understanding North Korea |website=Vox |access-date=11 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306090942/https://www.vox.com/2016/1/6/10724334/north-korea-history |archive-date=6 March 2021 |url-status=live}}</ref> According to ''North Korea: A Country Study'' by Robert L. Worden, Marxism–Leninism was abandoned immediately after the start of [[de-Stalinization]] in the Soviet Union and has been totally replaced by ''Juche'' since at least 1974.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Worden |editor-first=Robert L. |year=2008 |url=http://cdn.loc.gov/master/frd/frdcstdy/no/northkoreacountr00word/northkoreacountr00word.pdf |title=North Korea: A Country Study |edition=5th |location=Washington, D. C. |publisher=[[Library of Congress]] |page=206 |isbn=978-0-8444-1188-0 |access-date=11 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210725073828/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/no/northkoreacountr00word/northkoreacountr00word.pdf |archive-date=25 July 2021 |url-status=live}}</ref> Daniel Schwekendiek wrote that what made North Korean Marxism–Leninism distinct from that of China and the Soviet Union was that it incorporated national feelings and macro-historical elements in the socialist ideology, opting for its "own style of socialism". The major Korean elements are the emphasis on traditional [[Confucianism]] and the memory of the traumatic experience of [[Korea under Japanese rule]], as well as a focus on autobiographical features of [[Kim Il Sung]] as a guerrilla hero.<ref>{{navedi knjigo |last=Schwekendiek |first=Daniel |date=2011 |title=A Socioeconomic History of North Korea |url=https://archive.org/details/socioeconomichis0000schw |location=Jefferson |publisher=[[McFarland & Company]] |pages=[https://archive.org/details/socioeconomichis0000schw/page/31 31] |isbn=978-0786463442}}</ref>|group=note|name=NKorea}} in [[Vietnam]].{{sfn|Lansford|2007|pp=9–24, 36–44}} Z izjemo Severne Koreje so vse te države začele dopuščati večjo gospodarsko konkurenco, hkrati pa ohranile enostrankarsko vladavino.{{r|Ball & Dagger 2019}} Medtem ko je Sovjetska zveza kot prva nominalno komunistična država na svetu povzročila, da se je komunizem pogosto povezoval s [[Sovjetski gospodarski model|sovjetskim gospodarskim modelom]], številni raziskovalci trdijo, da je model v praksi deloval kot oblika [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]].<ref name="Chomsky, Howard, Fitzgibbons">{{harvp|Chomsky|1986}}; {{harvp|Howard|King|2001}}; {{harvp|Fitzgibbons|2002}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Wolff|first=Richard D.|author-link=Richard D. Wolff|date=27 June 2015|title=Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees|url=http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|access-date=29 January 2020|website=[[Truthout]]|archive-date=11 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311070639/http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|url-status=dead}}</ref> Javni spomin na komunistične države 20. stoletja je opisan kot bojišče med [[Anti-antikomunizem|anti-antikomunizmom]] in [[antikomunizmom]].{{sfn|Ghodsee|Sehon|Dresser|2018}} Številni avtorji so pisali o množičnih pobojih v komunističnih režimih in stopnjah umrljivosti,{{refn|Večina raziskovalcev piše o posameznih dogodkih in ocenjuje število smrtnih žrtev kot pri vsakem drugem zgodovinskem dogodku; nekateri dogodki so razvrščeni glede na določeno obdobje komunistične države, kot je stalinistična represija,<ref name="Wheatcroft 2000">{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=1999 |title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1999-03_51_2/page/315 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=51 |issue=2 |pages=315–345 |doi=10.1080/09668139999056 |issn=0966-8136 |jstor=153614}}</ref><ref>{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=2000 |title=The Scale and Nature of Stalinist Repression and Its Demographic Significance: On Comments by Keep and Conquest |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-09_52_6/page/1143 |journal=Europe-Asia Studies |volume=52 |issue=6 |pages=1143–1159 |doi=10.1080/09668130050143860 |issn=0966-8136 |jstor=153593 |pmid=19326595 |s2cid=205667754}}</ref> namesto da bi bili povezani z vsemi komunističnimi državami, ki so do leta 1985 zajele tretjino svetovnega prebivalstva.{{sfn|Lansford|2007|pp=24–25}}<br /><br />Zgodovinarji, kot sta [[Robert Conquest]] in [[J. Arch Getty]], so pisali in se osredotočali predvsem na obdobje Stalina; pisali so o ljudeh, ki so umrli v gulagih ali zaradi stalinistične represije, in obravnavali ocene o teh posebnih dogodkih kot del razprave o presežni umrljivosti v Sovjetski zvezi Josipa Stalina, ne da bi jih povezali s komunizmom kot celoto. Razprave so bile živahne, tudi o vprašanju genocida v holodomoru,<ref name="Getty 7–8">{{cite magazine|last=Getty |first=J. Arch |author-link=J. Arch Getty |date=22 January 1987 |url=http://www.lrb.co.uk/v09/n02/j-arch-getty/starving-the-ukraine |title=Starving the Ukraine |magazine=The London Review of Books |volume=9 |issue=2 |pages=7–8 |access-date=13 August 2021}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Marples |first1=David R. |author-link1=David R. Marples |title=Ethnic Issues in the Famine of 1932–1933 in Ukraine |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2009-05_61_3/page/505 |journal=Europe-Asia Studies |date=May 2009 |volume=61 |issue=3 |pages=505–518 |doi=10.1080/09668130902753325 |jstor=27752256 |s2cid=67783643}}</ref> vendar so razpad Sovjetske zveze, padec komunizma in objava državnih arhivov razpravo nekoliko umirili.<ref name="Davies & Harris 2005, pp. 3–5">{{navedi knjigo|last1=Davies |first1=Sarah |last2=Harris |first2=James |year=2005 |chapter=Joseph Stalin: Power and Ideas|title=Stalin: A New History |location=Cambridge |publisher=[[Cambridge University Press]] |pages=3–5 |isbn=978-1-139-44663-1}}</ref> Nekateri zgodovinarji, med njimi Michael Ellman, so podvomili o "sami kategoriji 'žrtve stalinizma'" kot "zadevi politične presoje", saj množične smrti zaradi lakote niso "izključno stalinistično zlo" in so bile v 19. in 20. stoletju razširjene po vsem svetu.<ref>{{cite journal |last=Ellman |first=Michael |author-link=Michael Ellman |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=54 |issue=7 |pages=1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161 |access-date=2022-10-28 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |url-status=dead }}</ref> Obstaja zelo malo literature, ki bi primerjala presežne smrtne žrtve pod "velikim trojčkom": Stalinovo Sovjetsko zvezo, Mao Cetungovo Kitajsko in Pol Potovo Kambodžo, in tista, ki obstaja, v glavnem našteva dogodke, ne pojasnjuje pa njihovih ideoloških razlogov. Tak primer je knjiga Crimes Against Humanity Under Communist Regimes - Research Review Klas-Görana Karlssona in Michaela Schoenhalsa, pregledna študija, ki povzema, kaj so o tem povedali drugi, in omenja nekatere avtorje, ki so izvor pobojev videli v spisih Karla Marxa; geografski obseg je "veliki trojček", avtorja pa trdita, da so bili poboji izvedeni kot del neuravnotežene modernizacijske politike hitre industrializacije, in se sprašujeta, "kaj je zaznamovalo začetek neuravnoteženega ruskega procesa modernizacije, ki je imel tako strašne posledice?"<ref name="Karllson & Schoenhals 2008"/><br /><br />Pomembni znanstveni izjemi sta zgodovinar Stéphane Courtois in politolog Rudolph Rummel, ki sta poskušala povezati vse komunistične države; vendar je Rummelova analiza potekala v okviru njegovega predlaganega koncepta democida, ki vključuje vse neposredne in posredne smrti zaradi vladanja, in se ni omejil na komunistične države, ki jih je uvrstil v okvir totalitarizma skupaj z drugimi tipi režimov. Rummelove ocene so na skrajnem robu spektra, bile so kritizirane in natančno preučene, večina znanstvenikov pa jih zavrača. Courtoisovi poskusi, kot v uvodu v Črno knjigo komunizma, ki so jih nekateri kritični opazovalci označili za grobo protikomunistično in antisemitsko delo, so sporni; številni recenzenti knjige, med njimi tudi znanstveniki, so kritizirali takšne poskuse metanja vseh komunističnih držav in različnih socioloških gibanj v isti koš v okviru več kot 94 milijonov komunističnih žrtev.<ref name="Harff 1996"/><ref name="Hiroaki 2001"/><ref name="Paczkowski 2001"/><ref name="Weiner 2002"/><ref name="Dulić 2004"/><ref name="Harff 2017"/> Recenzenti so tudi ločili uvod od knjige, ki je bila bolje sprejeta in je vsebovala le nekaj poglavij o študijah posameznih držav, brez medkulturnih primerjav ali razprav o množičnih pobojih; zgodovinar Andrzej Paczkowski je zapisal, da je le Courtois primerjal komunizem in nacizem, medtem ko so drugi deli knjige "v bistvu ozko usmerjene monografije, ki si ne domišljajo, da ponujajo splošne razlage", in navedel, da knjiga ni "o komunizmu kot ideologiji ali celo o komunizmu kot državotvornem pojavu. "<ref name="Paczkowski 2001, pp. 32–33"/> Pozitivnejše kritike so bile večinoma pravične ali upravičene, politolog Stanley Hoffmann je dejal, da bi bil "Courtois veliko bolj učinkovit, če bi pokazal več zadržanosti",<ref>{{cite journal|last=Hoffman |first=Stanley |author-link=Stanley Hoffmann |date=Spring 1998 |title=Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression (The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression) by Stéphane Courtois. |journal=Foreign Policy |volume=110 (Special Edition: Frontiers of Knowledge) |pages=166–169 |doi=10.2307/1149284 |jstor=1149284}}</ref> Paczkowski pa, da je imela knjiga dva pozitivna učinka, med drugim je spodbudila razpravo o izvajanju totalitarnih ideologij in je "izčrpna bilanca o enem vidiku svetovnega pojava komunizma".<ref name="Paczkowski 2001"/><br /><br /> Primer sovjetskih in komunističnih študij je knjiga Stevena Rosefielda Rdeči holokavst, ki je sporna zaradi trivializacije holokavsta; kljub temu se je Rosefielde v svojem delu osredotočil predvsem na "velike tri" (Stalinovo obdobje, Maovo obdobje in vladavino Rdečih Kmerov v Kambodži) ter Kim Il-sungovo Severno Korejo in Ho Ši Minov Vietnam. Rosefieldeova glavna poanta je, da je komunizem na splošno, čeprav se osredotoča predvsem na stalinizem, manj genociden, kar je ključna razlika od nacizma, ni pa povezal vseh komunističnih držav ali komunizma kot ideologije. Rosefielde je zapisal, da so "pogoji za rdeči holokavst izhajali iz Stalinovih, Kimovih, Maovih, Hojevih in Pol Potovih s terorjem posipanih gospodarskih sistemov, in ne iz Marxove utopične vizije ali drugih pragmatičnih komunističnih tranzicijskih mehanizmov. Teror je bil med drugim izbran zaradi upravičenih strahov o dolgoročni sposobnosti preživetja vodstva brez terorja in ideoloških tveganj tržnega komunizma. "<ref name=Rosefielde_2010>{{navedi knjigo|last=Rosefielde |first=Steven |author-link=Steven Rosefielde |year=2010 |url=https://books.google.com/books?id=7_eMAgAAQBAJ |title=Red Holocaust |location=London |publisher=[[Routledge]] |page=xvi |isbn=978-0-415-77757-5}}</ref>|group=nb}} kot je na primer [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josipa Stalina]],{{refn|Nekateri avtorji, kot je [[Stéphane Courtois]] v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]], so trdili, da je komunizem ubil več ljudi kot nacizem in je bil zato hujši; več strokovnjakov je ta pogled kritiziralo.<ref>{{cite journal|volume=53 |issue=1 |pages=5–19 |last=Suny |first=Ronald Grigor |author-link=Ronald Grigor Suny |title=Russian Terror/ism and Revisionist Historiography |journal=Australian Journal of Politics & History |date=2007 |doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00439.x |quote=... [leaves out] most of the 40-60,000,000 lives lost in the Second World War, for which arguably Hitler and not Stalin was principally responsible. |postscript=. Quote at p. 13.}}</ref> Po dvajsetih letih zgodovinskih raziskav v vzhodnoevropskih arhivih so se potrdile nižje ocene "revizionistične šole" zgodovinarjev,<ref>{{cite journal|last1=Getty |first1=J. Arch |author-link1=J. Arch Getty |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |author-link3=Viktor Zemskov |date=October 1993 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |title=Victims of the Soviet Penal System in the Pre-War Years: A First Approach on the Basis of Archival Evidence |journal=[[American Historical Review]] |volume=98 |issue=4 |pages= 1017–1049|doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |access-date=17 August 2021 |via=Soviet Studies}}</ref> čeprav popularni tisk še vedno uporablja višje ocene z resnimi napakami.<ref name="Wheatcroft 1999">{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=March 1999 |url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf |title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=51 |issue=2 |pages=340–342 |doi=10.1080/09668139999056 |jstor=153614 |access-date=17 August 2021 |via=Soviet Studies}}</ref> Zgodovinarji, kot je Timothy D. Snyder, trdijo, da je samoumevno, da je Stalin ubil več civilistov kot Hitler; večina znanstvenikov meni, da je bila presežna smrtnost pod Stalinom približno 6 milijonov, kar se poveča na 9 milijonov, če upoštevamo ocenjene smrti, ki so bile posledica politike. Ta ocena je manjša od števila ubitih s strani nacistov, ki so ubili več civilistov kot Sovjeti.<ref name="Snyder">{{cite magazine|last=Snyder |first=Timothy |author-link=Timothy D. Snyder |date=27 January 2011 |url=http://www.nybooks.com/daily/2011/01/27/hitler-vs-stalin-who-was-worse |title=Hitler vs. Stalin: Who Was Worse? |magazine=The New York Review of Books |access-date=17 August 2021}} See also [https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n404 p. 384] of Snyder's ''[[Bloodlands]]''.</ref>|group=nb}} ki ob razpravljanju o komunizmu in dediščini komunističnih držav ostajajo kontroverzne, polarizirane in sporne tematike v akademskih krogih, zgodovinopisju in politiki.{{r|Ghodsee 2014}}{{r|Neumayer 2018}} {{toc limit|3}} == Etimologija in terminologija == ''Komunizem'' smo v slovenščino prevzeli iz [[Nemščina|nemške]] besede ''Kommunismus'', kar je v 19. stoletju skovana beseda iz [[Latinščina|latinskih]] korenov ''communis'' in pripone ''isme''.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4287786/komunizem?|title=Komunizem|accessdate=31. oktober 2022|website=Etimološki slovar|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}</ref><ref name="Harper 2020">{{navedi splet|last=Harper|first=Douglas|date=2020|url=https://www.etymonline.com/word/communist|title=Communist|website=[[Online Etymology Dictionary]]|access-date=15 August 2021}}</ref> Semantično lahko ''communis'' prevedemo v »od skupnosti ali za skupnost«, medtem ko je ''isme'' pripona, ki označuje abstrakcijo v stanje, pogoj, dejanje ali [[Doktrina|doktrino]]. ''Komunizem'' je mogoče razlagati kot »stanje v/za skupnost(i)«; ta semantična sestava je privedla do številnih uporab besede v njenem razvoju. Preden se je beseda začela povezovati s sodobnejšim pojmovanjem gospodarske in politične organizacije, se je uporabljala za označevanje različnih družbenih razmer. ''Komunizem'' se je nato začel povezovati predvsem z [[Marksizem|marksizmom]], bolj specifično s ''[[Komunistični manifest|Komunističnim manifestom]]'', ki je predlagal posebno vrsto komunizma.<ref name="Ball & Dagger 20192" /><ref name="Morris">{{navedi splet|last=Morris|first=Emily|date=8 March 2021|url=https://www.ucl.ac.uk/culture-online/ask-expert/your-questions-answered/does-communism-work-if-so-why-not|title=Does communism work? If so, why not|website=Culture Online|publisher=[[University College London]]|access-date=13 August 2021}}</ref> Ena od prvih uporab te besede v sodobnem pomenu je pismo, ki ga je [[Victor d'Hupay]] poslal [[Restif de la Bretonne|Restifu de la Bretonnu]] okoli leta 1785 v katerem se opisuje kot ''auteur communiste'' (»komunistični avtor«).<ref>{{cite journal|last=Grandjonc|first=Jacques|author-link=:de:Jacques Grandjonc|year=1983|title=Quelques dates à propos des termes communiste et communisme|trans-title=Some dates on the terms communist and communism|journal=Mots|language=fr|volume=7|issue=1|pages=143–148|doi=10.3406/mots.1983.1122}}</ref> Leta 1793 je Restif prvič uporabil ''communisme'' za opis družbene ureditve, ki temelji na [[Egalitarizem|egalitarizmu]] in skupni lastnini.<ref name="Hodges">{{navedi knjigo|first=Donald C.|last=Hodges|author-link=Donald C. Hodges|title=Sandino's Communism: Spiritual Politics for the Twenty-First Century|url=https://books.google.com/books?id=Pu7zAgAAQBAJ&pg=PA36|date=1 February 2014|publisher=[[University of Texas Press]]|isbn=978-0-292-71564-6|pages=7}}</ref> Restif je ta izraz pogosto uporabljal v svojih delih in je bil prvi, ki je komunizem opisal kot [[Oblika vladavine|obliko vladavine]].<ref>{{navedi splet|url=http://commoningtimes.org/texts/nancy-communism-the-word.pdf|title=Communism, the Word|last=Nancy|first=Jean-Luc|author-link=Jean-Luc Nancy|publisher=Commoning Times|year=1992|access-date=11 July 2019}}</ref> Za prvo uporabo besede v angleščini je zaslužen [[John Goodwyn Barmby]], ki je to storil okoli leta 1840.<ref name="Harper 2020" /> === Komunizem in socializem === [[Slika:Hammer_and_Sickle_and_Star.svg|sličica|226x226_pik|[[Srp in kladivo]] sta pogosto del [[Komunistični simbolizem|komunističnih simbolov]]. To je primer vzorca srpa in kladiva ter [[Rdeča zvezda|rdeče zvezde]] z [[Zastava Sovjetske zveze|zastave Sovjetske zveze]].]] Od štiridesetih let 19. stoletja se ''komunizem'' običajno razlikuje od ''[[Socializem|socializma]]''. Sodobna opredelitev in uporaba slednje se je uveljavila v šestdesetih letih 19. stoletja in je prevladala nad alternativnimi izrazi ''asociativizem'' ([[fourierizem]]), ''[[Zadruga|kooperativa]]'' in ''[[Mutualizem (gospodarska teorija)|mutualizem]]'', ki so se prej uporabljali kot sopomenke.<ref name="Williams 1985, p. 289">{{navedi knjigo|last=Williams|first=Raymond|title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society|edition=revised|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1985|orig-date=1976|isbn=978-0-1952-0469-8|page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]|chapter=Socialism|oclc=1035920683|quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism.|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}}</ref> Zgodnja razlika med ''komunizmom'' in ''socializmom'' je, da je bil cilj socializma le socializacija [[Proizvodnja (ekonomija)|proizvodnje]], medtem ko je bil cilj komunizma socializacija proizvodnje in [[Potrošnja|potrošnje]] (v obliki skupnega dostopa do [[Končno blago|končnega blaga]]).<ref name="Steele p.432" /> To razliko lahko opazimo v Marxovem komunizmu, kjer razdelitev izdelkov temelji na načelu »[[Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje|vsakemu toliko, kolikor potrebuje]]« v nasprotju s socialističnim načelom »[[vsakemu toliko, kolikor zmore]]«.<ref>{{navedi knjigo|last1=Gregory|first1=Paul R.|last2=Stuart|first2=Robert C.|date=2003|title=Comparing Economic Systems in the Twenty-First|url=https://archive.org/details/comparingeconomi0000greg|edition=7|publisher=South-Western College Pub.|pages=[https://archive.org/details/comparingeconomi0000greg/page/118 118]|isbn=0-618-26181-8|quote=Under socialism, each individual would be expected to contribute according to capability, and rewards would be distributed in proportion to that contribution. Subsequently, under communism, the basis of reward would be need.}}</ref> Socializem je opisan kot filozofija, ki si prizadeva za distributivno pravičnost, komunizem pa kot podvrsta socializma, ki daje prednost ekonomski enakosti kot obliki distributivne pravičnosti.<ref>{{navedi knjigo|last=Ely|first=Richard T.|author-link=Richard T. Ely|title=French and German socialism in modern times|url=https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog|date=1883|publisher=[[Harper & Brothers]]|location=New York|pages=[https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog/page/n41 29]–30|language=en|oclc=456632|quote=The central idea of communism is economic equality. It is desired by communists that all ranks and differences in society should disappear, and one man be as good as another... The distinctive idea of socialism is distributive justice. It goes back of the processes of modern life to the fact that he who does not work, lives on the labor of others. It aims to distribute economic goods according to the services rendered by the recipients... Every communist is a socialist, and something more. Not every socialist is a communist.}}</ref> Do leta 1888 so marksisti uporabljali besedo ''socializem'' namesto ''komunizem'', ki je veljala za staromodno sopomenko za prvi pojem. ''Socializem'' se je začel označevati kot ločena stopnja med kapitalizmom in komunizmom šele z [[Oktobrska revolucija|boljševiško revolucijo]] leta 1917, ki jo je uvedel [[Vladimir Lenin]] kot sredstvo za obrambo [[Boljševiki|boljševiškega]] prevzema oblasti pred tradicionalno marksistično kritiko, ki je trdila, da ruske [[proizvodne sile]] niso dovolj razvite za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]].<ref name="Steele, pp.44–45">{{harvp|Steele|1992|pp=44–45}}: "By 1888, the term 'socialism' was in general use among Marxists, who had dropped 'communism', now considered an old fashioned term meaning the same as 'socialism'. ... At the turn of the century, Marxists called themselves socialists. ... The definition of socialism and communism as successive stages was introduced into Marxist theory by Lenin in 1917 ..., the new distinction was helpful to Lenin in defending his party against the traditional Marxist criticism that Russia was too backward for a socialist revolution."</ref> Razlikovanje med besedama ''komunist'' in ''socialist'' kot opisa političnih ideologij se je pojavilo leta 1918, ko se je [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]] preimenovala v [[Vseruska komunistična partija|Vserusko komunistično partijo]], pri čemer so je začela beseda ''komunist'' posebej nanašati na socialiste, ki so podpirali politiko in teorije boljševizma, [[Leninizem|leninizma]] in kasneje v 20. letih 20. stoletja [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]],<ref>{{navedi knjigo|last=Busky|first=Donald F.|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Greenwood Publishing Group|Praeger]]|location=Santa Barbara, California|date=2000|isbn=978-0-275-96886-1|page=9|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism-Leninism.}}</ref> čeprav so se [[Komunistična partija|komunistične partije]] še naprej označevale kot socialisti, ki se zavzemajo za socializem.<ref name="Williams 1985, p. 289" /> Tako ''komunizem'' kot ''socializem'' sta se sčasoma uskladila s kulturnim odnosom privržencev in nasprotnikov do [[Vera|religije]]. V evropskem krščanstvu je ''komunizem'' veljal za [[Ateizem|ateistični]] način življenja. V protestantski Angliji je bila beseda ''komunizem'' preveč [[Fonetika|fonetično]] podobna rimskokatoliškemu ''[[Obhajilo|obredu obhajila]]'' (''communion rite''), zato so se angleški ateisti raje označili za socialiste.<ref>{{navedi knjigo|last=Williams|first=Raymond|author-link=Raymond Williams|title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society|edition=revised|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1985|orig-date=1976|isbn=978-0-1952-0469-8|chapter=Socialism|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289|url-access=registration|url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich}}</ref> [[Friedrich Engels]] je dejal, da je bil leta 1848, ko je bil prvič objavljen ''[[Komunistični manifest]]'',<ref>{{navedi knjigo|author-link=Friedrich Engels|last=Engels|first=Friedrich|orig-date=1888|date=2002|title=Preface to the 1888 English Edition of the Communist Manifesto|publisher=[[Penguin Books|Penguin]]|pages=202}}</ref> socializem na celini ugleden, komunizem pa ne; [[Owenizem|owenovci]] v Angliji in fourieristi v Franciji so veljali za ugledne socialiste, medtem ko so se delavska gibanja, ki so »razglašala nujnost popolne družbene spremembe«, označila za komunistična. V tej zadnji veji socializma sta komunistično delo ustvarila [[Étienne Cabet]] v Franciji in [[Wilhelm Weitling]] v Nemčiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Todorova|first=Maria|author-link=Maria Todorova|year=2020|title=The Lost World of Socialists at Europe's Margins: Imagining Utopia, 1870s–1920s|edition=hardcover|location=London|publisher=[[Bloomsbury Academic]]|isbn=9781350150331}}</ref> Medtem ko so [[liberalni demokrati]] na [[revolucije leta 1848]] gledali kot na [[Demokratična revolucija|demokratično revolucijo]], ki je dolgoročno zagotovila [[Svoboda, enakost, bratstvo|svobodo, enakost in bratstvo]], so marksisti obsodili leto 1848 kot izdajo idealov delavskega razreda s strani [[Buržoazija|buržoazije]], ki je bila brezbrižna do legitimnih zahtev [[Proletariat|proletariata]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gildea|first=Robert|author-link=Robert Gildea|year=2000|chapter=1848 in European Collective Memory|editor-last1=Evans|editor-first1=Robert John Weston|editor-link1=R. J. W. Evans|editor-last2=Strandmann|editor-first2=Hartmut Pogge|editor-link2=Hartmut Pogge von Strandmann|title=The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction|edition=hardcover|location=Oxford|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=207–235|isbn=9780198208402}}</ref> Po podatkih ''Oxfordskega priročnika o Karlu Marxu'' (''The Oxford Handbook of Karl Marx'') »je Marx za postkapitalistično družbo uporabljal številne izraze—pozitivni humanizem, socializem, komunizem, kraljestvo svobodne individualnosti, svobodno združenje proizvajalcev itd. Te izraze je uporabljal povsem izmenično. Pojma 'socializem' in 'komunizem' kot različni zgodovinski stopnji sta mu tuja in sta v leksikon marksizma vstopila šele po njegovi smrti.«<ref name="Hudis et al. 2018">{{navedi knjigo|editor1-last=Hudis|editor1-first=Peter|editor2-last=Vidal|editor2-first=Matt|editor2-link=Matt Vidal|editor3-last=Smith|editor3-first=Tony|editor4-last=Rotta|editor4-first=Tomás|editor5-last=Prew|editor5-first=Paul|date=10 September 2018|url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001/oxfordhb-9780190695545|title=The Oxford Handbook of Karl Marx|chapter-url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001/oxfordhb-9780190695545-e-50|chapter=Marx's Concept of Socialism|last=Hudis|first=Peter|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-069554-5|doi=10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001}}</ref> [[Enciklopedija Britannica|''Enciklopedija Britannica'']] navaja: »O tem, kako natančno se komunizem razlikuje od socializma, se razpravlja že dolgo, vendar razlikovanje v veliki meri temelji na tem, da komunisti sledijo revolucionarnemu socializmu Karla Marxa.«<ref name="Ball & Dagger 20192" /> === Povezana uporaba in komunistične države === V Združenih državah Amerike se ''komunizem'', podobno kot ''socializem'', pogosto uporablja kot slabšalni izraz, predvsem v zvezi z [[Avtoritarni socializem|avtoritarnim socializmom]] in [[Komunistična država|komunističnimi državami]]. Po nastanku [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot prve nominalno komunistične države na svetu se je izraz začel pogosto povezovati z [[Marksizem-leninizem|marksizmom-leninizmom]] in [[Sovjetski model gospodarskega načrtovanja|sovjetskim modelom gospodarskega načrtovanja]].<ref name="Ball & Dagger 20192" /><ref>{{navedi knjigo|last=Busky|first=Donald F.|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Greenwood Publishing Group|Praeger]]|location=Santa Barbara, California|date=2000|isbn=978-0-275-96886-1|pages=6–8|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism–Leninism. ... [T]he adjective democratic is added by democratic socialists to attempt to distinguish themselves from Communists who also call themselves socialists. All but communists, or more accurately, Marxist–Leninists, believe that modern-day communism is highly undemocratic and totalitarian in practice, and democratic socialists wish to emphasise by their name that they disagree strongly with the Marxist–Leninist brand of socialism.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Communism|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|edition=6th|year=2007}}</ref> Po mnenju Rachel Walker je ''marksizem-leninizem'' prazen pojem, ki je odvisen od pristopa in podlage vladajočih komunističnih strank ter je dinamičen in odprt za redefinicije, pri čemer je v pomenu hkrati stalen in nestalen.<ref>{{cite journal|last=Walker|first=Rachel|date=April 1989|title=Marxism–Leninism as Discourse: The Politics of the Empty Signifier and the Double Bind|journal=[[British Journal of Political Science]]|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=19|issue=2|pages=161–189|doi=10.1017/S0007123400005421|jstor=193712|s2cid=145755330}}</ref> [[Martin Malia]] v svojem eseju »Presojanje nacizma in komunizma« (Judging Nazism and Communism)<ref>{{cite journal|last=Malia|first=Martin|author-link=Martin Malia|date=Fall 2002|title=Judging Nazism and Communism|url=https://archive.org/details/sim_national-interest_fall-2002_69/page/63|journal=The National Interest|publisher=Center for the National Interest|issue=69|pages=63–78|jstor=42895560}}</ref> opredeli kategorijo »generičnega komunizma« kot vsako komunistično strankarsko gibanje, ki ga vodijo [[Intelektualec|intelektualci]]; ta krovni izraz omogoča združevanje tako različnih [[Režim|režimov]], kot sta radikalni sovjetski industrializem in antiurbanizem [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]].<ref name="David-Fox 2004" /> [[Alexander Dallin]] meni, da zamisel o združevanju različnih držav, kot sta npr. [[Afganistan]] in [[Madžarska]], nima ustrezne razlage.<ref name="Dallin 2000" /> Čeprav zahodni zgodovinarji, politologi in mediji uporabljajo izraz ''komunistična država'' za države, v katerih vladajo komunistične stranke, se [[Seznam socialističnih držav|te države]] same ne opisujejo kot komunistične ali trdijo, da so dosegle komunizem, temveč se imenujejo [[Socialistična država|socialistične države]], ki so v procesu izgradnje komunizma.<ref>{{harvp|Wilczynski|2008|p=21}}; {{harvp|Steele|1999|p=45}}: "Among Western journalists the term 'Communist' came to refer exclusively to regimes and movements associated with the Communist International and its offspring: regimes which insisted that they were not communist but socialist, and movements which were barely communist in any sense at all."; {{harvp|Rosser|Barkley|2003|p=14}}; {{harvp|Williams|1983|p=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]}}</ref> Komunistične države so zase uporabljale naslednje izraze: [[Nacionalna demokracija (marksizem-leninizem)|nacionalno-demokratična]], [[Ljudska demokracija (marksizem-leninizem)|ljudska demokratična]], [[Socialistično usmerjene države|socialistično usmerjena]] ter [[Socialistična država|delavsko-kmečka]] država.<ref>{{navedi knjigo|last1=Nation|first1=R. Craig|title=Black Earth, Red Star: A History of Soviet Security Policy, 1917–1991|date=1992|publisher=[[Cornell University Press]]|isbn=978-0801480072|pages=85–86|url=https://books.google.com/books?id=WK18-OoR0pIC&pg=PA85|access-date=19 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20190801050439/https://books.google.ie/books?id=WK18-OoR0pIC&pg=PA85#v=onepage&q&f=false|archive-date=1 August 2019|via=[[Google Books]]}}</ref> == Zgodovina == {{main|Zgodovina komunizma}} === Zgodnji komunizem === {{further|Predmarksistični komunizem|Primitivni komunizem|Verski komunizem|Znanstveni socializem|Utopični socializem}}[[Richard Pipes]] meni,<ref name="Pipes">{{navedi knjigo|author-link=Richard Pipes|last=Pipes|first=Richard|date=2001|title=Communism: A History|url=https://archive.org/details/communismhistory00pipe|isbn=978-0-8129-6864-4|pages=[https://archive.org/details/communismhistory00pipe/page/3 3]–5}}</ref> da se je zamisel o [[Brezrazredna družba|brezrazredni]], [[Egalitarizem|egalitarni]] družbi prvič pojavila v [[Antična Grčija|antični Grčiji]], od 20. stoletja pa se razpravlja tudi o [[Starorimska civilizacija|antičnem Rimu]], med drugim o mislecih, kot so [[Aristotel]], [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Demosten]], [[Platon]] in [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]], pri čemer se zlasti o Platonu govori kot o možnem teoretiku komunizma ali socializma<ref>{{navedi knjigo|last=Bostaph|first=Samuel|year=1994|chapter=Communism, Sparta, and Plato|editor-last=Reisman|editor-first=David A.|title=Economic Thought and Political Theory|edition=hardcover|series=Recent Economic Thought Series|volume=37|location=Dordrecht|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|pages=1–36|doi=10.1007/978-94-011-1380-9_1|isbn=9780792394334}}</ref> oziroma kot o prvem avtorju, ki je resno razmišljal o komunizmu.<ref>{{cite journal|last=Franklin|first=A. Mildred|date=9 January 1950|title=Communism and Dictatorship in Ancient Greece and Rome|journal=The Classical Weekly|location=Baltimore, Maryland|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|volume=43|issue=6|pages=83–89|doi=10.2307/4342653|jstor=4342653}}</ref> Gibanje [[Mazdak]] iz 5. stoletja v [[Iran|Perziji]] (današnji Iran) je bilo opisano kot ''komunistično'', saj je izpodbijalo ogromne privilegije [[Plemstvo|plemiških razredov]] in [[Klerik|duhovščine]], kritiziralo institucijo [[Zasebno premoženje|zasebnega premoženja]] in si prizadevalo za vzpostavitev egalitarne družbe.<ref>[[Ehsan Yarshater|Yarshater, Ehsan]] (1983). [https://www.the-derafsh-kaviyani.com/english/mazdak.pdf "Mazdakism"]. [https://web.archive.org/web/20080611075040/http://www.derafsh-kaviyani.com/english/mazdak.html Archived] from the original on 11 June 2008. Retrieved 10 June 2020. ''The Seleucid, Parthian and Sasanian Period''. [[The Cambridge History of Iran]]. '''3'''. Cambridge: Cambridge University Press. pp. 991–1024, especially p. 1019.</ref><ref name="Ermak 2019">{{navedi knjigo|title=Communism: The Great Misunderstanding|last=Ermak|first=Gennady|year=2019|isbn=978-1-7979-5738-8}}</ref> V nekem obdobju so obstajale različne majhne komunistične skupnosti, običajno pod navdihom [[Verska literatura|verske literature]].{{sfn|Lansford|2007|pp=24–25}} V srednjeveški [[Cerkev (organizacija)|krščanski Cerkvi]] so si nekatere [[Meništvo|meniške]] skupnosti in [[Cerkveni red|redovi]] delili zemljo in drugo premoženje. Kot sta povzela Janzen Rod in Max Stanton, so [[huteriti]] verjeli v strogo spoštovanje svetopisemskih načel, cerkveno disciplino in prakticirali neke vrste komunizem. Huteriti so v svojih skupnostih »vzpostavili strog sistem Ordnungov, ki so bili kodeksi pravil in predpisov, ki so urejali vse vidike življenja in zagotavljali enotno perspektivo. Kot gospodarski sistem je bil komunizem privlačen za številne kmete, ki so podpirali socialno revolucijo v srednji Evropi 16. stoletja.«<ref>Janzen, Rod; Stanton, Max (2010). ''The Hutterites in North America'' (illustrated ed.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. [https://books.google.co.jp/books?id=lgUbHUXmrvYC&pg=PA17#v=onepage&q&f=false p. 17]. {{ISBN|9780801899256}}.</ref> To povezavo je v enem od svojih zgodnjih spisov poudaril Karl Marx, ki je dejal: »tako kot je Kristus posrednik, na katerega človek prenese vso svojo božanskost, vse svoje verske vezi, je država posrednik, na katerega prenese vso svojo brezbožnost, vso svojo človeško svobodo«.<ref>{{navedi knjigo|title=Jesus in History, Legend, Scripture, and Tradition: A World Encyclopedia: A World Encyclopedia|last1=Houlden|first1=Leslie|last2=Minard|first2=Antone|publisher=[[ABC-CLIO]]|year=2015|isbn=9781610698047|location=Santa Barbara|page=357}}</ref> [[Thomas Müntzer]] je med [[Nemška kmečka vojna|nemško kmečko vojno]] vodil veliko [[Anabaptisti|anabaptistično]] komunistično gibanje, ki ga je [[Friedrich Engels]] leta 1850 analiziral v svojem delu ''[[Nemška kmečka vojna]].'' [[Marksizem|Marksistični]] komunistični etos, ki si prizadeva za enotnost, odraža [[Krščanski univerzalizem|krščanski univerzalistični]] nauk, da je človeštvo eno in da obstaja samo en bog, ki ne razlikuje med ljudmi.<ref>{{navedi knjigo|last=Halfin|first=Igal|year=2000|title=From Darkness to Light: Class, Consciousness, and Salvation in Revolutionary Russia|location=Pittsburgh, Pennsylvania|publisher=[[University of Pittsburgh Press]]|page=46|isbn=0822957043}}</ref> [[Slika:Hans_Holbein,_the_Younger_-_Sir_Thomas_More_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|[[Thomas More]], čigar ''[[Utopija (knjiga)|Utopija]]'' je prikazovala družbo, ki temelji na skupnem lastništvu nepremičnin]] Komunistična misel izhaja tudi iz del angleškega pisatelja [[Thomas More|Thomasa Mora]] iz 16. stoletja.<ref>{{cite journal|last=Surtz|first=Edward L.|date=June 1949|title=Thomas More and Communism|journal=PMLA|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=64|issue=3|pages=549–564|doi=10.2307/459753|jstor=459753|s2cid=163924226}}</ref> More je leta 1516 v [[Traktat|traktatu]] ''[[Utopija (knjiga)|Utopija]]'' opisal družbo, ki temelji na [[Skupno lastništvo|skupnem lastništvu]] premoženja, vladarji pa jo upravljajo z uporabo [[Razum|razuma]] in [[Vrlina|vrlin]].<ref>{{cite magazine|last=Nandanwad|first=Nikita|date=13 December 2020|title=Communism, virtue and the ideal commonwealth in Thomas More's Utopia|url=https://retrospectjournal.com/2020/12/13/communism-virtue-and-the-ideal-commonwealth-in-thomas-mores-utopia/|magazine=Retrospect Journal|location=Edinburgh|publisher=[[Edinburgh University]]|access-date=18 August 2021}}</ref> Marksistični komunistični teoretik [[Karl Kautsky]], ki je marksistični komunizem v zahodni Evropi populariziral bolj kot katerikoli drug mislec razen Engelsa, je objavil delo ''Thomas More in njegova Utopija'' o Mooru, katerega ideje bi po mnenju Kautskega lahko šteli za »prapodobo modernega socializma«. Med [[Oktobrska revolucija|boljševiško revolucijo]] v Rusiji je [[Vladimir Lenin]] predlagal, da se Mooru poleg drugih pomembnih zahodnih mislecev postavi spomenik.<ref name="Papke 2016">{{cite journal|last=Papke|first=David|year=2016|title=The Communisitic Inclinations of Sir Thomas More|url=https://scholarlycommons.pacific.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1006&context=utopia500|journal=Utopia500|issue=7|access-date=18 August 2021|via=Scholarly Commons}}</ref> V 17. stoletju se je komunistična misel ponovno pojavila v Angliji, kjer je [[Puritanci|puritanska]] verska skupina, znana pod imenom [[Diggers]] (Kopači), zagovarjala ukinitev zasebne lastnine zemlje. [[Eduard Bernstein]] je leta 1895 v knjigi ''Cromwell in komunizem'' zapisal,{{sfn|Bernstein|1895}} da je več skupin med [[Angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] (zlasti Diggers) zagovarjalo jasne komunistične, [[Agrarizem|agrarne]] ideale in da je bil odnos [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] do teh skupin v najboljšem primeru ambivalenten in pogosto sovražen.<ref>{{cite journal|last=Elmen|first=Paul|date=September 1954|title=The Theological Basis of Digger Communism|url=https://archive.org/details/sim_church-history_1954-09_23_3/page/207|journal=Church History|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=23|issue=3|pages=207–218|doi=10.2307/3161310|jstor=3161310|s2cid=161700029}}</ref><ref>{{cite journal|last=Juretic|first=George|date=April–June 1974|title=Digger no Millenarian: The Revolutionizing of Gerrard Winstanley|journal=[[Journal of the History of Ideas]]|location=Philadelfia, Pennsylvania|publisher=[[University of Pennsylvania Press]]|volume=36|issue=2|pages=263–280|doi=10.2307/2708927|jstor=2708927}}</ref> Kritika ideje zasebne lastnine se je nadaljevala v obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju z misleci, kot so [[Abbé de Mably]], [[Jean Meslier]], [[Étienne-Gabriel Morelly]] in [[Jean-Jacques Rousseau]] v Franciji.<ref>{{navedi knjigo|last=Hammerton|first=J. A.|title=Illustrated Encyclopaedia of World History Volume Eight|url=https://books.google.com/books?id=S4h68smTPGYC&pg=PA4979|publisher=Mittal Publications|pages=4979|id=GGKEY:96Y16ZBCJ04}}</ref> Med pretresi [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] se je komunizem kot politična doktrina pojavil pod okriljem [[Gracchus Babeuf|Gracchusa Babeufa]], [[Restif de la Bretonne|Restifa de la Bretonne]] in [[Sylvain Maréchal|Sylvaina Maréchala]], ki jih lahko po mnenju [[James H. Billington|Jamesa H. Billingtona]] štejemo za začetnike sodobnega komunizma.<ref name="Billington">{{navedi knjigo|last=Billington|first=James H.|year=2011|title=Fire in the Minds of Men: Origins of the Revolutionary Faith|url=https://books.google.com/books?id=saTynFUNPD8C|publisher=Transaction Publishers|page=71|isbn=978-1-4128-1401-0|access-date=18 August 2021|via=[[Google Books]]}}</ref> V začetku 19. stoletja so različni socialni reformatorji ustanavljali skupnosti, ki so temeljile na skupnem lastništvu. Za razliko od mnogih prejšnjih komunističnih skupnosti so verski poudarek zamenjali z racionalno in dobrodelno podlago.<ref name="britannica">"Communism" (2006). ''Encyclopædia Britannica''. ''Encyclopædia Britannica Online''.</ref> Omembe vredne sta tudi [[Robert Owen]], ki je leta 1825 ustanovil [[New Harmony, Indiana|New Harmony v Indiani]], in [[Charles Fourier]], čigar privrženci so organizirali druge naselbine v Združenih državah Amerike, kot je [[Brook Farm]] leta 1841.<ref name="Ball & Dagger 20193" /> V svoji sodobni obliki je komunizem zrasel iz [[Socialistično gibanje|socialističnega gibanja]] v Evropi v 19. stoletju. Z napredovanjem [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] so socialistični kritiki krivili kapitalizem za bedo [[Proletariat|proletariata]]—novega razreda mestnih tovarniških delavcev, ki so delali v pogosto nevarnih razmerah. Med temi kritiki sta bila predvsem Karl Marx in njegov sodelavec Friedrich Engels. Leta 1848 sta Marx in Engels ponudila novo definicijo komunizma in izraz popularizirala v svojem slavnem pamfletu ''[[Komunistični manifest]]''.<ref name="Ball & Dagger 20193" /> === Revolucionarni val 1917–1923 === {{further|Revolucije v letih 1917–1923}}[[Oktobrska revolucija]] v Rusiji je leta 1917 ustvarila pogoje za vzpon [[Boljševiki|boljševikov]] [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] na državno oblast, kar je bilo prvič, da je ta položaj dosegla katera koli odkrito komunistična stranka. Revolucija je oblast prenesla na [[Vseruski kongres sovjetov]], v katerem so imeli večino boljševiki.<ref>[[Jerry F. Hough|Hough, Jerry F.]]; [[Merle Fainsod|Fainsod, Merle]] (1979) [1953]. ''How the Soviet Union is Governed''. Cambridge and London: Harvard University Press. p. 81. {{ISBN|9780674410305}}.</ref><ref>Dowlah, Alex F.; Elliott, John E. (1997). ''The Life and Times of Soviet Socialism''. Praeger. p. 18. {{ISBN|9780275956295}}.</ref><ref>[[David R. Marples|Marples, David R.]] (2010). ''Russia in the Twentieth Century: The Quest for Stability''. Routledge. p. 38. {{ISBN|9781408228227}}.</ref> Dogodek je v marksističnem gibanju sprožil veliko praktičnih in teoretičnih razprav, saj je Marx trdil, da bosta socializem in komunizem zgrajena na temeljih, ki jih je postavil najnaprednejši kapitalistični razvoj; [[carska Rusija]] pa je bila tedaj ena najrevnejših držav v Evropi z ogromnim, večinoma nepismenim kmečkim prebivalstvom in manjšino industrijskih delavcev. Marx je svaril pred poskusi, »da bi mojo zgodovinsko skico geneze kapitalizma v Zahodni Evropi spremenili v zgodovinsko-filozofsko teorijo o ''marche générale'' (dobesedno ''generalnem pohodu''), ki ga usoda naloži vsakemu ljudstvu ne glede na zgodovinske okoliščine, v katerih se znajde«,<ref>{{cite journal|last=Wittfogel|first=Karl A.|date=July 1960|title=The Marxist View of Russian Society and Revolution|url=https://archive.org/details/sim_world-politics_1960-07_12_4/page/487|journal=[[World Politics]]|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=12|issue=4|pages=487–508|doi=10.2307/2009334|jstor=2009334|quote=Quote at p. 493.|s2cid=155515389}}</ref> in dejal, da bi lahko Rusija z [[Obščina|''Obščino'']] preskočila fazo vladavine buržoazije.<ref>[[Marc Edelman|Edelman, Marc]] (1984). [https://go.gale.com/ps/i.do?id=GALE%7CA3537723&sid=googleScholar&v=2.1&it=r&linkaccess=abs&issn=00270520&p=AONE&sw=w&userGroupName=anon%7E484b4f63 "Late Marx and the Russian Road: Marx and the 'Peripheries of Capitalism'"]. ''[[Monthly Review]]''. '''36''' (December): 1–55. Retrieved 1 August 2021 – via Gale.</ref>{{refn|Medtem ko so se boljševiki opirali na upanje na uspeh vala proletarskih revolucij 1917–1923 v Zahodni Evropi, preden so se po njihovem neuspehu osredotočili na politiko socializma v eni državi, Marxovega pogleda na zrcalo niso delili samooklicani ruski marksisti, ki so bili mehanični deterministi, temveč Narodnjaki<ref>{{navedi knjigo|last=Faulkner |first=Neil |year=2017 |url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/45628/625271.pdf |title=A People's History of the Russian Revolution |edition=hardback |location=London |publisher=[[Pluto Press]] |pages=34, 177 |isbn=9780745399041 |access-date=18 August 2021 |via=OAPEN}}</ref> in Socialistična revolucionarna stranka,<ref>{{navedi knjigo|last=White |first=Elizabeth |year=2010 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Socialist_Alternative_to_Bolshevik_R/lA_JBQAAQBAJ |title=The Socialist Alternative to Bolshevik Russia: The Socialist Revolutionary Party, 1921–39 |edition=1. hardback |location=London |publisher=[[Routledge]] |page= |isbn=9780415435840 |access-date=18 August 2021 |via=[[Google Books]] |quote=''Narodniki'' had opposed the often mechanistic determinism of Russian Marxism with the belief that non-economic factors such as the human will act as the motor of history. The SRs believed that the creative work of ordinary people through unions and cooperatives and the local government organs of a democratic state could bring about social transformation. ... They, along with free soviets, the cooperatives and the ''mir'' could have formed the popular basis for a devolved and democratic rule across the Russian state.}}</ref> ena od naslednic Narodnjakov, poleg ljudskih socialistov in Trudovikov.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.marxists.org/glossary/orgs/n/a.htm |title=Narodniks |encyclopedia=Encyclopedia of Marxism |publisher=[[Marxists Internet Archive]] |access-date=18 August 2021}}</ref>|group=nb}} [[Menjševiki]] (manjšina) so nasprotovali Leninovemu načrtu [[Boljševiki|boljševikov]] (večina) za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]], preden se kapitalistični način proizvodnje bolj ne razvije. Uspešen vzpon boljševikov na oblast je temeljil na geslih, kot so »Kruha, miru, zemlje!«, ki so izkoristila množično željo javnosti po končanju ruske vpletenosti v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], zahtevo kmetov po [[Zemljiška reforma|zemljiški reformi]] in podporo [[Sovjeti (svet)|sovjetom]].<ref>[[Komunizem#Hol09|Holmes 2009]], p. 18.</ref> Do novembra 1917 je bila [[ruska začasna vlada]] široko diskreditirana, saj se ni umaknila iz prve svetovne vojne, izvedla zemljiške reforme ali sklicala [[Ruska ustavodajna skupščina|ruske ustavodajne skupščine]] za pripravo ustave, zaradi česar so Sovjeti ''[[de facto]]'' prevzeli nadzor nad državo. Boljševiki so z oktobrsko revolucijo oblast predali [[Drugi vseruski kongres Sovjetov delavskih in vojaških poslancev|drugemu vseruskemu kongresu Sovjetov delavskih in vojaških poslancev]]; po nekaj tednih razprav so [[Levi socialisti-revolucionarji]] od novembra 1917 do julija 1918 z boljševiki oblikovali [[Koalicijska vlada|koalicijsko vlado]], desna frakcija [[Socialistična revolucionarna stranka|Socialistične revolucionarne stranke]] pa je bojkotirala Sovjete in obsodila oktobrsko revolucijo kot nezakonit [[državni udar]]. Na [[Volitve v rusko ustavodajno skupščino leta 1917|volitvah v rusko ustavodajno skupščino leta 1917]] so socialistične stranke prejele več kot 70 % glasov. Boljševiki so bili jasni zmagovalci v mestnih središčih in dobili približno dve tretjini glasov vojakov na zahodni fronti, skupno 23,3 % glasov; Socialistični revolucionarji so zasedli prvo mesto zaradi podpore podeželskega kmečkega prebivalstva, ki je večinoma volilo samo eno vprašanje, in sicer zemljiško reformo, ter prejeli 37,6 % glasov; tretje mesto je zasedel Ukrajinski socialistični blok z 12,7 % glasov; na razočarano četrto mesto pa so se uvrstili Menjševiki z le 3,0 % glasov.<ref name=":3">{{cite journal|last=Dando|first=William A.|date=June 1966|title=A Map of the Election to the Russian Constituent Assembly of 1917|journal=[[Slavic Review]]|volume=25|issue=2|pages=314–319|doi=10.2307/2492782|issn=0037-6779|jstor=2492782|s2cid=156132823}}</ref> Večino sedežev Socialistične revolucionarne stranke je dobila desna frakcija. Zaradi zastarelih volilnih seznamov, ki niso priznavali strankarskega razkola, in konfliktov skupščine s Kongresom Sovjetov je boljševiško-levičarska socialistično-revolucionarna vlada januarja 1918 predlagala razpustitev ustavodajne skupščine. Osnutek odloka o razpustitvi ustavodajne skupščine je izdal [[Centralni izvršni odbor Kongresa Sovjetov]], odbor, v katerem je prevladoval Lenin, ki je prej podpiral večstrankarske svobodne volitve. Po boljševističnem porazu je Lenin začel skupščino označevati kot »zavajajočo obliko buržoazno-demokratičnega parlamentarizma«.<ref name=":3" /> To je privedlo do razvoja [[Avantgardizem|avantgardizma]], v katerem je hierarhična partijska elita nadzorovala družbo,<ref>{{navedi knjigo|last=White|first=Elizabeth|year=2010|url=https://books.google.com/books?id=tFMuCgAAQBAJ|title=The Socialist Alternative to Bolshevik Russia: The Socialist Revolutionary Party, 1921–39|edition=1. hardback|location=London|publisher=[[Routledge]]|isbn=9780415435840|access-date=18 August 2021|via=[[Google Books]]}}</ref> kar je povzročilo razkol med [[Anarhizem in marksizem|anarhizmom in marksizmom]] ter prevlado [[Leninizem|leninskega]] komunizma, ki je večino 20. stoletja izključeval konkurenčne socialistične tokove.<ref>{{cite journal|last=Franks|first=Benjamin|date=May 2012|title=Between Anarchism and Marxism: The Beginnings and Ends of the Schism|journal=[[Journal of Political Ideologies]]|volume=17|issue=2|pages=202–227|doi=10.1080/13569317.2012.676867|issn=1356-9317|s2cid=145419232}}</ref> Drugi komunisti in marksisti, zlasti [[Socialna demokracija|socialdemokrati]], ki so se zavzemali za razvoj [[Liberalna demokracija|liberalne demokracije]] kot predpogoja za [[socializem]], so bili do Boljševikov od začetka kritični, saj so menili, da je Rusija preveč zaostala za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]].<ref name="Steele, pp.44–452" /> [[Odborni komunizem]] in [[levi komunizem]], ki sta se zgledovala po [[Nemška revolucija 1918–1919|novembrski revoluciji]] v Nemčiji in [[Proletarska revolucija|proletarskem revolucionarnem]] valu, sta nastala kot odziv na dogajanje v Rusiji in sta kritična do samooklicanih ustavno socialističnih držav. Nekatere levičarske stranke, na primer [[Socialistična stranka Velike Britanije]], so se hvalile, da so boljševike in posledično tiste komunistične države, ki so sledile sovjetskemu boljševiškemu modelu razvoja ali se po njem zgledovale, konec leta 1917 označile za vzpostavitev [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], kot so ga v 20. stoletju opisali številni akademiki, ekonomisti in drugi znanstveniki,<ref name="Chomsky 198622" /><ref name="State Capitalism in the Soviet Union, 2001">{{cite journal|last1=Howard|first1=M. C.|last2=King|first2=J. E.|date=2001|title=State Capitalism' in the Soviet Union|url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|journal=History of Economics Review|volume=34|issue=1|pages=110–126|doi=10.1080/10370196.2001.11733360|s2cid=42809979|access-date=2022-10-28|archive-date=2019-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728140836/https://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Fitzgibbons 200222" /> ali [[Plansko gospodarstvo|planskega gospodarstva]].<ref name="The Soviet Union Has an Administered, Not a Planned, Economy, 1985">{{cite journal|last=Wilhelm|first=John Howard|year=1985|title=The Soviet Union Has an Administered, Not a Planned, Economy|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1985-01_37_1/page/118|journal=[[Europe-Asia Studies|Soviet Studies]]|volume=37|issue=1|pages=118–30|doi=10.1080/09668138508411571}}</ref><ref name="Gregory 2004">{{navedi knjigo|last=Gregory|first=Paul Roderick|url=https://www.hoover.org/press-releases/political-economy-stalinism|title=The Political Economy of Stalinism|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2004|isbn=978-0-511-61585-6|location=Cambridge|doi=10.1017/CBO9780511615856|quote='Although Stalin was the system's prime architect, the system was managed by thousands of 'Stalins' in a nested dictatorship,' Gregory writes. 'This study pinpoints the reasons for the failure of the system—poor planning, unreliable supplies, the preferential treatment of indigenous enterprises, the lack of knowledge of planners, etc.—but also focuses on the basic principal agent conflict between planners and producers, which created a sixty-year reform stalemate.'|postscript=. Quote is from Hoover Institution's press release about the book|access-date=12 August 2021|via=[[Hoover Institution]]}}</ref><ref name="Ellman 2007">{{navedi knjigo|last=Ellman|first=Michael|title=Transition and Beyond: Essays in Honour of Mario Nuti|url=https://archive.org/details/isbn_9780230546974|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|year=2007|isbn=978-0-230-54697-4|editor1-last=Estrin|editor1-first=Saul|location=London|page=[https://archive.org/details/isbn_9780230546974/page/22 22]|chapter=The Rise and Fall of Socialist Planning|quote=In the USSR in the late 1980s the system was normally referred to as the 'administrative-command' economy. What was fundamental to this system was not the plan but the role of administrative hierarchies at all levels of decision making; the absence of control over decision making by the population ... .|author-link=Michael Ellman|editor2-last=Kołodko|editor2-first=Grzegorz W.|editor3-last=Uvalić|editor3-first=Milica}}</ref> Preden je sovjetska razvojna pot postala znana kot ''socializem'', ki spominja na [[Dvostopenjska teorija|dvostopenjsko teorijo]], komunisti med [[Socialistični način proizvodnje|socialističnim načinom proizvodnje]] in komunizmom niso delali večje razlike;<ref name="Hudis et al. 20182" /> ta je skladna z zgodnjimi koncepti socializma in je pripomogla k njihovemu oblikovanju, v katerih [[zakon vrednosti]] ne usmerja več gospodarske dejavnosti. Denarna razmerja v obliki [[Menjalna vrednost|menjalne vrednosti]], [[Dobiček|dobička]], [[obresti]] in [[Mezdno delo|mezdnega dela]] ne bi delovala in se uporabljala v marksističnem socializmu.<ref>{{navedi knjigo|last=Bockman|first=Johanna|title=Markets in the name of Socialism: The Left-Wing origins of Neoliberalism|publisher=[[Stanford University Press]]|year=2011|isbn=978-0-8047-7566-3|page=20|quote=According to nineteenth-century socialist views, socialism would function without capitalist economic categories – such as money, prices, interest, profits and rent – and thus would function according to laws other than those described by current economic science. While some socialists recognized the need for money and prices at least during the transition from capitalism to socialism, socialists more commonly believed that the socialist economy would soon administratively mobilize the economy in physical units without the use of prices or money.}}</ref> Medtem ko je [[Josif Stalin]] izjavil, da [[zakon vrednosti]] še vedno velja za socializem in da je Sovjetska zveza po tej novi opredelitvi socialistična, čemur so sledili tudi drugi komunistični voditelji, mnogi drugi komunisti ohranjajo prvotno opredelitev in trdijo, da komunistične države nikoli niso vzpostavile socializma v tem smislu. Lenin je svojo politiko opisal kot državni kapitalizem, vendar jo je razumel kot potrebno za razvoj socializma, ki po mnenju levičarskih kritikov ni bil nikoli vzpostavljen, medtem ko nekateri [[Marksizem-leninizem|marksisti-leninisti]] trdijo, da je bil vzpostavljen šele v Stalinovi in Maovi dobi, nato pa sta postali kapitalistični državi, ki so jim vladali ''[[Revizionizem|revizionisti]]''; drugi trdijo, da je bila maoistična Kitajska vedno državnokapitalistična, in zagovarjajo [[Komunistična Albanija|komunistično Albanijo]] kot edino socialistično državo po stalinovi Sovjetski zvezi,<ref>Bland, Bill (1995) [1980]. [https://revolutionarydemocracy.org/archive/BlandRestoration.pdf "The Restoration of Capitalism in the Soviet Union"]. ''Revolutionary Democracy Journal''. Retrieved 16 February 2020.</ref><ref>Bland, Bill (1997). [http://ml-review.ca/aml/China/historymaotable.html ''Class Struggles in China''] (revised ed.). London. Retrieved 16 February 2020.</ref> ki naj bi socializem prvič dosegla s [[Sovjetska ustava (1936)|sovjetsko ustavo]] iz leta 1936.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=S. A.|year=2014|title=The Oxford Handbook of the History of Communism|publisher=[[Oxford University Press]]|page=126|isbn=9780191667527|quote=The 1936 Constitution described the Soviet Union for the first time as a 'socialist society', rhetorically fulfilling the aim of building socialism in one country, as Stalin had promised.}}</ref> === Komunistične države === ==== Sovjetska zveza ==== {{further|Komunistična država|Sovjetska zveza}}[[Vojni komunizem]] je bil prvi sistem, ki so ga zaradi številnih izzivov boljševiki sprejeli med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{r|Peters 1998}} Kljub temu da ima v imenu besedo ''komunizem'', ni imel nič skupnega s komunizmom, saj so bili delavci strogo disciplinirani, [[Stavka|stavke]] so bile prepovedane, delo je bilo obvezno, nadzor je bil vojaški in opisan kot preprost [[Avtoritarnost|avtoritarni]] nadzor boljševikov za ohranjanje moči in nadzora v sovjetskih regijah, ne pa kot kakšna koherentna politična [[ideologija]].<ref>{{cite journal|last=Himmer|first=Robert|year=1994|title=The Transition from War Communism to the New Economic Policy: An Analysis of Stalin's Views|url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1994-10_53_4/page/515|journal=[[The Russian Review]]|volume=53|issue=4|pages=515–529|doi=10.2307/130963|jstor=130963}}</ref> Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1922. Pred splošno prepovedjo leta 1921 je bilo v komunistični partiji več frakcij, med njimi zlasti [[Leva opozicija]], [[Desna opozicija]] in [[Delavska opozicija]], ki so razpravljale o razvojni poti. Leva in Delavska opozicija sta bili bolj kritični do državno-kapitalističnega razvoja, zlasti Delavska je bila kritična do [[Birokracija|birokratizacije]] in razvoja od zgoraj, medtem ko je Desna opozicija bolj podpirala državno-kapitalistični razvoj in zagovarjala [[Nova ekonomska politika|novo ekonomsko politiko]].<ref name="Peters 1998">{{cite journal|last=Peters|first=John E.|year=1998|title=Book Reviews: The Life and Times of Soviet Socialism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-issues_1998-12_32_4/page/1203|journal=[[Journal of Economic Issues]]|volume=32|issue=4|pages=1203–1206|doi=10.1080/00213624.1998.11506129}}</ref> Po Leninovem [[Demokratični centralizem|demokratičnem centralizmu]] so bile leninistične stranke organizirane na hierarhični osnovi, s široko bazo aktivnih celic članov. Sestavljali so jih le elitni [[Kader (politika)|kadri]], ki so jih višji člani partije potrdili kot zanesljive in popolnoma podrejene [[Partijska disciplina|partijski disciplini]].<ref name="World War II 2001">{{navedi knjigo|first=Norman|last=Davies|author-link=Norman Davies|chapter=Communism|title=The Oxford Companion to World War II|editor1-first=I. C. B.|editor1-last=Dear|editor2-first=M. R. D.|editor2-last=Foot|editor2-link=M. R. D. Foot|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2001}}</ref> [[Trockizem]] je prehitel leve komuniste kot glavni disidentski komunistični tok, medtem ko so bolj [[Libertarni komunizem|libertarni komunizmi]], ki segajo v čas [[Libertarni marksizem|libertarnega marksističnega]] toka svetovnega komunizma, ostali pomembni disidentski komunizmi zunaj Sovjetske zveze. [[Velika čistka]] v letih 1936–1938 je bil poskus [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], da bi uničil morebitno opozicijo znotraj [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]]. Na [[Moskovski procesi|moskovskih procesih]] so po obtožbi in priznanju krivde zarote proti Sovjetski zvezi bili umrčeni številni stari boljševiki, ki so med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] ali pozneje v Leninovi sovjetski vladi igrali vidno vlogo, med njimi [[Lev Kamenjev]], [[Grigorij Zinovjev]], [[Aleksej Rikov]] in [[Nikolaj Buharin]].<ref>{{navedi knjigo|last=Sedov|first=Lev|date=1980|url=http://www.marxists.org/history/etol/writers/sedov/works/red/index.htm|title=The Red Book on the Moscow Trial: Documents|location=New York|publisher=New Park Publications|isbn=0-86151-015-1|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref>{{r|World War II 2001}} Zaradi opustošenja [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil izveden obsežen program obnove, ki je vključeval obnovo industrijskih obratov, stanovanj in prometa ter demobilizacijo in migracijo milijonov vojakov in civilistov. Sredi teh pretresov je Sovjetska zveza pozimi 1946–1947 doživela najhujšo naravno lakoto v 20. stoletju.<ref name="Gorlizki">{{navedi knjigo|last=Gorlizki|first=Yoram|title=Cold peace: Stalin and the Soviet ruling circle, 1945-1953|url=https://archive.org/details/coldpeacestalins0000gorl|date=2004|publisher=[[Oxford University Press]]|others=O. V. Khlevni︠u︡k|isbn=978-0-19-534735-7|location=Oxford|oclc=57589785}}</ref> Resnega nasprotovanja Stalinu ni bilo, saj je tajna policija morebitne osumljence še naprej pošiljala v [[Gulag|gulage]]. Odnosi z Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo so se spremenili iz prijateljskih v sovražne, saj sta državi obsodili Stalinov politični nadzor nad Vzhodno Evropo in [[Berlinska blokada|berlinsko blokado]]. Leta 1947 se je začela [[hladna vojna]]. Stalin je verjel, da je kapitalizem votla lupina, ki bo razpadla pod večjim nevojaškim pritiskom, ki so ga izvajali prek posrednikov v državah, kot je Italija. Zelo je podcenjeval gospodarsko moč Zahoda in namesto zmagoslavja doživel izoblikovanje zahodnih zavezništvev, katerih namen je bil trajno ustaviti ali zadržati sovjetsko ekspanzijo. V začetku leta 1950 je Stalin odobril invazijo [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Južna Koreja|Južno Korejo]], saj je pričakoval kratko vojno. Bil je osupel, ko so Američani vstopili v vojno ter severnokorejsko vojsko pregnali skoraj vse do sovjetske meje. Stalin je podprl vstop [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] v korejsko vojno, ki je Američane pregnala nazaj na predvojne meje, vendar je njena prisotnost močno zaostrila razmere. Združene države so se odločile, da bodo mobilizirale svoje gospodarstvo za dolgotrajno tekmovanje s Sovjeti, izdelale [[Vodikova bomba|vodikovo bombo]] in okrepile zvezo [[NATO]], ki je takrat pokrivala [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|title=The Cold War: A New History|url=https://archive.org/details/coldwarnewhistor00gadd|date=2006|publisher=[[Penguin Books]]|author-link=John Lewis Gaddis}}</ref> Gorlizki in Khlevniuk menita, da je bil Stalinov dosledni in glavni cilj po letu 1945 utrditi status velesile in ob vse večji telesni oslabelosti ohraniti svojo popolno oblast. Stalin je ustvaril sistem vodenja, ki je odražal zgodovinski carski slog paternalizma in represije, a je bil hkrati tudi precej sodoben. Na vrhu je osebna zvestoba Stalinu štela vse. Stalin je ustanovil tudi vplivne odbore, na višje položaje povzdignil mlajše strokovnjake in začel z velikimi institucionalnimi inovacijami. Stalinovi poslanci so v času preganjanja gojili neformalne norme in medsebojne dogovore, ki so bili temelj za kolektivno vladavino po njegovi smrti.{{r|Gorlizki}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov na Stalina gleda pretežno negativno kot na [[Množični morilec|množičnega morilca]], precejšnje število Rusov in Gruzijcev pa ga ima za velikega državnika in graditelja države.<ref>{{navedi knjigo|last=McDermott|first=Kevin|date=2006|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War|url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde|location=Basingstoke and New York|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|page=[https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde/page/1 1]|isbn=978-0-333-71122-4}}</ref> ==== Kitajska ==== Po [[Kitajska državljanska vojna|kitajski državljanski vojni]] je leta 1949 [[Mao Cetung]] skupaj s [[Komunistična partija Kitajske|komunistično partijo Kitajske]] prišel, [[nacionalistična vlada]] pod vodstvom [[Kuomintang|Kuomintanga]] pa je pobegnila na otok [[Tajvan (otok)|Tajvan]]. V letih 1950–1953 je Kitajska v [[Korejska vojna|korejski vojni]] sodelovala v obsežni, neuradni vojni z Združenimi državami Amerike, Južno Korejo in silami Združenih narodov. Čeprav se je vojna končala s pat položajem, je Mao dobil priložnost, da na Kitajskem prepozna in očisti elemente, ki so se zdeli naklonjeni kapitalizmu. Sprva je tesno sodeloval s Stalinom, ki je poslal tehnične strokovnjake, da bi pomagali pri procesu industrializacije po sovjetskem modelu iz tridesetih let dvajsetega stoletja.{{sfn|Brown|2009|pp=179–193}} Po Stalinovi smrti leta 1953 so se odnosi z Moskvo poslabšali—Mao je menil, da so Stalinovi nasledniki izdali komunistični ideal. Sovjetskega voditelja [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] je obtožil, da je vodja »revizionistične klike«, ki se je obrnila proti marksizmu in leninizmu ter zdaj pripravlja teren za restavracijo kapitalizma.<ref>{{navedi knjigo|last=Gittings|first=John|url=https://books.google.com/books?id=259WHxBah2wC&pg=PA40|title=The Changing Face of China: From Mao to Market|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2006|isbn=9780191622373|page=40|author-link=John Gittings}}</ref> Do leta 1960 sta se državi znašli na meji sovražnosti. Obe sta začeli sklepati zavezništva s komunističnimi podporniki po vsem svetu, s čimer sta svetovno gibanje razdelili na dva sovražna tabora.<ref>{{navedi knjigo|last=Luthi|first=Lorenz M.|url=https://books.google.com/books?id=dl4TRDxqexMC&pg=PA94|title=The Sino-Soviet Split: Cold War in the Communist World|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2010|isbn=978-1400837625}}</ref> Mao Cetung in njegov glavni sodelavec [[Deng Šjaoping]] sta zavrnila sovjetski model hitre urbanizacije, zato sta v letih 1957–1961 sprožila t. i. [[veliki skok naprej]], da bi čez noč industrializirala Kitajsko in za osnovo namesto velikih mest uporabila kmečke vasi.{{sfn|Brown|2009|pp=316–332}} Zasebno lastništvo zemlje se je končalo, kmetje pa so delali na velikih kolektivnih kmetijah, ki so zdaj morale zagnati težko industrijo, kot so jeklarne. Obrati so bili zaradi pomanjkanja tehničnih strokovnjakov, upravljavcev, prevoza ali potrebnih objektov zgrajeni na oddaljenih lokacijah. Industrializacija je bila neuspešna, glavna posledica pa je bil nepričakovan močan upad kmetijske proizvodnje, ki je povzročil množično lakoto in milijone smrtnih žrtev. V letih velikega skoka naprej je dejansko prišlo do gospodarskega nazadovanja, saj so bila leta 1958 do 1961 edina leta med letoma 1953 in 1983, ko je kitajsko gospodarstvo beležilo negativno rast. Politični ekonomist [[Dwight Perkins]] trdi: »Ogromne količine naložb so povzročile le skromno povečanje proizvodnje ali pa te sploh ni bilo. ... Skratka, veliki skok je bil zelo draga katastrofa.«<ref>{{navedi knjigo|last=Perkins|first=Dwight Heald|url=https://books.google.com/books?id=cVywAAAAIAAJ|title=China's economic policy and performance during the Cultural Revolution and its aftermath|publisher=[[Harvard Institute for International Development]]|year=1984|page=12|author-link=Dwight H. Perkins (economist)}}</ref> Deng, ki je bil zadolžen za reševanje gospodarstva, je sprejel pragmatično politiko, kateri pa idealistični Mao ni podpiral. Mao se je za nekaj let omaknil v ozadje, a se kmalu v središče dogajanja vrnil s [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] (1966–1976) v kateri se je znebil Denga in njegovih zaveznikov.<ref>{{navedi knjigo|last=Vogel|first=Ezra F.|title=[[Deng Xiaoping and the Transformation of China]]|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2011|pages=[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA40 40]–[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA42 42]|author-link=Ezra Vogel}}</ref> Kulturna revolucija je bil pretres, ki je bil med letoma 1966 in 1976 usmerjen proti intelektualcem in partijskim voditeljem. Maov cilj je bil očistiti komunizem prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem [[Maoizem|maoistične]] ortodoksije znotraj [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]]. Gibanje je politično ohromilo Kitajsko ter jo za več let gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Na milijone ljudi so obtožili, ponižali, jim odvzeli oblast, jih zaprli, ubili ali pa najpogosteje poslali na delo kot kmetijske delavce. Mao je vztrajal, da je treba tiste, ki jih je označil za [[Revizionizem|revizioniste]], odstraniti z nasilnim [[Razredni boj|razrednim bojem]]. Najpomembnejša borca sta bila vojaški maršal [[Lin Bjao]] in Maova žena [[Džang Čing|Džjang Čing]]. Kitajska mladina se je na Maov poziv odzvala z ustanavljanjem skupin [[Rdeča garda|rdeče garde]] po vsej državi. Gibanje se je razširilo na vojsko, mestne delavce in samo vodstvo komunistične partije. Povzročilo je obsežne frakcijske spopade na vseh področjih življenja. V najvišjem vodstvu je prišlo do množičnega čiščenja visokih uradnikov, ki so bili obtoženi, da so se odločili za »[[Kapitalistična pot|kapitalistično pot]]«, predvsem [[Lju Šaoči]] in [[Deng Šjaoping]]. V istem obdobju se je Maov [[kult osebnosti]] razširil do izjemnih razsežnosti. Po Maovi smrti leta 1976 so bili preživeli rehabilitirani in mnogi so se vrnili na oblast.{{sfn|Brown|2009}}{{page needed|date=June 2022}} Maova vlada je bila zaradi lakote, preganjanja, zaporniškega dela in množičnih usmrtitev odgovorna za po ocenah od 40 do 80 milijonov smrtnih žrtev.<ref>{{navedi splet|last=Johnson|first=Ian|author-link=Ian Johnson (writer)|date=5 February 2018|title=Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?|url=https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205193203/https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|archive-date=5 February 2018|access-date=18 July 2020|website=The New York Review of Books}}</ref><ref name=":6">{{navedi knjigo|last=Fenby|first=Jonathan|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351/mode/2up|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Penguin Group]]|year=2008|isbn=978-0061661167|pages=351|author-link=Jonathan Fenby}}</ref><ref>{{cite journal|last=Schram|first=Stuart|author-link=Stuart R. Schram|date=March 2007|title=Mao: The Unknown Story|journal=[[The China Quarterly]]|issue=189|pages=205|doi=10.1017/s030574100600107x|s2cid=154814055}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Evangelista|first=Matthew A.|url=https://books.google.com/books?id=9IAfLDzySd4C&q=80+million|title=Peace Studies: Critical Concepts in Political Science|publisher=[[Taylor & Francis]]|year=2005|isbn=978-0415339230|pages=96|via=[[Google Books]]}}</ref> Poleg tega pa je Mao pogosto slavljen za to, da je Kitajsko iz polkolonije spremenil v vodilno svetovno velesilo, ki je močno napredovala na področju pismenosti, pravic žensk, osnovnega zdravstvenega varstva, osnovnega izobraževanja in pričakovane življenjske dobe.<ref name="Bottelier">{{navedi knjigo|last=Bottelier|first=Pieter|url=https://books.google.com/books?id=YMhUDwAAQBAJ&pg=PA131|title=Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists|publisher=[[Routledge]]|year=2018|isbn=978-1351393812|pages=131|quote=We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.|via=[[Google Books]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Pantsov|first1=Alexander V.|url=https://archive.org/details/maorealstory0000pant|title=Mao: The Real Story|last2=Levine|first2=Steven I.|date=2013|publisher=[[Simon & Schuster]]|isbn=978-1451654486|location=|page=[https://archive.org/details/maorealstory0000pant/page/574 574]}}</ref><ref name="Galtung">{{navedi knjigo|last1=Galtung|first1=Marte Kjær|url=https://books.google.com/books?id=qqqDBQAAQBAJ&pg=PA189|title=49 Myths about China|last2=Stenslie|first2=Stig|date=2014|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|isbn=978-1442236226|page=189}}</ref><ref name="PopulationStudies2015">{{cite journal|last1=Babiarz|first1=Kimberly Singer|last2=Eggleston|first2=Karen|display-authors=etal.|date=2015|title=An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80|journal=[[Population Studies (journal)|Population Studies]]|volume=69|issue=1|pages=39–56|doi=10.1080/00324728.2014.972432|pmc=4331212|pmid=25495509|quote=China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.}}</ref> == Teoretični sistem == [[Slika:Communism.svg|sličica|248x248_pik|Seznam držav s komunizmom sredi 20. stoletja, vključno s kasneje razpadlimi.]] Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah. Komunizem delimo na dve fazi: [[socializem]], ki je neke vrste nižja oblika komunizma, in višjo fazo - komunizem. Socializem naj bi izšel iz kapitalizma in je nekakšna prehodna faza, ki še vedno vsebuje sledi stare, kapitalistične ureditve, medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi. Po Karlu Marxu se družba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj. Zahteva vmesno obdobje, ki ga Karl Marx imenuje diktatura proletariata. Komunistična družba, ki jo napoveduje Karl Marx in ki naj bi izšla iz kapitalizma, se v praksi še ni uresničila in obstaja zgolj v teoriji. Težave pri implementaciji teoretičnega koncepta so se pokazale pri praktično vseh prevzemih oblasti s strani političnih sil, ki so same sebe imenovale za komunistične. Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenem nadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe. Družbeni sistem temelji predvsem na teoretičnih predpostavkah, ki so jih zastavili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]] in [[Vladimir Iljič Lenin]]. Marx se je zavedal, da obstajajo različne oblike komunizma, toda tista, ki jo je imel v mislih kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja, podrazumeva temeljni preobrat človeške narave: človek se pomiri sam s seboj, z družbo in z naravo. Druge, primitivnejše oblike komunizma, ki so obstajale v zgodovini, so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine, da bi nastala družbena lastnina. Toda tak komunizem so označili za ''posplošeni kapitalizem'', češ da njegov cilj ni bit človeka, marveč to, da človek nekaj poseduje. Komunizem je ostro nasprotje [[tržna družba|tržne družbe]], saj z ukinjanjem zasebnega lastništva ukine posedovalniški odnos človeka do narave in drugih ljudi. Narava se bo humanizirala, človek naturaliziral. Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odsotnost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}. == Politični okvir == {{Glej tudi|Množični poboji v komunizmu|Zločini proti človeštvu v komunizmu}} Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično. Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se izkrcale pri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so podprli belo gardo in v obrambo pred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josif Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti ]] in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini. Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala. Klasiki marksizma so postavili sledeča merila za socialistično graditev: * Socializem je pričakovati kot možnost tedaj, ko kapitalizem izčrpa svoje zgodovinske možnosti. To pomeni, da mora razvita buržoazna družba doseči neko zrelost, predvsem pa je nujna gospodarska razvitost. * Delavski razred mora biti močan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu. Iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude družbene preobrazbe. * Ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran. * V nekem smislu je socialistična revolucija disrupcija, razdor, prekinitev in ukinitev buržoaznega reda, po drugi strani pa je tudi nadaljevanje in preseganje tega reda. Socializem naj bi bil dedič vseh pozitivnih vrednot prejšnjega reda, še posebej na področju osebnih svoboščin. Prav gotovo pa naj bi novi sistem vključeval že uveljavljene kulturne vrednote. Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda. V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. Le [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in odločilne romunske čete) padla že avgusta tistega leta. Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu. Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]] z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi. == Komunizem in religija == {{Glej tudi|Marksizem in religija|Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi }} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|256x256_pik|5. decembra 1932 so v [[Moskva|Moskvi]] na [[Josif Stalin|Stalinov]] ukaz z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Države s komunistično partijo na oblasti, so prepovedovale vpletanje cerkvenih organizacij v politiko ter javno življenje. Komunizem je na podlagi materialistične filozofije prepričeval ljudi, da je religija "opij ljudstva", verski aktivizem izven sakralnih objektov, pa je bil prepovedan, zaradi česar so imeli goreči privrženci cerkva lahko tudi hude težave.<ref name="Jugoslavija in religija" /> <ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> Čeprav sta že [[Karl Marx|Marx]] in [[Friedrich Engels|Engels]] v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]] navedla, da religija v komunistični družbi ne bo preveč dobrodošla, je komunistično preganjanje religije prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin|Lenin]], takoj po oktobrski revoluciji. Ta je v svoji knjigi Socializem in Religija dejal: "Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, ki so preobremenjeni s svojim nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in osamljenostjo."<ref>{{navedi knjigo|title=Lenin Collected Works|publisher=Progress Publishers|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm|chapter=Socialism and Religion|first=V.I.|last=Lenin|year=1965|location=Moscow|volume=10|pages=83–87|orig-year=1905|via=www.marxists.org}}</ref> Čeprav se je preganjanje in zatiranje religije izvajalo v vseh komunističnih državah, pa se je to najbolj izvedlo v Albaniji pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], kjer so komunisti porušili in uničili več kot polovico cerkva, mošej, kapel, samostanov in drugih verskih objektov.<ref name="Constitution of Albania">{{navedi splet|url=http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307100131/http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-date=7 March 2010|title=Constitution of Albania|access-date=29 December 2012}}</ref> V času Jugoslavije je bila uradno sicer razglašena, vendar je bila religija torelirana v samo zasebni sferi. Npr. Božič in Velika Noč nista bila dneva dela prosta dneva, javno obeleževanje verskih praznikov pa je bilo preganjano.{{cn}} [[Jugoslovani]], ki niso bili člani komunistične partije, so imeli omejene poklicne možnosti, zato so se mnogi, ki niso podpirali komunističnih idej in vizij, kljub vsemu vpisali v partijo.{{cn}} Ko so se po vojni stare zamere začele pozabljati in se je družba začela demokratizirati, se je tudi odnos oblasti do cerkve in verujočih začel spreminjati. [[Jože Smole]] je kot predsednik slovenske [[SZDL]] in eden vidnejših komunistov leta 1986 voščil vsem vernikom vesel božič, zaradi česar se ga je prijel vzdevek ''Božiček.'' === Komunizem in Rimsko-katoliška cerkev === [[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. == Komunizem danes == V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo. Socialistične države, kjer so na oblasti komunistične stranke ali stranke, ki so izšle iz svetovnega komunističnega sistema 20. stoletja z ustavno zagotovljenim monopolom oblasti, so: * [[Ljudska republika Kitajska]] * [[Kuba]] * [[Laos]] * [[Severna Koreja]] * [[Vietnam]] Od teh sta le še Severna Koreja in Kuba v bistvu ohranili tudi družbenoekonomski sistem, ki še ni podvržen zakonitostim kapitalizma. == Mednarodna obsodba komunizma == [[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. V slovenskem kontekstu med žrtve totalitarnega režima sodijo poleg žrtev [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|povojnih izvensodnih pobojev]] tudi žrtve političnih procesov, in druge osebe, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanje in izključevanje zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ustrezali nazorom Komunistične partije.<ref>[http://www.dolenjskilist.si/2009/08/24/18085/novice/obcine/Granda_Totalitarizem_je_tudi_komunizem/ Dolenjski List]</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2FF5B3BE45377726C125761E0043D6E8?OpenDocument Družina: Komunizem še čaka na obsodbo]</ref>. Med žrtve totalitarnega komunizma uvrščamo tudi zapornike [[Goli otok|Golega otoka]], ki so bili v večini primerov člani [[KPJ]], in so bili izvensodno poslani na »prevzgojo« v času akutnega [[Informbiro|informbirojskega spora]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 |title=Dr. Jože Pirjevec: Tito se je kesal zaradi Golega otoka, na katerem so končali "tovariši", Intervju, Dnevnik, 27.08.2011 |accessdate=2018-01-16 |archive-date=2015-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150401190252/http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 |url-status=dead }}</ref>, kot tudi osebe, preganjanje na osnovi neupravičeno strogih zakonov o [[politični prekršek|političnih prekrških]]. Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi in fašističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem. == Glej tudi == * [[Zgodovina komunizma]] * [[Kritike komunizma]] * [[socializem]] * [[totalitarizem]] *[[levi komunizem]] == Sklici == === Navedbe === {{sklici|colwidth=30em}} === Opombe === {{sklici|group=note}} {{sklici|group=nb}} === Citati === {{sklici|group=lower-alpha}} == Bibliografija == {{refbegin}} {{columns-list|colwidth=30em|<!-- Column start. --> * {{navedi knjigo |last=Bernstein |first=Eduard |author-link=Eduard Bernstein |year=1895 |url=http://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/works/1895/cromwell |title=Kommunistische und demokratisch-sozialistische Strömungen während der englischen Revolution |trans-title=Cromwell and Communism: Socialism and Democracy in the Great English Revolution |language=de |publisher=J. H. W. Dietz |oclc=36367345 |access-date=1 August 2021 |via=[[Marxists Internet Archive]]}} * {{navedi knjigo |last1=Bevins |first1=Vincent |title=[[The Jakarta Method|The Jakarta Method: Washington's Anticommunist Crusade and the Mass Murder Program that Shaped Our World]] |date=2020b |publisher=[[PublicAffairs]] |isbn=978-1541742406 |page=240 |quote=... we do not live in a world directly constructed by Stalin's purges or mass starvation under Pol Pot. Those states are gone. Even Mao's Great Leap Forward was quickly abandoned and rejected by the Chinese Communist Party, though the party is still very much around. We do, however, live in a world built partly by US-backed Cold War violence. ... Washington's anticommunist crusade, with Indonesia as the apex of its murderous violence against civilians, deeply shaped the world we live in now ... . |author-link=Vincent Bevins}} * {{navedi knjigo |last=Bradley |first=Mark Philip |chapter=Human Rights and Communism |title=The Cambridge History of Communism |volume=3: Endgames? Late Communism in Global Perspective, 1968 to the Present |editor1-last=Fürst |editor1-first=Juliane |editor2-last=Pons |editor2-first=Silvio |editor3-last=Selden|editor3-first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=eBs0DwAAQBAJ |publisher=[[Cambridge University Press]] |year=2017 |isbn=978-1-108-50935-0}} * {{navedi knjigo |last=Brown |first=Archie |author-link=Archie Brown (historian) |date=2009 |title=The Rise and Fall of Communism |url=https://archive.org/details/risefallofcommun0000brow_n7l4 |publisher=Bodley Head |isbn=978-022407-879-5}} * {{navedi knjigo |last=Calhoun |first=Craig J. |author-link=Craig Calhoun |year=2002 |title=Classical Sociological Theory |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Oxford |isbn=978-0-631-21348-2 |url=https://books.google.com/books?id=6mq-H3EcUx8C}} * {{cite journal |last=Chomsky |first=Noam |author-link=Noam Chomsky |date=Spring–Summer 1986 |title=The Soviet Union Versus Socialism |url=https://chomsky.info/1986____/ |journal=[[Our Generation (journal)|Our Generation]] |access-date=10 June 2020 |via=Chomsky.info}} * {{cite journal |last=Dulić |first=Tomislav |date=January 2004 |title=Tito's Slaughterhouse: A Critical Analysis of Rummel's Work on Democide |journal=[[Journal of Peace Research]] |location=Thousand Oaks, California |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=41 |number=1 |pages=85–102 |doi=10.1177/0022343304040051 |jstor=4149657 |s2cid=145120734}} * {{cite journal |last1=Engel-Di Mauro |first1=Salvatore |last2=Engel-Di Mauro |first2=Deborah |last3=Faber |first3=Danny |last4=Labban |first4=Mazen |last5=De Kadt |first5=Maarten |last6=Watson |first6=Judith |last7=Armiero |first7=Marco |last8=Brownhill |first8=Leigh |last9=Forkasiewicz |first9=Adi |last10=Vettese |first10=Troy |display-authors=1 |date=4 May 2021 |title=Anti-Communism and the Hundreds of Millions of Victims of Capitalism |journal=[[Capitalism Nature Socialism]] |volume=32 |issue=1 |pages=1–17 |doi=10.1080/10455752.2021.1875603 |doi-access=free}} * {{navedi knjigo |last=Engels |first=Friedrich |author-link=Friedrich Engels |date=1970 |orig-date=1880 |chapter-url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1880/soc-utop/ch03.htm |chapter=Historical Materialism |title=[[Socialism: Utopian and Scientific]] |translator-link=Edward Aveling |translator-last=Aveling |translator-first=Edward |series=[[Marx/Engels Selected Works]] |volume=3 |location=Moscow |publisher=Progress Publishers |via=[[Marxists Internet Archive]]}} * {{cite journal |last=Farred |first=Grant |author-link=Grant Farred |year=2000 |title=Endgame Identity? Mapping the New Left Roots of Identity Politics |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-2000_31_4/page/627 |journal=[[New Literary History]] |volume=31 |issue=4 |pages=627–648 |jstor=20057628 |doi=10.1353/nlh.2000.0045 |s2cid=144650061}}</ref> * {{navedi splet |last=Fitzgibbons |first=Daniel J. |date=11 October 2002 |title=USSR strayed from communism, say Economics professors |url=https://www.umass.edu/pubaffs/chronicle/archives/02/10-11/economics.html |access-date=22 September 2021 |website=The Campus Chronicle |publisher=[[University of Massachusetts Amherst]]}} * {{navedi knjigo |last=Geary |first=Daniel |url=https://books.google.com/books?id=Z4yNnGJLHU8C&q=c+wright+mills+%22university+of+maryland%22 |title=Radical Ambition: C. Wright Mills, the Left, and American Social Thought |publisher=[[University of California Press]] |year=2009 |isbn=9780520943445 |via=[[Google Books]]}} * {{navedi knjigo |last1=George |first1=John |title=American Extremists: Militias, Supremacists, Klansmen, Communists, and Others |url=https://archive.org/details/americanextremis0000geor |last2=Wilcox |first2=Laird |publisher=[[Prometheus Books]] |year=1996 |isbn=978-1573920582 |location=Amherst, NY}} * {{cite journal |last1=Gerr |first1=Christopher J. |first2=Yulia |last2=Raskina |first3=Daria |last3=Tsyplakova |date=28 October 2017 |title=Convergence or Divergence? Life Expectancy Patterns in Post-communist Countries, 1959–2010 |journal=[[Social Indicators Research]] |volume=140 |issue=1 |pages=309–332 |doi=10.1007/s11205-017-1764-4 |pmid=30464360 |pmc=6223831}} * {{navedi knjigo |last=Ghodsee |first=Kristen |author-link=Kristen Ghodsee |date=2018 |title=[[Why Women Have Better Sex Under Socialism]] |url= |location= |publisher=[[Vintage Books]] |pages=3–4 |isbn=978-1568588902}} * {{cite magazine |editor1-last=Ghodsee |editor1-first=Kristen |editor1-link=Kristen Ghodsee |editor2-last=Sehon |editor2-first=Scott |editor2-link=Scott Sehon |editor3-last=Dresser |editor3-first=Sam |date=22 March 2018 |title=The merits of taking an anti-anti-communism stance |url=https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance |url-status=live |magazine=[[Aeon (digital magazine)|Aeon]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220401001435/https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance |archive-date=1 April 2022 |access-date=12 August 2021}} * {{navedi knjigo |last1=Gitlin |first1=Todd |author1-link=Todd Gitlin |chapter=The Left's Lost Universalism |editor1-last=Melzer |editor1-first=Arthur M. |editor2-last=Weinberger |editor2-first=Jerry |editor3-last=Zinman |editor3-first=M. Richard |title=Politics at the Turn of the Century |pages=3–26 |location=Lanham, MD |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |date=2001}} * {{navedi knjigo |last=Goldhagen |first=Daniel Jonah |date=2009 |title=Worse than war: genocide, eliminationism, and the ongoing assault on humanity |url=https://archive.org/details/worsethanwargeno00gold |publisher=PublicAffairs |isbn=978-1-58648-769-0 |edition=1st |location=New York |oclc=316035698}} * {{cite journal |last=Harff |first=Barbara |author-link=Barbara Harff |date=Summer 1996 |title=Review of ''Death by Government'' by R. J. Rummel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_summer-1996_27_1/page/117 |journal=[[Journal of Interdisciplinary History]] |location=Boston, Massachusetts |publisher=[[MIT Press]] |volume=27 |number=1 |pages=117–119 |doi=10.2307/206491 |jstor=206491}} * {{navedi knjigo |last=Harff |first=Barbara |author-link=Barbara Harff |date=2017 |url=https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-319-54463-2_12.pdf |chapter=The Comparative Analysis of Mass Atrocities and Genocide |editor-last=Gleditsch |editor-first=N. P. |title=R.J. Rummel: An Assessment of His Many Contributions |volume=37 |series=SpringerBriefs on Pioneers in Science and Practice |pages=111–129 |doi=10.1007/978-3-319-54463-2_12 |isbn=9783319544632}} * {{navedi splet |last=Hauck |first=Owen |date=2 February 2016 |url=https://www.piie.com/research/piie-charts/average-life-expectancy-post-communist-countries-progress-varies-25-years-after |title=Average Life Expectancy in Post-Communist Countries – Progress Varies 25 Years after Communism |website=Peterson Institute for International Economics |access-date=4 January 2021}} * {{cite journal |last=Hiroaki |first=Kuromiya |date=2001 |title=Review Article: Communism and Terror. Reviewed Work(s): ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression'' by Stephane Courtois; Reflections on a Ravaged Century by Robert Conquest |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-01_36_1/page/191 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |volume=36 |number=1 |pages=191–201 |doi=10.1177/002200940103600110 |jstor=261138 |s2cid=49573923}} * {{navedi knjigo |last=Holmes |first=Leslie |year=2009 |title=Communism: A Very Short Introduction |url=https://archive.org/details/communismverysho0000holm |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-955154-5 |ref=Hol09}} * {{cite journal |last1=Howard |first1=M. C. |last2=King |first2=J. E. |date=2001 |title=State Capitalism' in the Soviet Union |url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf |journal=[[History of Economics Review]] |volume=34 |issue=1 |pages=110–126 |doi=10.1080/10370196.2001.11733360 |s2cid=42809979}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Johnson |editor-first1=Elliott |title=Historical Dictionary of Marxism |edition=2nd |editor-first2=David |editor-last2=Walker |editor-first3=Daniel |editor-last3=Gray |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |location=Lanham; Boulder; New York; London |date=2014 |isbn=978-1-4422-3798-8}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Karlsson |editor-first1=Klas-Göran |editor-last2=Schoenhals |editor-first2=Michael |year=2008 |url=https://www.levandehistoria.se/sites/default/files/material_file/research-review-crimes-against-humanity.pdf |title=Crimes Against Humanity under Communist Regimes – Research Review |location=Stockholm, Sweden |publisher=Forum for Living History |isbn=9789197748728 |access-date=17 November 2021 |via=Forum för levande historia}} * {{navedi knjigo |last=Kaufman |first=Cynthia |url=https://books.google.com/books?id=3nJUwFqRLTwC&q=new+left&pg=PA275 |title=Ideas for Action: Relevant Theory for Radical Change |isbn=978-0-89608-693-7 |year=2003 |publisher=[[South End Press]] |via=[[Google Books]]}} * {{cite journal |last=Kuromiya |first=Hiroaki |date=January 2001 |title=Review Article: Communism and Terror |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-01_36_1/page/191 |journal=Journal of Contemporary History |location=Thousand Oaks, California |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=36 |issue=1 |pages=191–201 |doi=10.1177/002200940103600110 |jstor=261138 |s2cid=49573923}} * {{navedi knjigo |last=Lansford |first=Tom |year=2007 |title=Communism |publisher=[[Marshall Cavendish]] |isbn=978-0-7614-2628-8}} * {{navedi splet |last=Leon |first=David A. |url=https://blog.oup.com/2011/04/life-expectancy/ |title=Trends in European Life Expectancy: a Salutary View |website=OUPblog |publisher=[[Oxford University Press]] |date=23 April 2013 |access-date=12 March 2021}} * {{navedi knjigo |last=Link |first=Theodore |year=2004 |title=Communism: A Primary Source Analysis |url=https://archive.org/details/communismprimary0000link |publisher=[[Rosen Publishing]] |isbn=978-0-8239-4517-7}} * {{cite journal |last=Mackenbach |first=Johan |url=https://www.researchgate.net/publication/234823288 |title=Political conditions and life expectancy in Europe, 1900–2008 |journal=[[Social Science and Medicine]] |date=December 2012 |volume=82 |pages=134–146 |doi=10.1016/j.socscimed.2012.12.022 |pmid=23337831}} * {{cite encyclopedia |last=Morgan |first=W. John |year=2001 |url=https://www.sciencedirect.com/referencework/9780080430768/international-encyclopedia-of-the-social-and-behavioral-sciences |title=Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism |editor-last1=Baltes |editor-first1=Paul B. |editor-last2=Smelser |editor-first2=Neil J. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=20 |edition=1st |publisher=[[Elsevier]] |isbn=9780080430768 |access-date=25 August 2021 |via=[[Science Direct]]}} * {{cite encyclopedia |last=Morgan |first=W. John |year=2015 |orig-date=2001 |url=https://www.sciencedirect.com/referencework/9780080970875/international-encyclopedia-of-the-social-and-behavioral-sciences |title=Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism |editor-last=Wright |editor-first=James D. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=26 |edition=2nd |publisher=[[Elsevier]] |isbn=9780080970875 |access-date=25 August 2021 |via=[[Science Direct]]}} * {{navedi knjigo |last=Newman |first=Michael |year=2005 |title=Socialism: A Very Short Introduction |url=https://archive.org/details/socialismverysho0000newm |edition=paperback |location=Oxford |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780192804310}} * {{cite magazine |last=Paczkowski |first=Andrzej |author-link=Andrzej Paczkowski |date=2001 |title=The Storm over The Black Book |url=http://archive.wilsonquarterly.com/essays/storm-over-black-book |magazine=[[The Wilson Quarterly]] |volume=25 |number=2 |pages=28–34 |jstor=40260182 |access-date=31 August 2021 |location=Washington, D.C. |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |via=Wilson Quarterly Archives}} * {{navedi knjigo |last1=Patenaude |first1=Bertrand M. |chapter=7 - Trotsky and Trotskyism |editor1-first=Silvio |editor1-last=Pons |editor1-link=:it:Silvio Pons |editor2-first=Stephen A. |editor2-last=Quinn-Smith |title=The Cambridge History of Communism |volume=1 |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2017 |isbn=9781316137024 |doi=10.1017/9781316137024}} * {{navedi knjigo |last=Rabinowitch |first=Alexander |author-link=Alexander Rabinowitch |year=2004 |url=https://8768512fb23263ac9a23-f839e98e865f2de9ab20702733bd4398.ssl.cf2.rackcdn.com/look-inside/LI-9780745399997.pdf |title=The Bolsheviks Come to Power: The Revolution of 1917 in Petrograd |edition=hardback, 2nd |publisher=[[Pluto Press]] |isbn=978-0-7453-9999-7 |access-date=15 August 2021}} * {{navedi knjigo |last1=Rosser |first1=Mariana V. |last2=Barkley |first2=J. Jr. |title=Comparative Economics in a Transforming World Economy |publisher=[[MIT Press]] |date=23 July 2003 |isbn=978-0262182348 |pages=14 |quote=Ironically, the ideological father of communism, Karl Marx, claimed that communism entailed the withering away of the state. The dictatorship of the proletariat was to be a strictly temporary phenomenon. Well aware of this, the Soviet Communists never claimed to have achieved communism, always labeling their own system socialist rather than communist and viewing their system as in transition to communism.}} * {{citation |last=Rummel |first=Rudolph Joseph |author-link=Rudolph Rummel |url=https://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM#*|title=How Many did Communist Regimes Murder? |access-date=15 September 2018 |publisher=[[University of Hawaii]] Political Science Department |date=November 1993 |archive-date=27 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180827103150/https://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM}} * {{cite journal |last=Safaei |first=Jalil |date=31 August 2011 |title=Post-Communist Health Transitions in Central and Eastern Europe |journal=[[Economics Research International]] |volume=2012 |pages=1–10 |doi=10.1155/2012/137412 |doi-access=free}} * {{cite encyclopedia |title=Ci–Cz |encyclopedia=The World Book Encyclopedia |volume=4 |publisher=Scott Fetzer Company |year=2008 |isbn=978-0-7166-0108-1}} * {{navedi knjigo |last=Steele |first=David |author-link=David Ramsay Steele |title=From Marx to Mises: Post-Capitalist Society and the Challenge of Economic Calculation |publisher=[[Open Court Publishing Company]] |year=1992 |isbn=978-0-87548-449-5}} * {{cite journal |last=Weiner |first=Amir |author-link=Amir Weiner |date=2002 |title=Review. Reviewed Work: ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression'' by Stéphane Courtois, Nicolas Werth, Jean-Louis Panné, Andrzej Paczkowski, Karel Bartošek, Jean-Louis Margolin, Jonathan Murphy, Mark Kramer |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_winter-2002_32_3/page/450 |journal=[[Journal of Interdisciplinary History]] |publisher=[[MIT Press]] |volume=32 |number=3 |pages=450–452 |doi=10.1162/002219502753364263 |jstor=3656222 |s2cid=142217169}} * {{navedi knjigo |last=Wilczynski |first=J. |title=The Economics of Socialism after World War Two: 1945–1990 |publisher=Aldine Transaction |date=2008 |isbn=978-0202362281 |pages=21 |quote=Contrary to Western usage, these countries describe themselves as 'Socialist' (not 'Communist'). The second stage (Marx's 'higher phase'), or 'Communism' is to be marked by an age of plenty, distribution according to needs (not work), the absence of money and the market mechanism, the disappearance of the last vestiges of capitalism and the ultimate 'withering away' of the State.}} * {{navedi knjigo |last=Williams |first=Raymond |author-link=Raymond Williams |title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society |edition=revised |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1983 |isbn=978-0-19-520469-8 |page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289] |chapter=Socialism |quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism. |chapter-url-access=registration |chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}} * {{navedi knjigo |last=Wright |first=C. Wright |author-link=C. Wright Mills |title=Letter to the New Left |url=http://www.marxists.org/subject/humanism/mills-c-wright/letter-new-left.htm |via=[[Marxists Internet Archive]] |date=1960}} * {{cite encyclopedia |last=Wormack |first=Brantly |author-link=Brantly Womack |year=2001 |title=Maoism |editor-last1=Baltes |editor-first1=Paul B. |editor-last2=Smelser |editor-first2=Neil J. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=20 |pages=9191–9193 |edition=1st |publisher=[[Elsevier]] |doi=10.1016/B0-08-043076-7/01173-6 |isbn=9780080430768}}<!-- Split column end. --> }} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{Library resources box|onlinebooks=yes}} * {{cite encyclopedia |editor1-last=Adami |editor1-first=Stefano |editor2-last=Marrone |editor2-first=G. |date=2006 |title=Communism |encyclopedia=Encyclopedia of Italian Literary Studies |edition=1st |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-57958-390-3}} * {{navedi knjigo |last=Daniels |first=Robert Vincent |author-link=Robert Vincent Daniels |date=1994 |title=A Documentary History of Communism and the World: From Revolution to Collapse |url=https://archive.org/details/documentaryhisto0000unse_r2e7 |publisher=[[University Press of New England]] |isbn=978-0-87451-678-4}} * {{navedi knjigo |last=Daniels |first=Robert Vincent |author-link=Robert Vincent Daniels |date=2007 |title=The Rise and Fall of Communism in Russia |publisher=[[Yale University Press]] |isbn=978-0-30010-649-7}} * {{navedi knjigo |last=Dean |first=Jodi |author-link=Jodi Dean |date=2012 |title=The Communist Horizon |publisher=[[Verso Books]] |isbn=978-1-84467-954-6}} * {{navedi knjigo |last=Dirlik |first=Arif |date=1989 |title=Origins of Chinese Communism |url=https://archive.org/details/originsofchinese00dirl |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-505454-5}} * {{navedi knjigo |last1=Engels |first1=Friedrich |author1-link=Friedrich Engels |last2=Marx |first2=Karl |author2-link=Karl Marx |title=[[The Communist Manifesto]] |date=1998 |orig-date=1848 |edition=reprint |publisher=Signet Classics |isbn=978-0-451-52710-3}} * {{cite journal |last=Fitzpatrick |first=Sheila |author-link=Sheila Fitzpatrick |date=2007 |title=Revisionism in Soviet History |journal=[[History and Theory]] |volume=46 |number=4 |pages=77–91 |doi=10.1111/j.1468-2303.2007.00429.x |jstor=4502285}}. Historiographical essay that covers the scholarship of the three major schools: totalitarianism, revisionism, and post-revisionism. * {{navedi knjigo |last=Forman |first=James D. |date=1972 |title=Communism: From Marx's Manifesto to 20th-century Reality |url=https://archive.org/details/communismfrommar0000form |publisher=Watts |isbn=978-0-531-02571-0}} * {{cite journal |last1=Fuchs-Schündeln |first1=Nicola |last2=Schündeln |first2=Matthias |date=2020 |title=The Long-Term Effects of Communism in Eastern Europe |journal=[[Journal of Economic Perspectives]] |volume=34 |number=2 |pages=172–191 |doi=10.1257/jep.34.2.172 |s2cid=219053421 |doi-access=free}}. ([https://pubs.aeaweb.org/doi/pdf/ PDF version]) * {{navedi knjigo |last=Furet |first=François |author-link=François Furet |translator-last=Kan |translator-first=D. |date=2000 |title=The Passing of An Illusion: The Idea of Communism In the Twentieth Century |url=https://archive.org/details/passingofillusio0000fran |edition=English |publisher=[[University of Chicago Press]] |isbn=978-0-226-27341-9}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Fürst |editor1-first=Juliane |editor2-last=Pons |editor2-first=Silvio |editor2-link=:it:Silvio Pons |editor3-last=Selden |editor3-first=Mark |editor3-link=Mark Selden |date=2017 |chapter=Endgames? Late Communism in Global Perspective, 1968 to the Present |title=The Cambridge History of Communism |volume=3 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31650-159-7}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Gerlach |editor-first1=Christian |editor-link1=Christian Gerlach |editor-last2=Six |editor-first2=Clemens |date=2020 |title=The Palgrave Handbook of Anti-Communist Persecutions |location= |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=978-3030549657}} * {{navedi knjigo |last=Gregor |first=A. J. |author-link=A. James Gregor |date=2014 |title=Marxism and the Making of China: A Doctrinal History |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=978-1-137-37949-8}} * {{navedi knjigo |last=Henry |first=Michel |author-link=Michel Henry |translator-last=Davidson |translator-first=Scott |date=2014 |orig-date=1991 |url=https://www.bloomsbury.com/uk/from-communism-to-capitalism-9781472524317 |title=From Communism to Capitalism |publisher=[[Bloomsbury Publishing|Bloomsbury]] |isbn=978-1-472-52431-7}} * {{navedi knjigo |last1=Laybourn |first1=Keith |author1-link=Keith Laybourn |last2=Murphy |first2=Dylan |date=1999 |title=Under the Red Flag: A History of Communism in Britain |url=https://archive.org/details/underredflag00keit |edition=illustrated, hardcover |publisher=[[Sutton Publishing]] |isbn=978-0-75091-485-7}} * {{navedi knjigo |last=Lovell |first=Julia |author-link=Julia Lovell |date=2019 |title=Maoism: A Global History |publisher=Bodley Head |isbn=978-184792-250-2}} * {{navedi knjigo |last=Morgan |first=W. John |date=2003 |title=Communists on Education and Culture 1848–1948 |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=0-333-48586-6}} * {{cite journal |last=Morgan |first=W. John |date=December 2005 |title=Communism, Post-Communism, and Moral Education |journal=[[The Journal of Moral Education]] |volume=34 |number=4 |issn=1465-3877}}. {{ISSN|0305-7240}} (print). * {{navedi knjigo |editor-last1=Naimark |editor-first1=Norman |editor-link1=Norman Naimark |editor-last2=Pons |editor-first2=Silvio |editor-link2=:it:Silvio Pons |date=2017 |chapter=The Socialist Camp and World Power 1941–1960s |title=The Cambridge History of Communism |volume=2 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31645-985-0}} * {{navedi knjigo |last1=Pipes |first1=Richard |author1-link=Richard Pipes |date=2003 |title=Communism: A History |edition=reprint |publisher=Modern Library |isbn=978-0-81296-864-4}} * {{navedi knjigo |last1=Pons |first1=Silvio |author1-link=:it:Silvio Pons |date=2014 |title=The Global Revolution: A History of International Communism 1917–1991 |edition=English, hardcover |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19965-762-9}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Pons |editor-first1=Silvio |editor-link1=:it:Silvio Pons |editor-last2=Service |editor-first2=Robert |editor-link2=Robert Service (historian) |date=2010 |title=A Dictionary of 20th Century Communism |edition=hardcover |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=978-0-69113-585-4}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Pons |editor1-first=Silvio |editor1-link=:it:Silvio Pons |editor2-last=Smith |editor2-first=Stephen A. |date=2017 |chapter=World Revolution and Socialism in One Country 1917–1941 |title=The Cambridge History of Communism |volume=1 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31613-702-4}} * {{navedi knjigo |last1=Pop-Eleches |first1=Grigore |last2=Tucker |first2=Joshua A. |date=2017 |title=Communism's Shadow: Historical Legacies and Contemporary Political Attitudes |url=https://archive.org/details/communismsshadow0000pope |edition=hardcover |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=978-0-69117-558-4}} * {{navedi knjigo |last1=Priestland |first1=David |author1-link=David Priestland |date=2009 |title=The Red Flag: A History of Communism |url=https://archive.org/details/redflaghistoryof0000prie |publisher=[[Grove Press]] |isbn=978-0-80214-512-3}} * {{navedi knjigo |last1=Sabirov |first1=Kharis Fatykhovich |date=1987 |url=https://archive.org/details/whatiscommunism1987 |title=What Is Communism? |edition=English |publisher=[[Progress Publishers]] |isbn=978-0-82853-346-1}} * {{navedi knjigo |last1=Service |first1=Robert |author1-link=Robert Service (historian) |date=2010 |title=Comrades!: A History of World Communism |publisher=[[Harvard University Press]] |isbn=978-0-67404-699-3}} * {{navedi knjigo |last1=Shaw |first1=Yu-ming |date=2019 |title=Changes And Continuities In Chinese Communism: Volume I: Ideology, Politics, and Foreign Policy |edition=hardcover |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-36716-385-3}} * {{navedi knjigo |last1=Zinoviev |first1=Alexandre |author1-link=Alexander Zinoviev |date=1984 |orig-date=1980 |title=The Reality of Communism |url=https://archive.org/details/realityofcommuni00zino |publisher=[[Schocken Books]] |isbn=978-0-80523-901-0}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|auto=1|q=Communism|wikt=Communism|s=Communism|v=y|d=Q6186}} * {{cite EB1911|wstitle=Communism|short=x}} Retrieved 18 August 2021. * [https://www.britannica.com/topic/communism "Communism"]. ''Encyclopædia Britannica Online''. Retrieved 18 August 2021. * [http://libcom.org/library/ Libertarian Communist Library] at [[Libcom.org]] contains almost 20,000 articles, books, pamphlets, and journals on libertarian communism. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051211121016/http://libcom.org/library/|date=11 December 2005}}. Retrieved 18 August 2021. One example being [https://libcom.org/library/marx-russian-mir-misconceptions-marxists "Marx on the Russian Mir, and misconceptions by Marxists"]. * {{cite NIE |last=Lindsay |first=Samuel McCune |wstitle=Communism |year=1905 |short=x}} Retrieved 18 August 2021. * [https://www.loc.gov/rr/rarebook/coll/rad.html The Radical Pamphlet Collection] at the [[Library of Congress]] contains materials on the topic of communism. Retrieved 18 August 2021. * {{navedi splet |last=Winstanley |first=Gerrard |year=1649 |url=https://www.rogerlovejoy.co.uk/philosophy/diggers/diggers3.htm |title=The True Levellers Standard Advanced, the Diggers' Manifesto |archive-url=https://web.archive.org/web/20110709064100/http://www.rogerlovejoy.co.uk/philosophy/diggers/diggers3.htm |archive-date=9 July 2011 |access-date=18 August 2021 |via=Roger Lovejoy}} See also [https://www.marxists.org/reference/archive/winstanley/1649/levellers-standard.htm "The True Levellers Standard Advanced: Or, The State of Community Opened, and Presented to the Sons of Men"] from [[Kingston University London]]'s Faculty of Business and Social Sciences at [[Marxists Internet Archive]]. Retrieved 18 August 2021. * [https://communistcrimes.org/en Communist Crimes: Facts, research and articles on communist ideology and regimes. Estonian Institute of Historical Memory.] * [https://www.memoriaal.ee/en/ Estonia's Victims of Communism 1940–1991.] Circoli Operai di Lotta Comunista, {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Komunizem|*]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Antifašizem]] [[Kategorija:Družbena ureditev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gospodarski nazori]] 4m3ftfizgfe4wp029v2d8qhd64njpwq 6655683 6655681 2026-04-04T11:53:18Z ~2026-20949-85 257654 6655683 wikitext text/x-wiki '''Komunizem''' ({{lang-la|communis|lit=skupen, univerzalen|label=none}})<ref name="Ball & Dagger 2019">{{cite encyclopedia|editor-last1=Ball|editor-first1=Terence|editor-last2=Dagger|editor-first2=Richard|date=2019|orig-date=1999|url=https://www.britannica.com/topic/communism|title=Communism|edition=revised|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2020}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Communism|encyclopedia=[[World Book Encyclopedia]]|volume=4|location=Chicago|publisher=World Book|date=2008|pages=890|isbn=978-0-7166-0108-1}}</ref> je [[Politična levica|leva]] do [[Skrajna levica|skrajno leva]] [[Politična sociologija|družbenopolitična]], [[Politična filozofija|filozofska]] in [[Ekonomska ideologija|ekonomska]] [[ideologija]] znotraj [[Vrste socializma|socialističnega gibanja]],<ref name="Ball & Dagger 2019" /> katerega cilj je vzpostavitev [[Komunistična družba|komunistične družbe]], [[Družbena ekonomija|gospodarsko-družbene]] ureditve, ki temelji na [[Skupna lastnina|skupnem lastništvu]] [[Proizvajalna sredstva|proizvajalnih sredstev]], distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.<ref>{{navedi knjigo|last=Ely|first=Richard T|title=French and German socialism in modern times|url=https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog|date=1883|publisher=Harper & Brothers|location=New York|pages=[https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog/page/n47 35]–36|language=en|oclc=456632|quote=All communists without exception propose that the people as a whole, or some particular division of the people, as a village or commune, should own all the means of production—land, houses, factories, railroads, canals, etc.; that production should be carried on in common; and that officers, selected in one way or another, should distribute among the inhabitants the fruits of their labor.}}</ref><ref name="Steele p.43">{{harvp|Steele|1992|p=43}}: "One widespread distinction was that socialism socialised production only while communism socialised production and consumption."</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Bukharin|first1=Nikolai|title=[[The ABC of Communism]]|last2=Preobrazhensky|first2=Yevgeni|date=1922|publisher=[[Communist Party of Great Britain]]|location=London, England|pages=72–73, § 20|translator-last1=Paul|translator-first1=Cedar|chapter=Distribution in the communist system|author-link1=Nikolai Bukharin|author-link2=Yevgeni Preobrazhensky|access-date=18 August 2021|orig-date=1920|translator-last2=Paul|translator-first2=Eden|translator-link1=Cedar Paul|translator-link2=Eden Paul|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/ABC-of-Communism.pdf#page=67|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> Vključuje tudi odsotnost [[Zasebna lastnina|zasebne lastnine]],<ref name="Ball & Dagger 2019" /> [[Družbeni razred|družbenih razredov]], [[Denar|denarja]]<ref>{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|date=2005|orig-date=1847|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1847/11/prin-com.htm#18|chapter=Section 18: What will be the course of this revolution?|title=[[Principles of Communism]]|translator-first=Paul|translator-last=Sweezy|translator-link=Paul Sweezy|quote=Finally, when all capital, all production, all exchange have been brought together in the hands of the nation, private property will disappear of its own accord, money will become superfluous, and production will so expand and man so change that society will be able to slough off whatever of its old economic habits may remain.|access-date=18 August 2021|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> in [[Država|države]].<ref>{{navedi knjigo|author-link1=Nikolai Bukharin|last1=Bukharin|first1=Nikolai|author-link2=Yevgeni Preobrazhensky|last2=Preobrazhensky|first2=Yevgeni|date=1922|orig-date=1920|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/ABC-of-Communism.pdf#page=67|chapter=Administrtion in the communist system|pages=73–75, § 21|title=[[The ABC of Communism]]|translator-link1=Cedar Paul|translator-last1=Paul|translator-first1=Cedar|translator-link2=Eden Paul|translator-last2=Paul|translator-first2=Eden|location=London, England|publisher=[[Communist Party of Great Britain]]|access-date=18 August 2021|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Kurian|editor-first=George|year=2011|chapter-url=http://sk.sagepub.com/reference/the-encyclopedia-of-political-science|chapter=Withering Away of the State|title=[[The Encyclopedia of Political Science]]|location=Washington, D.C.|publisher=CQ Press|doi=10.4135/9781608712434|isbn=978-1-933116-44-0|access-date=3 January 2016|via=[[SAGE Knowledge]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Communism - Non-Marxian communism|url=https://www.britannica.com/topic/communism/Non-Marxian-communism|access-date=13 May 2022|website=www.britannica.com|language=en}}</ref> Komunisti si pogosto prizadevajo za prostovoljno samoupravo, vendar se ne strinjajo glede sredstev za dosego tega cilja. To odraža razliko med bolj [[Libertarianizem|libertarnim]] pristopom [[Komunizacija|komunizacije]], [[Revolucionarna spontanost|revolucionarne spontanosti]] in [[Delavska samouprava|delavskega samoupravljanja]] ter bolj [[Avantgardizem|avantgardističnim]] ali [[Komunistična partija|partijskim]] pristopom z razvojem ustavne [[Socialistična država|socialistične države]], ki ji sledi [[odmiranje države]].<ref name="Kinna 2012">{{navedi knjigo|last=Kinna|first=Ruth|author-link=Ruth Kinna|year=2012|editor-last1=Berry|editor-first1=Dave|editor-last2=Kinna|editor-first2=Ruth|editor-link2=Ruth Kinna|editor-last3=Pinta|editor-first3=Saku|editor-last4=Prichard|editor-first4=Alex|title=Libertarian Socialism: Politics in Black and Red|location=London|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|pages=1–34|isbn=9781137284754}}</ref> Komunizem se kot ena izmed glavnih ideologij na [[Politični spekter|političnem spektru]] uvršča na levo krilo poleg [[Socializem|socializma]], komunistične stranke in komunistična gibanja pa so bila večkrat opisana kot radikalno ali skrajno leva.<ref>{{cite journal|last=March|first=Luke|date=2009|title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream?|url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf|journal=IPG|volume=1|pages=126–143|via=[[Friedrich Ebert Foundation]]}}</ref>{{Sfn|George|Wilcox|1996|p=95|ps=<br />"The far left in America consists principally of people who believe in some form of Marxism-Leninism, i.e., some form of Communism. A small minority of extreme leftists adhere to "pure" Marxism or collectivist anarchism. Most far leftists scorn reforms (except as a short-term tactic), and instead aim for the complete overthrow of the capitalist system including the U.S. government."}}{{refn|Na splošno velja, da je komunizem ena izmed bolj radikalnih ideologij politične levice.<ref>{{navedi splet |date=15 April 2009 |title=Left |url=https://www.britannica.com/topic/left |access-date=22 May 2022 |website=[[Encyclopædia Britannica]] |quote=... communism is a more radical leftist ideology.}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Radical left |url=https://www.dictionary.com/browse/radical-left |access-date=2022-07-16 |website=[[Dictionary.com]] |quote=Radical left is a term that refers collectively to people who hold left-wing political views that are considered extreme, such as supporting or working to establish communism, Marxism, Maoism, socialism, anarchism, or other forms of anticapitalism. The radical left is sometimes called the far left.}}</ref> Za razliko od skrajno desne politike, za katero med poznavalci obstaja splošno soglasje o tem, kaj pomeni in kam jo uvrščati (npr. različne študije v akademskih priročnikih), je skrajno levo politiko težko opredeliti, zlasti glede tega, kje na političnem spektru se nahaja, razen splošnega soglasja, da je levo od standardne politične levice, in ker številna njena stališča niso skrajna<ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream? |url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf |journal=IPG |volume=1 |date=2009 |page=126 |via=[[Friedrich Ebert Foundation]]|quote=The far left is becoming the principal challenge to mainstream social democratic parties, in large part because its main parties are no longer extreme, but present themselves as defending the values and policies that social democrats have allegedly abandoned.}}</ref> ali ker se "skrajno levo" in trdo levo obravnavata kot pejorativa, ki pomenita, da sta marginalna.<ref>{{navedi knjigo |last=March |first=Luke |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=xF3FBQAAQBA |title=Radical Left Parties in Europe |edition=E-book |location=London |publisher=[[Routledge]] |page=1724 |isbn=978-1-136-57897-7 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]] }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V zvezi s komunizmom ter komunističnimi strankami in gibanji nekateri raziskovalci skrajno levico zožujejo na njihovo levico, drugi pa jo vključujejo tako, da jo razširjajo na levico glavnih socialističnih, socialdemokratskih in laburističnih strank.<ref>{{navedi knjigo |last=Cosseron |first=Serge |year=2007 |url=https://books.google.com/books?id=EgQFAQAAIAAJ |title=Dictionnaire de l'extrême gauche |trans-title=Dictionary of the far left |edition=paperback |language=fr |location=Paris|page=20|publisher=Larousse |isbn=978-2-035-82620-6 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]]}}</ref> Na splošno se strinjajo, da znotraj skrajno leve politike obstajajo različne podskupine, kot sta radikalna levica in skrajna levica.<ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream? |url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf |journal=IPG |volume=1 |date=2009 |page=129 |via=[[Friedrich Ebert Foundation]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=March |first=Luke |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=xF3FBQAAQBA |title=Radical Left Parties in Europe |edition=E-book |location=London |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-136-57897-7 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]] }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |date=September 2012 |url=https://www.researchgate.net/publication/271926910 |title=Problems and Perspectives of Contemporary European Radical Left Parties: Chasing a Lost World or Still a World to Win? |journal=International Critical Thought |location=London|publisher=[[Routledge]] |volume=2 |issue=3 |pages=314–339 |doi=10.1080/21598282.2012.706777 |s2cid=154948426|issn=2159-8312}}</ref>|group=note}} V preteklosti so se razvile raznovrstne [[Seznam komunističnih ideologij|različice komunizma]], med drugim [[anarho-komunizem]], [[marksistična šola]] in [[verski komunizem]]. Komunizem vključuje različne [[Šola (znanost)|šole]], ki na splošno vključujejo [[marksizem]], [[leninizem]] in libertarni komunizem, pa tudi [[Ideologija#Politične ideologije|politične ideologije]], združene okoli obeh. Vsem tem različnim ideologijam je skupna analiza, da sedanji družbeni red izhaja iz [[Kapitalizem|kapitalizma]], njegovega [[Gospodarski sistem|gospodarskega sistema]] in [[Proizvajalni način|načina proizvodnje]], da v tem sistemu obstajata dva glavna družbena razreda, med katerima je odnos izkoriščevalski in da je ta položaj mogoče rešiti le z [[Družbena revolucija|družbeno revolucijo]].<ref name="Marx & Engels 1848">{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|last2=Marx|first2=Karl|author-link2=Karl Marx|date=1969|orig-date=1848|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/ch02.htm|chapter=Bourgeois and Proletarians|title=[[The Communist Manifesto]]|translator-first=Samuel|translator-last=Moore|translator-link=Samuel Moore (translator of Das Kapital)|location=Moscow|publisher=[[Progress Publishers]]|access-date=1 March 2022|via=[[Marxists Internet Archive]]|series=Marx/Engels Selected Works|volume=1|pages=98–137}}</ref>{{refn|Zgodnejše oblike komunizma ([[utopični socializem]] in nekatere prejšnje oblike [[verski komunizem|verskega komunizma]]) so podpirale brezrazredno družbo in skupno lastništvo, vendar niso nujno zagovarjale revolucionarne politike ali znanstvene analize; to je storil marksistični komunizem, ki je opredelil glavni tok sodobnega komunizma in vplival na vse sodobne oblike komunizma. Takšni komunizmi, zlasti nove verske ali utopične oblike komunizma, lahko delijo marksistično analizo, hkrati pa dajejo prednost evolucijski politiki, [[lokalizem|lokalizmu]] ali [[reformizem|reformizmu]]. V 20. stoletju je bil komunizem pogosto povezan z [[revolucionarni socializem|revolucionarnim socializmom]].{{sfnm|1a1=Newman|1y=2005|2a1=Morgan|2y=2015}}|group=nb}} Ta dva razreda sta [[proletariat]] ([[delavski razred]]), ki predstavlja večino prebivalstva v družbi, ki mora, če želi preživeti, svoje delo prodajati, ter [[buržoazija]] ([[Kapitalist|kapitalistični]] razred), majhna manjšina, ki ima v zasebni lasti proizvodna sredstva, s pomočjo katerih zaposluje delavski razred z namenom pridobitve dobička. Po tej analizi bi [[komunistična revolucija]] na oblast postavila delavski razred in s tem vzpostavila skupno lastnino, ki je glavni element preoblikovanja družbe v [[komunistični način proizvodnje]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|last2=Marx|first2=Karl|author-link2=Karl Marx|date=1969|orig-date=1848|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/ch02.htm|chapter=Bourgeois and Proletarians|title=[[The Communist Manifesto]]|translator-first=Samuel|translator-last=Moore|translator-link=Samuel Moore (translator of Das Kapital)|location=Moscow|publisher=[[Progress Publishers]]|access-date=1 March 2022|via=[[Marxists Internet Archive]]|quote=In this sense, the theory of the Communists may be summed up in the single sentence: Abolition of private property.}}</ref> Komunizem v svoji sodobni obliki je zrasel iz evropskega socialističnega gibanja v 19. stoletju, ki je kapitalizem krivil za bedo mestnih tovarniških delavcev.<ref name="Ball & Dagger 2019" /> V 20. stoletju so v nekaterih delih sveta na oblast prišle navidezno komunistične vlade, ki so zagovarjale [[marksizem-leninizem]] in njegove različice.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=Stephen|date=2014|title=The Oxford Handbook of the History of Communism|location=Oxford, England|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=3}}</ref> Sprva se je to z [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] zgodilo leta 1917, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa še v delih Vzhodne Evrope, Azije in v nekaterih drugih regijah.<ref>{{cite encyclopedia|editor-last=Darity|editor-first=William A. Jr.|date=2008|title=Communism|encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social Sciences]]|edition=2.|volume=2|location=New York City, New York|publisher=[[Macmillan Publishers|Macmillan Reference USA]]|pages=35–36|isbn=9780028661179}}</ref> Skupaj s [[Socialna demokracija|socialno demokracijo]] je komunizem v začetku dvajsetih let 20. stoletja postal prevladujoča politična usmeritev v mednarodnem [[Socialistično gibanje|socialističnem gibanju]].{{sfn|Newman|2005|p=5|ps=: "Chapter 1 looks at the foundations of the doctrine by examining the contribution made by various traditions of socialism in the period between the early 19th century and the aftermath of the First World War. The two forms that emerged as dominant by the early 1920s were social democracy and communism."}} Večino 20. stoletja je približno tretjina svetovnega prebivalstva živela pod komunističnimi vladami.<ref name="Ball & Dagger 2019" /> Za te vlade, ki so bile s strani drugih levičarjev in socialistov kritizirane, je bila značilna [[Enostrankarski sistem|enopartijska vladavina]] komunistične stranke, zavračanje zasebne lastnine in kapitalizma, državni nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi in [[Množični mediji|množičnimi mediji]], [[Državni ateizem|omejevanje]] [[Verska svoboda|verske svobode]] ter zatiranje opozicije in nasprotovanja. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je več prej komunističnih vlad zavrnilo ali popolnoma odpravilo komunistično vladavino.{{r|Ball & Dagger 2019}}<ref>{{navedi splet|date=|title=Communism|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572241/Communism.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090129124930/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572241/Communism.html|archive-date=29 January 2009|access-date=15 June 2023|website=[[Encarta]]}}</ref><ref name="Dunn2">{{navedi knjigo|last=Dunn|first=Dennis|title=A History of Orthodox, Islamic, and Western Christian Political Values|date=2016|publisher=[[Palgrave-Macmillan]]|isbn=978-3319325668|location=Basingstoke|pages=126–131}}</ref> Pozneje je ostalo le majhno število nominalno komunističnih vlad, in sicer [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]],<ref>{{navedi splet|last1=Frenkiel|first1=Émilie|last2=Shaoguang|first2=Wang|author2-link=Wang Shaoguang|date=15 July 2009|title=Political change and democracy in China|website=Laviedesidees.fr|url=https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170909060743/https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf|archive-date=9 September 2017|access-date=13 January 2023}}</ref> [[Kuba]], [[Laos]], [[Severna Koreja]]{{refn|While it refers to its leading ideology as ''[[Juche]]'', which is portrayed as a development of Marxism–Leninism, the status of North Korea remains disputed. Marxism–Leninism was superseded by ''Juche'' in the 1970s and was made official in 1992 and 2009, when constitutional references to Marxism–Leninism were dropped and replaced with ''Juche''.<ref>{{cite journal |last=Dae-Kyu |first=Yoon |year=2003 |url=http://ir.lawnet.fordham.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1934&context=ilj |title=The Constitution of North Korea: Its Changes and Implications |journal=Fordham International Law Journal |volume=27 |issue=4 |pages=1289–1305 |access-date=10 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210224144030/https://ir.lawnet.fordham.edu/cgi/viewcontent.cgi?referer=&httpsredir=1&article=1934&context=ilj |archive-date=24 February 2021 |url-status=live}}</ref> In 2009, the constitution was quietly amended so that it removed all Marxist–Leninist references present in the first draft, and also dropped all references to communism.<ref>{{navedi novice|last=Park |first=Seong-Woo |date=23 September 2009 |url=https://www.rfa.org/korean/in_focus/first_millitary-09232009120017.html |script-title=ko:북 개정 헌법 '선군사상' 첫 명기 |title=Bug gaejeong heonbeob 'seongunsasang' cheos myeong-gi |trans-title=First stipulation of the 'Seongun Thought' of the North Korean Constitution |agency=Radio Free Asia |language=ko |access-date=10 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517045408/https://www.rfa.org/korean/in_focus/first_millitary-09232009120017.html |archive-date=17 May 2021 |url-status=live}}</ref> ''Juche'' has been described by Michael Seth as a version of [[Korean ultranationalism]],<ref>{{navedi knjigo |last=Seth |first=Michael J. |year=2019 |url=https://books.google.com/books?id=GPm9DwAAQBAJ&q=%22juche%22+%22ultranationalism%22&pg=PA159 |title=A Concise History of Modern Korea: From the Late Nineteenth Century to the Present |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |page=159 |isbn=9781538129050 |access-date=11 September 2020 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206043439/https://books.google.com/books?id=GPm9DwAAQBAJ&q=%22juche%22+%22ultranationalism%22&pg=PA159 |url-status=live}}</ref> which eventually developed after losing its original Marxist–Leninist elements.<ref>{{navedi novice|last1=Fisher |first1=Max |date=6 January 2016 |url=https://www.vox.com/2016/1/6/10724334/north-korea-history |title=The single most important fact for understanding North Korea |website=Vox |access-date=11 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306090942/https://www.vox.com/2016/1/6/10724334/north-korea-history |archive-date=6 March 2021 |url-status=live}}</ref> According to ''North Korea: A Country Study'' by Robert L. Worden, Marxism–Leninism was abandoned immediately after the start of [[de-Stalinization]] in the Soviet Union and has been totally replaced by ''Juche'' since at least 1974.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Worden |editor-first=Robert L. |year=2008 |url=http://cdn.loc.gov/master/frd/frdcstdy/no/northkoreacountr00word/northkoreacountr00word.pdf |title=North Korea: A Country Study |edition=5th |location=Washington, D. C. |publisher=[[Library of Congress]] |page=206 |isbn=978-0-8444-1188-0 |access-date=11 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210725073828/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/no/northkoreacountr00word/northkoreacountr00word.pdf |archive-date=25 July 2021 |url-status=live}}</ref> Daniel Schwekendiek wrote that what made North Korean Marxism–Leninism distinct from that of China and the Soviet Union was that it incorporated national feelings and macro-historical elements in the socialist ideology, opting for its "own style of socialism". The major Korean elements are the emphasis on traditional [[Confucianism]] and the memory of the traumatic experience of [[Korea under Japanese rule]], as well as a focus on autobiographical features of [[Kim Il Sung]] as a guerrilla hero.<ref>{{navedi knjigo |last=Schwekendiek |first=Daniel |date=2011 |title=A Socioeconomic History of North Korea |url=https://archive.org/details/socioeconomichis0000schw |location=Jefferson |publisher=[[McFarland & Company]] |pages=[https://archive.org/details/socioeconomichis0000schw/page/31 31] |isbn=978-0786463442}}</ref>|group=note|name=NKorea}} in [[Vietnam]].{{sfn|Lansford|2007|pp=9–24, 36–44}} Z izjemo Severne Koreje so vse te države začele dopuščati večjo gospodarsko konkurenco, hkrati pa ohranile enostrankarsko vladavino.{{r|Ball & Dagger 2019}} Medtem ko je Sovjetska zveza kot prva nominalno komunistična država na svetu povzročila, da se je komunizem pogosto povezoval s [[Sovjetski gospodarski model|sovjetskim gospodarskim modelom]], številni raziskovalci trdijo, da je model v praksi deloval kot oblika [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]].<ref name="Chomsky, Howard, Fitzgibbons">{{harvp|Chomsky|1986}}; {{harvp|Howard|King|2001}}; {{harvp|Fitzgibbons|2002}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Wolff|first=Richard D.|author-link=Richard D. Wolff|date=27 June 2015|title=Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees|url=http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|access-date=29 January 2020|website=[[Truthout]]|archive-date=11 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311070639/http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|url-status=dead}}</ref> Javni spomin na komunistične države 20. stoletja je opisan kot bojišče med [[Anti-antikomunizem|anti-antikomunizmom]] in [[antikomunizmom]].{{sfn|Ghodsee|Sehon|Dresser|2018}} Številni avtorji so pisali o množičnih pobojih v komunističnih režimih in stopnjah umrljivosti,{{refn|Večina raziskovalcev piše o posameznih dogodkih in ocenjuje število smrtnih žrtev kot pri vsakem drugem zgodovinskem dogodku; nekateri dogodki so razvrščeni glede na določeno obdobje komunistične države, kot je stalinistična represija,<ref name="Wheatcroft 2000">{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=1999 |title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1999-03_51_2/page/315 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=51 |issue=2 |pages=315–345 |doi=10.1080/09668139999056 |issn=0966-8136 |jstor=153614}}</ref><ref>{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=2000 |title=The Scale and Nature of Stalinist Repression and Its Demographic Significance: On Comments by Keep and Conquest |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-09_52_6/page/1143 |journal=Europe-Asia Studies |volume=52 |issue=6 |pages=1143–1159 |doi=10.1080/09668130050143860 |issn=0966-8136 |jstor=153593 |pmid=19326595 |s2cid=205667754}}</ref> namesto da bi bili povezani z vsemi komunističnimi državami, ki so do leta 1985 zajele tretjino svetovnega prebivalstva.{{sfn|Lansford|2007|pp=24–25}}<br /><br />Zgodovinarji, kot sta [[Robert Conquest]] in [[J. Arch Getty]], so pisali in se osredotočali predvsem na obdobje Stalina; pisali so o ljudeh, ki so umrli v gulagih ali zaradi stalinistične represije, in obravnavali ocene o teh posebnih dogodkih kot del razprave o presežni umrljivosti v Sovjetski zvezi Josipa Stalina, ne da bi jih povezali s komunizmom kot celoto. Razprave so bile živahne, tudi o vprašanju genocida v holodomoru,<ref name="Getty 7–8">{{cite magazine|last=Getty |first=J. Arch |author-link=J. Arch Getty |date=22 January 1987 |url=http://www.lrb.co.uk/v09/n02/j-arch-getty/starving-the-ukraine |title=Starving the Ukraine |magazine=The London Review of Books |volume=9 |issue=2 |pages=7–8 |access-date=13 August 2021}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Marples |first1=David R. |author-link1=David R. Marples |title=Ethnic Issues in the Famine of 1932–1933 in Ukraine |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2009-05_61_3/page/505 |journal=Europe-Asia Studies |date=May 2009 |volume=61 |issue=3 |pages=505–518 |doi=10.1080/09668130902753325 |jstor=27752256 |s2cid=67783643}}</ref> vendar so razpad Sovjetske zveze, padec komunizma in objava državnih arhivov razpravo nekoliko umirili.<ref name="Davies & Harris 2005, pp. 3–5">{{navedi knjigo|last1=Davies |first1=Sarah |last2=Harris |first2=James |year=2005 |chapter=Joseph Stalin: Power and Ideas|title=Stalin: A New History |location=Cambridge |publisher=[[Cambridge University Press]] |pages=3–5 |isbn=978-1-139-44663-1}}</ref> Nekateri zgodovinarji, med njimi Michael Ellman, so podvomili o "sami kategoriji 'žrtve stalinizma'" kot "zadevi politične presoje", saj množične smrti zaradi lakote niso "izključno stalinistično zlo" in so bile v 19. in 20. stoletju razširjene po vsem svetu.<ref>{{cite journal |last=Ellman |first=Michael |author-link=Michael Ellman |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=54 |issue=7 |pages=1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161 |access-date=2022-10-28 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |url-status=dead }}</ref> Obstaja zelo malo literature, ki bi primerjala presežne smrtne žrtve pod "velikim trojčkom": Stalinovo Sovjetsko zvezo, Mao Cetungovo Kitajsko in Pol Potovo Kambodžo, in tista, ki obstaja, v glavnem našteva dogodke, ne pojasnjuje pa njihovih ideoloških razlogov. Tak primer je knjiga Crimes Against Humanity Under Communist Regimes - Research Review Klas-Görana Karlssona in Michaela Schoenhalsa, pregledna študija, ki povzema, kaj so o tem povedali drugi, in omenja nekatere avtorje, ki so izvor pobojev videli v spisih Karla Marxa; geografski obseg je "veliki trojček", avtorja pa trdita, da so bili poboji izvedeni kot del neuravnotežene modernizacijske politike hitre industrializacije, in se sprašujeta, "kaj je zaznamovalo začetek neuravnoteženega ruskega procesa modernizacije, ki je imel tako strašne posledice?"<ref name="Karllson & Schoenhals 2008"/><br /><br />Pomembni znanstveni izjemi sta zgodovinar Stéphane Courtois in politolog Rudolph Rummel, ki sta poskušala povezati vse komunistične države; vendar je Rummelova analiza potekala v okviru njegovega predlaganega koncepta democida, ki vključuje vse neposredne in posredne smrti zaradi vladanja, in se ni omejil na komunistične države, ki jih je uvrstil v okvir totalitarizma skupaj z drugimi tipi režimov. Rummelove ocene so na skrajnem robu spektra, bile so kritizirane in natančno preučene, večina znanstvenikov pa jih zavrača. Courtoisovi poskusi, kot v uvodu v Črno knjigo komunizma, ki so jih nekateri kritični opazovalci označili za grobo protikomunistično in antisemitsko delo, so sporni; številni recenzenti knjige, med njimi tudi znanstveniki, so kritizirali takšne poskuse metanja vseh komunističnih držav in različnih socioloških gibanj v isti koš v okviru več kot 94 milijonov komunističnih žrtev.<ref name="Harff 1996"/><ref name="Hiroaki 2001"/><ref name="Paczkowski 2001"/><ref name="Weiner 2002"/><ref name="Dulić 2004"/><ref name="Harff 2017"/> Recenzenti so tudi ločili uvod od knjige, ki je bila bolje sprejeta in je vsebovala le nekaj poglavij o študijah posameznih držav, brez medkulturnih primerjav ali razprav o množičnih pobojih; zgodovinar Andrzej Paczkowski je zapisal, da je le Courtois primerjal komunizem in nacizem, medtem ko so drugi deli knjige "v bistvu ozko usmerjene monografije, ki si ne domišljajo, da ponujajo splošne razlage", in navedel, da knjiga ni "o komunizmu kot ideologiji ali celo o komunizmu kot državotvornem pojavu. "<ref name="Paczkowski 2001, pp. 32–33"/> Pozitivnejše kritike so bile večinoma pravične ali upravičene, politolog Stanley Hoffmann je dejal, da bi bil "Courtois veliko bolj učinkovit, če bi pokazal več zadržanosti",<ref>{{cite journal|last=Hoffman |first=Stanley |author-link=Stanley Hoffmann |date=Spring 1998 |title=Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression (The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression) by Stéphane Courtois. |journal=Foreign Policy |volume=110 (Special Edition: Frontiers of Knowledge) |pages=166–169 |doi=10.2307/1149284 |jstor=1149284}}</ref> Paczkowski pa, da je imela knjiga dva pozitivna učinka, med drugim je spodbudila razpravo o izvajanju totalitarnih ideologij in je "izčrpna bilanca o enem vidiku svetovnega pojava komunizma".<ref name="Paczkowski 2001"/><br /><br /> Primer sovjetskih in komunističnih študij je knjiga Stevena Rosefielda Rdeči holokavst, ki je sporna zaradi trivializacije holokavsta; kljub temu se je Rosefielde v svojem delu osredotočil predvsem na "velike tri" (Stalinovo obdobje, Maovo obdobje in vladavino Rdečih Kmerov v Kambodži) ter Kim Il-sungovo Severno Korejo in Ho Ši Minov Vietnam. Rosefieldeova glavna poanta je, da je komunizem na splošno, čeprav se osredotoča predvsem na stalinizem, manj genociden, kar je ključna razlika od nacizma, ni pa povezal vseh komunističnih držav ali komunizma kot ideologije. Rosefielde je zapisal, da so "pogoji za rdeči holokavst izhajali iz Stalinovih, Kimovih, Maovih, Hojevih in Pol Potovih s terorjem posipanih gospodarskih sistemov, in ne iz Marxove utopične vizije ali drugih pragmatičnih komunističnih tranzicijskih mehanizmov. Teror je bil med drugim izbran zaradi upravičenih strahov o dolgoročni sposobnosti preživetja vodstva brez terorja in ideoloških tveganj tržnega komunizma. "<ref name=Rosefielde_2010>{{navedi knjigo|last=Rosefielde |first=Steven |author-link=Steven Rosefielde |year=2010 |url=https://books.google.com/books?id=7_eMAgAAQBAJ |title=Red Holocaust |location=London |publisher=[[Routledge]] |page=xvi |isbn=978-0-415-77757-5}}</ref>|group=nb}} kot je na primer [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josipa Stalina]],{{refn|Nekateri avtorji, kot je [[Stéphane Courtois]] v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]], so trdili, da je komunizem ubil več ljudi kot nacizem in je bil zato hujši; več strokovnjakov je ta pogled kritiziralo.<ref>{{cite journal|volume=53 |issue=1 |pages=5–19 |last=Suny |first=Ronald Grigor |author-link=Ronald Grigor Suny |title=Russian Terror/ism and Revisionist Historiography |journal=Australian Journal of Politics & History |date=2007 |doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00439.x |quote=... [leaves out] most of the 40-60,000,000 lives lost in the Second World War, for which arguably Hitler and not Stalin was principally responsible. |postscript=. Quote at p. 13.}}</ref> Po dvajsetih letih zgodovinskih raziskav v vzhodnoevropskih arhivih so se potrdile nižje ocene "revizionistične šole" zgodovinarjev,<ref>{{cite journal|last1=Getty |first1=J. Arch |author-link1=J. Arch Getty |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |author-link3=Viktor Zemskov |date=October 1993 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |title=Victims of the Soviet Penal System in the Pre-War Years: A First Approach on the Basis of Archival Evidence |journal=[[American Historical Review]] |volume=98 |issue=4 |pages= 1017–1049|doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |access-date=17 August 2021 |via=Soviet Studies}}</ref> čeprav popularni tisk še vedno uporablja višje ocene z resnimi napakami.<ref name="Wheatcroft 1999">{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=March 1999 |url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf |title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=51 |issue=2 |pages=340–342 |doi=10.1080/09668139999056 |jstor=153614 |access-date=17 August 2021 |via=Soviet Studies}}</ref> Zgodovinarji, kot je Timothy D. Snyder, trdijo, da je samoumevno, da je Stalin ubil več civilistov kot Hitler; večina znanstvenikov meni, da je bila presežna smrtnost pod Stalinom približno 6 milijonov, kar se poveča na 9 milijonov, če upoštevamo ocenjene smrti, ki so bile posledica politike. Ta ocena je manjša od števila ubitih s strani nacistov, ki so ubili več civilistov kot Sovjeti.<ref name="Snyder">{{cite magazine|last=Snyder |first=Timothy |author-link=Timothy D. Snyder |date=27 January 2011 |url=http://www.nybooks.com/daily/2011/01/27/hitler-vs-stalin-who-was-worse |title=Hitler vs. Stalin: Who Was Worse? |magazine=The New York Review of Books |access-date=17 August 2021}} See also [https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n404 p. 384] of Snyder's ''[[Bloodlands]]''.</ref>|group=nb}} ki ob razpravljanju o komunizmu in dediščini komunističnih držav ostajajo kontroverzne, polarizirane in sporne tematike v akademskih krogih, zgodovinopisju in politiki.{{r|Ghodsee 2014}}{{r|Neumayer 2018}} {{toc limit|3}} == Etimologija in terminologija == ''Komunizem'' smo v slovenščino prevzeli iz [[Nemščina|nemške]] besede ''Kommunismus'', kar je v 19. stoletju skovana beseda iz [[Latinščina|latinskih]] korenov ''communis'' in pripone ''isme''.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4287786/komunizem?|title=Komunizem|accessdate=31. oktober 2022|website=Etimološki slovar|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}</ref><ref name="Harper 2020">{{navedi splet|last=Harper|first=Douglas|date=2020|url=https://www.etymonline.com/word/communist|title=Communist|website=[[Online Etymology Dictionary]]|access-date=15 August 2021}}</ref> Semantično lahko ''communis'' prevedemo v »od skupnosti ali za skupnost«, medtem ko je ''isme'' pripona, ki označuje abstrakcijo v stanje, pogoj, dejanje ali [[Doktrina|doktrino]]. ''Komunizem'' je mogoče razlagati kot »stanje v/za skupnost(i)«; ta semantična sestava je privedla do številnih uporab besede v njenem razvoju. Preden se je beseda začela povezovati s sodobnejšim pojmovanjem gospodarske in politične organizacije, se je uporabljala za označevanje različnih družbenih razmer. ''Komunizem'' se je nato začel povezovati predvsem z [[Marksizem|marksizmom]], bolj specifično s ''[[Komunistični manifest|Komunističnim manifestom]]'', ki je predlagal posebno vrsto komunizma.<ref name="Ball & Dagger 20192" /><ref name="Morris">{{navedi splet|last=Morris|first=Emily|date=8 March 2021|url=https://www.ucl.ac.uk/culture-online/ask-expert/your-questions-answered/does-communism-work-if-so-why-not|title=Does communism work? If so, why not|website=Culture Online|publisher=[[University College London]]|access-date=13 August 2021}}</ref> Ena od prvih uporab te besede v sodobnem pomenu je pismo, ki ga je [[Victor d'Hupay]] poslal [[Restif de la Bretonne|Restifu de la Bretonnu]] okoli leta 1785 v katerem se opisuje kot ''auteur communiste'' (»komunistični avtor«).<ref>{{cite journal|last=Grandjonc|first=Jacques|author-link=:de:Jacques Grandjonc|year=1983|title=Quelques dates à propos des termes communiste et communisme|trans-title=Some dates on the terms communist and communism|journal=Mots|language=fr|volume=7|issue=1|pages=143–148|doi=10.3406/mots.1983.1122}}</ref> Leta 1793 je Restif prvič uporabil ''communisme'' za opis družbene ureditve, ki temelji na [[Egalitarizem|egalitarizmu]] in skupni lastnini.<ref name="Hodges">{{navedi knjigo|first=Donald C.|last=Hodges|author-link=Donald C. Hodges|title=Sandino's Communism: Spiritual Politics for the Twenty-First Century|url=https://books.google.com/books?id=Pu7zAgAAQBAJ&pg=PA36|date=1 February 2014|publisher=[[University of Texas Press]]|isbn=978-0-292-71564-6|pages=7}}</ref> Restif je ta izraz pogosto uporabljal v svojih delih in je bil prvi, ki je komunizem opisal kot [[Oblika vladavine|obliko vladavine]].<ref>{{navedi splet|url=http://commoningtimes.org/texts/nancy-communism-the-word.pdf|title=Communism, the Word|last=Nancy|first=Jean-Luc|author-link=Jean-Luc Nancy|publisher=Commoning Times|year=1992|access-date=11 July 2019}}</ref> Za prvo uporabo besede v angleščini je zaslužen [[John Goodwyn Barmby]], ki je to storil okoli leta 1840.<ref name="Harper 2020" /> === Komunizem in socializem === [[Slika:Hammer_and_Sickle_and_Star.svg|sličica|226x226_pik|[[Srp in kladivo]] sta pogosto del [[Komunistični simbolizem|komunističnih simbolov]]. To je primer vzorca srpa in kladiva ter [[Rdeča zvezda|rdeče zvezde]] z [[Zastava Sovjetske zveze|zastave Sovjetske zveze]].]] Od štiridesetih let 19. stoletja se ''komunizem'' običajno razlikuje od ''[[Socializem|socializma]]''. Sodobna opredelitev in uporaba slednje se je uveljavila v šestdesetih letih 19. stoletja in je prevladala nad alternativnimi izrazi ''asociativizem'' ([[fourierizem]]), ''[[Zadruga|kooperativa]]'' in ''[[Mutualizem (gospodarska teorija)|mutualizem]]'', ki so se prej uporabljali kot sopomenke.<ref name="Williams 1985, p. 289">{{navedi knjigo|last=Williams|first=Raymond|title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society|edition=revised|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1985|orig-date=1976|isbn=978-0-1952-0469-8|page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]|chapter=Socialism|oclc=1035920683|quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism.|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}}</ref> Zgodnja razlika med ''komunizmom'' in ''socializmom'' je, da je bil cilj socializma le socializacija [[Proizvodnja (ekonomija)|proizvodnje]], medtem ko je bil cilj komunizma socializacija proizvodnje in [[Potrošnja|potrošnje]] (v obliki skupnega dostopa do [[Končno blago|končnega blaga]]).<ref name="Steele p.432" /> To razliko lahko opazimo v Marxovem komunizmu, kjer razdelitev izdelkov temelji na načelu »[[Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje|vsakemu toliko, kolikor potrebuje]]« v nasprotju s socialističnim načelom »[[vsakemu toliko, kolikor zmore]]«.<ref>{{navedi knjigo|last1=Gregory|first1=Paul R.|last2=Stuart|first2=Robert C.|date=2003|title=Comparing Economic Systems in the Twenty-First|url=https://archive.org/details/comparingeconomi0000greg|edition=7|publisher=South-Western College Pub.|pages=[https://archive.org/details/comparingeconomi0000greg/page/118 118]|isbn=0-618-26181-8|quote=Under socialism, each individual would be expected to contribute according to capability, and rewards would be distributed in proportion to that contribution. Subsequently, under communism, the basis of reward would be need.}}</ref> Socializem je opisan kot filozofija, ki si prizadeva za distributivno pravičnost, komunizem pa kot podvrsta socializma, ki daje prednost ekonomski enakosti kot obliki distributivne pravičnosti.<ref>{{navedi knjigo|last=Ely|first=Richard T.|author-link=Richard T. Ely|title=French and German socialism in modern times|url=https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog|date=1883|publisher=[[Harper & Brothers]]|location=New York|pages=[https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog/page/n41 29]–30|language=en|oclc=456632|quote=The central idea of communism is economic equality. It is desired by communists that all ranks and differences in society should disappear, and one man be as good as another... The distinctive idea of socialism is distributive justice. It goes back of the processes of modern life to the fact that he who does not work, lives on the labor of others. It aims to distribute economic goods according to the services rendered by the recipients... Every communist is a socialist, and something more. Not every socialist is a communist.}}</ref> Do leta 1888 so marksisti uporabljali besedo ''socializem'' namesto ''komunizem'', ki je veljala za staromodno sopomenko za prvi pojem. ''Socializem'' se je začel označevati kot ločena stopnja med kapitalizmom in komunizmom šele z [[Oktobrska revolucija|boljševiško revolucijo]] leta 1917, ki jo je uvedel [[Vladimir Lenin]] kot sredstvo za obrambo [[Boljševiki|boljševiškega]] prevzema oblasti pred tradicionalno marksistično kritiko, ki je trdila, da ruske [[proizvodne sile]] niso dovolj razvite za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]].<ref name="Steele, pp.44–45">{{harvp|Steele|1992|pp=44–45}}: "By 1888, the term 'socialism' was in general use among Marxists, who had dropped 'communism', now considered an old fashioned term meaning the same as 'socialism'. ... At the turn of the century, Marxists called themselves socialists. ... The definition of socialism and communism as successive stages was introduced into Marxist theory by Lenin in 1917 ..., the new distinction was helpful to Lenin in defending his party against the traditional Marxist criticism that Russia was too backward for a socialist revolution."</ref> Razlikovanje med besedama ''komunist'' in ''socialist'' kot opisa političnih ideologij se je pojavilo leta 1918, ko se je [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]] preimenovala v [[Vseruska komunistična partija|Vserusko komunistično partijo]], pri čemer so je začela beseda ''komunist'' posebej nanašati na socialiste, ki so podpirali politiko in teorije boljševizma, [[Leninizem|leninizma]] in kasneje v 20. letih 20. stoletja [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]],<ref>{{navedi knjigo|last=Busky|first=Donald F.|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Greenwood Publishing Group|Praeger]]|location=Santa Barbara, California|date=2000|isbn=978-0-275-96886-1|page=9|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism-Leninism.}}</ref> čeprav so se [[Komunistična partija|komunistične partije]] še naprej označevale kot socialisti, ki se zavzemajo za socializem.<ref name="Williams 1985, p. 289" /> Tako ''komunizem'' kot ''socializem'' sta se sčasoma uskladila s kulturnim odnosom privržencev in nasprotnikov do [[Vera|religije]]. V evropskem krščanstvu je ''komunizem'' veljal za [[Ateizem|ateistični]] način življenja. V protestantski Angliji je bila beseda ''komunizem'' preveč [[Fonetika|fonetično]] podobna rimskokatoliškemu ''[[Obhajilo|obredu obhajila]]'' (''communion rite''), zato so se angleški ateisti raje označili za socialiste.<ref>{{navedi knjigo|last=Williams|first=Raymond|author-link=Raymond Williams|title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society|edition=revised|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1985|orig-date=1976|isbn=978-0-1952-0469-8|chapter=Socialism|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289|url-access=registration|url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich}}</ref> [[Friedrich Engels]] je dejal, da je bil leta 1848, ko je bil prvič objavljen ''[[Komunistični manifest]]'',<ref>{{navedi knjigo|author-link=Friedrich Engels|last=Engels|first=Friedrich|orig-date=1888|date=2002|title=Preface to the 1888 English Edition of the Communist Manifesto|publisher=[[Penguin Books|Penguin]]|pages=202}}</ref> socializem na celini ugleden, komunizem pa ne; [[Owenizem|owenovci]] v Angliji in fourieristi v Franciji so veljali za ugledne socialiste, medtem ko so se delavska gibanja, ki so »razglašala nujnost popolne družbene spremembe«, označila za komunistična. V tej zadnji veji socializma sta komunistično delo ustvarila [[Étienne Cabet]] v Franciji in [[Wilhelm Weitling]] v Nemčiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Todorova|first=Maria|author-link=Maria Todorova|year=2020|title=The Lost World of Socialists at Europe's Margins: Imagining Utopia, 1870s–1920s|edition=hardcover|location=London|publisher=[[Bloomsbury Academic]]|isbn=9781350150331}}</ref> Medtem ko so [[liberalni demokrati]] na [[revolucije leta 1848]] gledali kot na [[Demokratična revolucija|demokratično revolucijo]], ki je dolgoročno zagotovila [[Svoboda, enakost, bratstvo|svobodo, enakost in bratstvo]], so marksisti obsodili leto 1848 kot izdajo idealov delavskega razreda s strani [[Buržoazija|buržoazije]], ki je bila brezbrižna do legitimnih zahtev [[Proletariat|proletariata]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gildea|first=Robert|author-link=Robert Gildea|year=2000|chapter=1848 in European Collective Memory|editor-last1=Evans|editor-first1=Robert John Weston|editor-link1=R. J. W. Evans|editor-last2=Strandmann|editor-first2=Hartmut Pogge|editor-link2=Hartmut Pogge von Strandmann|title=The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction|edition=hardcover|location=Oxford|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=207–235|isbn=9780198208402}}</ref> Po podatkih ''Oxfordskega priročnika o Karlu Marxu'' (''The Oxford Handbook of Karl Marx'') »je Marx za postkapitalistično družbo uporabljal številne izraze—pozitivni humanizem, socializem, komunizem, kraljestvo svobodne individualnosti, svobodno združenje proizvajalcev itd. Te izraze je uporabljal povsem izmenično. Pojma 'socializem' in 'komunizem' kot različni zgodovinski stopnji sta mu tuja in sta v leksikon marksizma vstopila šele po njegovi smrti.«<ref name="Hudis et al. 2018">{{navedi knjigo|editor1-last=Hudis|editor1-first=Peter|editor2-last=Vidal|editor2-first=Matt|editor2-link=Matt Vidal|editor3-last=Smith|editor3-first=Tony|editor4-last=Rotta|editor4-first=Tomás|editor5-last=Prew|editor5-first=Paul|date=10 September 2018|url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001/oxfordhb-9780190695545|title=The Oxford Handbook of Karl Marx|chapter-url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001/oxfordhb-9780190695545-e-50|chapter=Marx's Concept of Socialism|last=Hudis|first=Peter|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-069554-5|doi=10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001}}</ref> [[Enciklopedija Britannica|''Enciklopedija Britannica'']] navaja: »O tem, kako natančno se komunizem razlikuje od socializma, se razpravlja že dolgo, vendar razlikovanje v veliki meri temelji na tem, da komunisti sledijo revolucionarnemu socializmu Karla Marxa.«<ref name="Ball & Dagger 20192" /> === Povezana uporaba in komunistične države === V Združenih državah Amerike se ''komunizem'', podobno kot ''socializem'', pogosto uporablja kot slabšalni izraz, predvsem v zvezi z [[Avtoritarni socializem|avtoritarnim socializmom]] in [[Komunistična država|komunističnimi državami]]. Po nastanku [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot prve nominalno komunistične države na svetu se je izraz začel pogosto povezovati z [[Marksizem-leninizem|marksizmom-leninizmom]] in [[Sovjetski model gospodarskega načrtovanja|sovjetskim modelom gospodarskega načrtovanja]].<ref name="Ball & Dagger 20192" /><ref>{{navedi knjigo|last=Busky|first=Donald F.|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Greenwood Publishing Group|Praeger]]|location=Santa Barbara, California|date=2000|isbn=978-0-275-96886-1|pages=6–8|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism–Leninism. ... [T]he adjective democratic is added by democratic socialists to attempt to distinguish themselves from Communists who also call themselves socialists. All but communists, or more accurately, Marxist–Leninists, believe that modern-day communism is highly undemocratic and totalitarian in practice, and democratic socialists wish to emphasise by their name that they disagree strongly with the Marxist–Leninist brand of socialism.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Communism|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|edition=6th|year=2007}}</ref> Po mnenju Rachel Walker je ''marksizem-leninizem'' prazen pojem, ki je odvisen od pristopa in podlage vladajočih komunističnih strank ter je dinamičen in odprt za redefinicije, pri čemer je v pomenu hkrati stalen in nestalen.<ref>{{cite journal|last=Walker|first=Rachel|date=April 1989|title=Marxism–Leninism as Discourse: The Politics of the Empty Signifier and the Double Bind|journal=[[British Journal of Political Science]]|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=19|issue=2|pages=161–189|doi=10.1017/S0007123400005421|jstor=193712|s2cid=145755330}}</ref> [[Martin Malia]] v svojem eseju »Presojanje nacizma in komunizma« (Judging Nazism and Communism)<ref>{{cite journal|last=Malia|first=Martin|author-link=Martin Malia|date=Fall 2002|title=Judging Nazism and Communism|url=https://archive.org/details/sim_national-interest_fall-2002_69/page/63|journal=The National Interest|publisher=Center for the National Interest|issue=69|pages=63–78|jstor=42895560}}</ref> opredeli kategorijo »generičnega komunizma« kot vsako komunistično strankarsko gibanje, ki ga vodijo [[Intelektualec|intelektualci]]; ta krovni izraz omogoča združevanje tako različnih [[Režim|režimov]], kot sta radikalni sovjetski industrializem in antiurbanizem [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]].<ref name="David-Fox 2004" /> [[Alexander Dallin]] meni, da zamisel o združevanju različnih držav, kot sta npr. [[Afganistan]] in [[Madžarska]], nima ustrezne razlage.<ref name="Dallin 2000" /> Čeprav zahodni zgodovinarji, politologi in mediji uporabljajo izraz ''komunistična država'' za države, v katerih vladajo komunistične stranke, se [[Seznam socialističnih držav|te države]] same ne opisujejo kot komunistične ali trdijo, da so dosegle komunizem, temveč se imenujejo [[Socialistična država|socialistične države]], ki so v procesu izgradnje komunizma.<ref>{{harvp|Wilczynski|2008|p=21}}; {{harvp|Steele|1999|p=45}}: "Among Western journalists the term 'Communist' came to refer exclusively to regimes and movements associated with the Communist International and its offspring: regimes which insisted that they were not communist but socialist, and movements which were barely communist in any sense at all."; {{harvp|Rosser|Barkley|2003|p=14}}; {{harvp|Williams|1983|p=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]}}</ref> Komunistične države so zase uporabljale naslednje izraze: [[Nacionalna demokracija (marksizem-leninizem)|nacionalno-demokratična]], [[Ljudska demokracija (marksizem-leninizem)|ljudska demokratična]], [[Socialistično usmerjene države|socialistično usmerjena]] ter [[Socialistična država|delavsko-kmečka]] država.<ref>{{navedi knjigo|last1=Nation|first1=R. Craig|title=Black Earth, Red Star: A History of Soviet Security Policy, 1917–1991|date=1992|publisher=[[Cornell University Press]]|isbn=978-0801480072|pages=85–86|url=https://books.google.com/books?id=WK18-OoR0pIC&pg=PA85|access-date=19 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20190801050439/https://books.google.ie/books?id=WK18-OoR0pIC&pg=PA85#v=onepage&q&f=false|archive-date=1 August 2019|via=[[Google Books]]}}</ref> == Zgodovina == {{main|Zgodovina komunizma}} === Zgodnji komunizem === {{further|Predmarksistični komunizem|Primitivni komunizem|Verski komunizem|Znanstveni socializem|Utopični socializem}}[[Richard Pipes]] meni,<ref name="Pipes">{{navedi knjigo|author-link=Richard Pipes|last=Pipes|first=Richard|date=2001|title=Communism: A History|url=https://archive.org/details/communismhistory00pipe|isbn=978-0-8129-6864-4|pages=[https://archive.org/details/communismhistory00pipe/page/3 3]–5}}</ref> da se je zamisel o [[Brezrazredna družba|brezrazredni]], [[Egalitarizem|egalitarni]] družbi prvič pojavila v [[Antična Grčija|antični Grčiji]], od 20. stoletja pa se razpravlja tudi o [[Starorimska civilizacija|antičnem Rimu]], med drugim o mislecih, kot so [[Aristotel]], [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Demosten]], [[Platon]] in [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]], pri čemer se zlasti o Platonu govori kot o možnem teoretiku komunizma ali socializma<ref>{{navedi knjigo|last=Bostaph|first=Samuel|year=1994|chapter=Communism, Sparta, and Plato|editor-last=Reisman|editor-first=David A.|title=Economic Thought and Political Theory|edition=hardcover|series=Recent Economic Thought Series|volume=37|location=Dordrecht|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|pages=1–36|doi=10.1007/978-94-011-1380-9_1|isbn=9780792394334}}</ref> oziroma kot o prvem avtorju, ki je resno razmišljal o komunizmu.<ref>{{cite journal|last=Franklin|first=A. Mildred|date=9 January 1950|title=Communism and Dictatorship in Ancient Greece and Rome|journal=The Classical Weekly|location=Baltimore, Maryland|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|volume=43|issue=6|pages=83–89|doi=10.2307/4342653|jstor=4342653}}</ref> Gibanje [[Mazdak]] iz 5. stoletja v [[Iran|Perziji]] (današnji Iran) je bilo opisano kot ''komunistično'', saj je izpodbijalo ogromne privilegije [[Plemstvo|plemiških razredov]] in [[Klerik|duhovščine]], kritiziralo institucijo [[Zasebno premoženje|zasebnega premoženja]] in si prizadevalo za vzpostavitev egalitarne družbe.<ref>[[Ehsan Yarshater|Yarshater, Ehsan]] (1983). [https://www.the-derafsh-kaviyani.com/english/mazdak.pdf "Mazdakism"]. [https://web.archive.org/web/20080611075040/http://www.derafsh-kaviyani.com/english/mazdak.html Archived] from the original on 11 June 2008. Retrieved 10 June 2020. ''The Seleucid, Parthian and Sasanian Period''. [[The Cambridge History of Iran]]. '''3'''. Cambridge: Cambridge University Press. pp. 991–1024, especially p. 1019.</ref><ref name="Ermak 2019">{{navedi knjigo|title=Communism: The Great Misunderstanding|last=Ermak|first=Gennady|year=2019|isbn=978-1-7979-5738-8}}</ref> V nekem obdobju so obstajale različne majhne komunistične skupnosti, običajno pod navdihom [[Verska literatura|verske literature]].{{sfn|Lansford|2007|pp=24–25}} V srednjeveški [[Cerkev (organizacija)|krščanski Cerkvi]] so si nekatere [[Meništvo|meniške]] skupnosti in [[Cerkveni red|redovi]] delili zemljo in drugo premoženje. Kot sta povzela Janzen Rod in Max Stanton, so [[huteriti]] verjeli v strogo spoštovanje svetopisemskih načel, cerkveno disciplino in prakticirali neke vrste komunizem. Huteriti so v svojih skupnostih »vzpostavili strog sistem Ordnungov, ki so bili kodeksi pravil in predpisov, ki so urejali vse vidike življenja in zagotavljali enotno perspektivo. Kot gospodarski sistem je bil komunizem privlačen za številne kmete, ki so podpirali socialno revolucijo v srednji Evropi 16. stoletja.«<ref>Janzen, Rod; Stanton, Max (2010). ''The Hutterites in North America'' (illustrated ed.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. [https://books.google.co.jp/books?id=lgUbHUXmrvYC&pg=PA17#v=onepage&q&f=false p. 17]. {{ISBN|9780801899256}}.</ref> To povezavo je v enem od svojih zgodnjih spisov poudaril Karl Marx, ki je dejal: »tako kot je Kristus posrednik, na katerega človek prenese vso svojo božanskost, vse svoje verske vezi, je država posrednik, na katerega prenese vso svojo brezbožnost, vso svojo človeško svobodo«.<ref>{{navedi knjigo|title=Jesus in History, Legend, Scripture, and Tradition: A World Encyclopedia: A World Encyclopedia|last1=Houlden|first1=Leslie|last2=Minard|first2=Antone|publisher=[[ABC-CLIO]]|year=2015|isbn=9781610698047|location=Santa Barbara|page=357}}</ref> [[Thomas Müntzer]] je med [[Nemška kmečka vojna|nemško kmečko vojno]] vodil veliko [[Anabaptisti|anabaptistično]] komunistično gibanje, ki ga je [[Friedrich Engels]] leta 1850 analiziral v svojem delu ''[[Nemška kmečka vojna]].'' [[Marksizem|Marksistični]] komunistični etos, ki si prizadeva za enotnost, odraža [[Krščanski univerzalizem|krščanski univerzalistični]] nauk, da je človeštvo eno in da obstaja samo en bog, ki ne razlikuje med ljudmi.<ref>{{navedi knjigo|last=Halfin|first=Igal|year=2000|title=From Darkness to Light: Class, Consciousness, and Salvation in Revolutionary Russia|location=Pittsburgh, Pennsylvania|publisher=[[University of Pittsburgh Press]]|page=46|isbn=0822957043}}</ref> [[Slika:Hans_Holbein,_the_Younger_-_Sir_Thomas_More_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|[[Thomas More]], čigar ''[[Utopija (knjiga)|Utopija]]'' je prikazovala družbo, ki temelji na skupnem lastništvu nepremičnin]] Komunistična misel izhaja tudi iz del angleškega pisatelja [[Thomas More|Thomasa Mora]] iz 16. stoletja.<ref>{{cite journal|last=Surtz|first=Edward L.|date=June 1949|title=Thomas More and Communism|journal=PMLA|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=64|issue=3|pages=549–564|doi=10.2307/459753|jstor=459753|s2cid=163924226}}</ref> More je leta 1516 v [[Traktat|traktatu]] ''[[Utopija (knjiga)|Utopija]]'' opisal družbo, ki temelji na [[Skupno lastništvo|skupnem lastništvu]] premoženja, vladarji pa jo upravljajo z uporabo [[Razum|razuma]] in [[Vrlina|vrlin]].<ref>{{cite magazine|last=Nandanwad|first=Nikita|date=13 December 2020|title=Communism, virtue and the ideal commonwealth in Thomas More's Utopia|url=https://retrospectjournal.com/2020/12/13/communism-virtue-and-the-ideal-commonwealth-in-thomas-mores-utopia/|magazine=Retrospect Journal|location=Edinburgh|publisher=[[Edinburgh University]]|access-date=18 August 2021}}</ref> Marksistični komunistični teoretik [[Karl Kautsky]], ki je marksistični komunizem v zahodni Evropi populariziral bolj kot katerikoli drug mislec razen Engelsa, je objavil delo ''Thomas More in njegova Utopija'' o Mooru, katerega ideje bi po mnenju Kautskega lahko šteli za »prapodobo modernega socializma«. Med [[Oktobrska revolucija|boljševiško revolucijo]] v Rusiji je [[Vladimir Lenin]] predlagal, da se Mooru poleg drugih pomembnih zahodnih mislecev postavi spomenik.<ref name="Papke 2016">{{cite journal|last=Papke|first=David|year=2016|title=The Communisitic Inclinations of Sir Thomas More|url=https://scholarlycommons.pacific.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1006&context=utopia500|journal=Utopia500|issue=7|access-date=18 August 2021|via=Scholarly Commons}}</ref> V 17. stoletju se je komunistična misel ponovno pojavila v Angliji, kjer je [[Puritanci|puritanska]] verska skupina, znana pod imenom [[Diggers]] (Kopači), zagovarjala ukinitev zasebne lastnine zemlje. [[Eduard Bernstein]] je leta 1895 v knjigi ''Cromwell in komunizem'' zapisal,{{sfn|Bernstein|1895}} da je več skupin med [[Angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] (zlasti Diggers) zagovarjalo jasne komunistične, [[Agrarizem|agrarne]] ideale in da je bil odnos [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] do teh skupin v najboljšem primeru ambivalenten in pogosto sovražen.<ref>{{cite journal|last=Elmen|first=Paul|date=September 1954|title=The Theological Basis of Digger Communism|url=https://archive.org/details/sim_church-history_1954-09_23_3/page/207|journal=Church History|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=23|issue=3|pages=207–218|doi=10.2307/3161310|jstor=3161310|s2cid=161700029}}</ref><ref>{{cite journal|last=Juretic|first=George|date=April–June 1974|title=Digger no Millenarian: The Revolutionizing of Gerrard Winstanley|journal=[[Journal of the History of Ideas]]|location=Philadelfia, Pennsylvania|publisher=[[University of Pennsylvania Press]]|volume=36|issue=2|pages=263–280|doi=10.2307/2708927|jstor=2708927}}</ref> Kritika ideje zasebne lastnine se je nadaljevala v obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju z misleci, kot so [[Abbé de Mably]], [[Jean Meslier]], [[Étienne-Gabriel Morelly]] in [[Jean-Jacques Rousseau]] v Franciji.<ref>{{navedi knjigo|last=Hammerton|first=J. A.|title=Illustrated Encyclopaedia of World History Volume Eight|url=https://books.google.com/books?id=S4h68smTPGYC&pg=PA4979|publisher=Mittal Publications|pages=4979|id=GGKEY:96Y16ZBCJ04}}</ref> Med pretresi [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] se je komunizem kot politična doktrina pojavil pod okriljem [[Gracchus Babeuf|Gracchusa Babeufa]], [[Restif de la Bretonne|Restifa de la Bretonne]] in [[Sylvain Maréchal|Sylvaina Maréchala]], ki jih lahko po mnenju [[James H. Billington|Jamesa H. Billingtona]] štejemo za začetnike sodobnega komunizma.<ref name="Billington">{{navedi knjigo|last=Billington|first=James H.|year=2011|title=Fire in the Minds of Men: Origins of the Revolutionary Faith|url=https://books.google.com/books?id=saTynFUNPD8C|publisher=Transaction Publishers|page=71|isbn=978-1-4128-1401-0|access-date=18 August 2021|via=[[Google Books]]}}</ref> V začetku 19. stoletja so različni socialni reformatorji ustanavljali skupnosti, ki so temeljile na skupnem lastništvu. Za razliko od mnogih prejšnjih komunističnih skupnosti so verski poudarek zamenjali z racionalno in dobrodelno podlago.<ref name="britannica">"Communism" (2006). ''Encyclopædia Britannica''. ''Encyclopædia Britannica Online''.</ref> Omembe vredne sta tudi [[Robert Owen]], ki je leta 1825 ustanovil [[New Harmony, Indiana|New Harmony v Indiani]], in [[Charles Fourier]], čigar privrženci so organizirali druge naselbine v Združenih državah Amerike, kot je [[Brook Farm]] leta 1841.<ref name="Ball & Dagger 20193" /> V svoji sodobni obliki je komunizem zrasel iz [[Socialistično gibanje|socialističnega gibanja]] v Evropi v 19. stoletju. Z napredovanjem [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] so socialistični kritiki krivili kapitalizem za bedo [[Proletariat|proletariata]]—novega razreda mestnih tovarniških delavcev, ki so delali v pogosto nevarnih razmerah. Med temi kritiki sta bila predvsem Karl Marx in njegov sodelavec Friedrich Engels. Leta 1848 sta Marx in Engels ponudila novo definicijo komunizma in izraz popularizirala v svojem slavnem pamfletu ''[[Komunistični manifest]]''.<ref name="Ball & Dagger 20193" /> === Revolucionarni val 1917–1923 === {{further|Revolucije v letih 1917–1923}}[[Oktobrska revolucija]] v Rusiji je leta 1917 ustvarila pogoje za vzpon [[Boljševiki|boljševikov]] [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] na državno oblast, kar je bilo prvič, da je ta položaj dosegla katera koli odkrito komunistična stranka. Revolucija je oblast prenesla na [[Vseruski kongres sovjetov]], v katerem so imeli večino boljševiki.<ref>[[Jerry F. Hough|Hough, Jerry F.]]; [[Merle Fainsod|Fainsod, Merle]] (1979) [1953]. ''How the Soviet Union is Governed''. Cambridge and London: Harvard University Press. p. 81. {{ISBN|9780674410305}}.</ref><ref>Dowlah, Alex F.; Elliott, John E. (1997). ''The Life and Times of Soviet Socialism''. Praeger. p. 18. {{ISBN|9780275956295}}.</ref><ref>[[David R. Marples|Marples, David R.]] (2010). ''Russia in the Twentieth Century: The Quest for Stability''. Routledge. p. 38. {{ISBN|9781408228227}}.</ref> Dogodek je v marksističnem gibanju sprožil veliko praktičnih in teoretičnih razprav, saj je Marx trdil, da bosta socializem in komunizem zgrajena na temeljih, ki jih je postavil najnaprednejši kapitalistični razvoj; [[carska Rusija]] pa je bila tedaj ena najrevnejših držav v Evropi z ogromnim, večinoma nepismenim kmečkim prebivalstvom in manjšino industrijskih delavcev. Marx je svaril pred poskusi, »da bi mojo zgodovinsko skico geneze kapitalizma v Zahodni Evropi spremenili v zgodovinsko-filozofsko teorijo o ''marche générale'' (dobesedno ''generalnem pohodu''), ki ga usoda naloži vsakemu ljudstvu ne glede na zgodovinske okoliščine, v katerih se znajde«,<ref>{{cite journal|last=Wittfogel|first=Karl A.|date=July 1960|title=The Marxist View of Russian Society and Revolution|url=https://archive.org/details/sim_world-politics_1960-07_12_4/page/487|journal=[[World Politics]]|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=12|issue=4|pages=487–508|doi=10.2307/2009334|jstor=2009334|quote=Quote at p. 493.|s2cid=155515389}}</ref> in dejal, da bi lahko Rusija z [[Obščina|''Obščino'']] preskočila fazo vladavine buržoazije.<ref>[[Marc Edelman|Edelman, Marc]] (1984). [https://go.gale.com/ps/i.do?id=GALE%7CA3537723&sid=googleScholar&v=2.1&it=r&linkaccess=abs&issn=00270520&p=AONE&sw=w&userGroupName=anon%7E484b4f63 "Late Marx and the Russian Road: Marx and the 'Peripheries of Capitalism'"]. ''[[Monthly Review]]''. '''36''' (December): 1–55. Retrieved 1 August 2021 – via Gale.</ref>{{refn|Medtem ko so se boljševiki opirali na upanje na uspeh vala proletarskih revolucij 1917–1923 v Zahodni Evropi, preden so se po njihovem neuspehu osredotočili na politiko socializma v eni državi, Marxovega pogleda na zrcalo niso delili samooklicani ruski marksisti, ki so bili mehanični deterministi, temveč Narodnjaki<ref>{{navedi knjigo|last=Faulkner |first=Neil |year=2017 |url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/45628/625271.pdf |title=A People's History of the Russian Revolution |edition=hardback |location=London |publisher=[[Pluto Press]] |pages=34, 177 |isbn=9780745399041 |access-date=18 August 2021 |via=OAPEN}}</ref> in Socialistična revolucionarna stranka,<ref>{{navedi knjigo|last=White |first=Elizabeth |year=2010 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Socialist_Alternative_to_Bolshevik_R/lA_JBQAAQBAJ |title=The Socialist Alternative to Bolshevik Russia: The Socialist Revolutionary Party, 1921–39 |edition=1. hardback |location=London |publisher=[[Routledge]] |page= |isbn=9780415435840 |access-date=18 August 2021 |via=[[Google Books]] |quote=''Narodniki'' had opposed the often mechanistic determinism of Russian Marxism with the belief that non-economic factors such as the human will act as the motor of history. The SRs believed that the creative work of ordinary people through unions and cooperatives and the local government organs of a democratic state could bring about social transformation. ... They, along with free soviets, the cooperatives and the ''mir'' could have formed the popular basis for a devolved and democratic rule across the Russian state.}}</ref> ena od naslednic Narodnjakov, poleg ljudskih socialistov in Trudovikov.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.marxists.org/glossary/orgs/n/a.htm |title=Narodniks |encyclopedia=Encyclopedia of Marxism |publisher=[[Marxists Internet Archive]] |access-date=18 August 2021}}</ref>|group=nb}} [[Menjševiki]] (manjšina) so nasprotovali Leninovemu načrtu [[Boljševiki|boljševikov]] (večina) za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]], preden se kapitalistični način proizvodnje bolj ne razvije. Uspešen vzpon boljševikov na oblast je temeljil na geslih, kot so »Kruha, miru, zemlje!«, ki so izkoristila množično željo javnosti po končanju ruske vpletenosti v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], zahtevo kmetov po [[Zemljiška reforma|zemljiški reformi]] in podporo [[Sovjeti (svet)|sovjetom]].<ref>[[Komunizem#Hol09|Holmes 2009]], p. 18.</ref> Do novembra 1917 je bila [[ruska začasna vlada]] široko diskreditirana, saj se ni umaknila iz prve svetovne vojne, izvedla zemljiške reforme ali sklicala [[Ruska ustavodajna skupščina|ruske ustavodajne skupščine]] za pripravo ustave, zaradi česar so Sovjeti ''[[de facto]]'' prevzeli nadzor nad državo. Boljševiki so z oktobrsko revolucijo oblast predali [[Drugi vseruski kongres Sovjetov delavskih in vojaških poslancev|drugemu vseruskemu kongresu Sovjetov delavskih in vojaških poslancev]]; po nekaj tednih razprav so [[Levi socialisti-revolucionarji]] od novembra 1917 do julija 1918 z boljševiki oblikovali [[Koalicijska vlada|koalicijsko vlado]], desna frakcija [[Socialistična revolucionarna stranka|Socialistične revolucionarne stranke]] pa je bojkotirala Sovjete in obsodila oktobrsko revolucijo kot nezakonit [[državni udar]]. Na [[Volitve v rusko ustavodajno skupščino leta 1917|volitvah v rusko ustavodajno skupščino leta 1917]] so socialistične stranke prejele več kot 70 % glasov. Boljševiki so bili jasni zmagovalci v mestnih središčih in dobili približno dve tretjini glasov vojakov na zahodni fronti, skupno 23,3 % glasov; Socialistični revolucionarji so zasedli prvo mesto zaradi podpore podeželskega kmečkega prebivalstva, ki je večinoma volilo samo eno vprašanje, in sicer zemljiško reformo, ter prejeli 37,6 % glasov; tretje mesto je zasedel Ukrajinski socialistični blok z 12,7 % glasov; na razočarano četrto mesto pa so se uvrstili Menjševiki z le 3,0 % glasov.<ref name=":3">{{cite journal|last=Dando|first=William A.|date=June 1966|title=A Map of the Election to the Russian Constituent Assembly of 1917|journal=[[Slavic Review]]|volume=25|issue=2|pages=314–319|doi=10.2307/2492782|issn=0037-6779|jstor=2492782|s2cid=156132823}}</ref> Večino sedežev Socialistične revolucionarne stranke je dobila desna frakcija. Zaradi zastarelih volilnih seznamov, ki niso priznavali strankarskega razkola, in konfliktov skupščine s Kongresom Sovjetov je boljševiško-levičarska socialistično-revolucionarna vlada januarja 1918 predlagala razpustitev ustavodajne skupščine. Osnutek odloka o razpustitvi ustavodajne skupščine je izdal [[Centralni izvršni odbor Kongresa Sovjetov]], odbor, v katerem je prevladoval Lenin, ki je prej podpiral večstrankarske svobodne volitve. Po boljševističnem porazu je Lenin začel skupščino označevati kot »zavajajočo obliko buržoazno-demokratičnega parlamentarizma«.<ref name=":3" /> To je privedlo do razvoja [[Avantgardizem|avantgardizma]], v katerem je hierarhična partijska elita nadzorovala družbo,<ref>{{navedi knjigo|last=White|first=Elizabeth|year=2010|url=https://books.google.com/books?id=tFMuCgAAQBAJ|title=The Socialist Alternative to Bolshevik Russia: The Socialist Revolutionary Party, 1921–39|edition=1. hardback|location=London|publisher=[[Routledge]]|isbn=9780415435840|access-date=18 August 2021|via=[[Google Books]]}}</ref> kar je povzročilo razkol med [[Anarhizem in marksizem|anarhizmom in marksizmom]] ter prevlado [[Leninizem|leninskega]] komunizma, ki je večino 20. stoletja izključeval konkurenčne socialistične tokove.<ref>{{cite journal|last=Franks|first=Benjamin|date=May 2012|title=Between Anarchism and Marxism: The Beginnings and Ends of the Schism|journal=[[Journal of Political Ideologies]]|volume=17|issue=2|pages=202–227|doi=10.1080/13569317.2012.676867|issn=1356-9317|s2cid=145419232}}</ref> Drugi komunisti in marksisti, zlasti [[Socialna demokracija|socialdemokrati]], ki so se zavzemali za razvoj [[Liberalna demokracija|liberalne demokracije]] kot predpogoja za [[socializem]], so bili do Boljševikov od začetka kritični, saj so menili, da je Rusija preveč zaostala za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]].<ref name="Steele, pp.44–452" /> [[Odborni komunizem]] in [[levi komunizem]], ki sta se zgledovala po [[Nemška revolucija 1918–1919|novembrski revoluciji]] v Nemčiji in [[Proletarska revolucija|proletarskem revolucionarnem]] valu, sta nastala kot odziv na dogajanje v Rusiji in sta kritična do samooklicanih ustavno socialističnih držav. Nekatere levičarske stranke, na primer [[Socialistična stranka Velike Britanije]], so se hvalile, da so boljševike in posledično tiste komunistične države, ki so sledile sovjetskemu boljševiškemu modelu razvoja ali se po njem zgledovale, konec leta 1917 označile za vzpostavitev [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], kot so ga v 20. stoletju opisali številni akademiki, ekonomisti in drugi znanstveniki,<ref name="Chomsky 198622" /><ref name="State Capitalism in the Soviet Union, 2001">{{cite journal|last1=Howard|first1=M. C.|last2=King|first2=J. E.|date=2001|title=State Capitalism' in the Soviet Union|url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|journal=History of Economics Review|volume=34|issue=1|pages=110–126|doi=10.1080/10370196.2001.11733360|s2cid=42809979|access-date=2022-10-28|archive-date=2019-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728140836/https://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Fitzgibbons 200222" /> ali [[Plansko gospodarstvo|planskega gospodarstva]].<ref name="The Soviet Union Has an Administered, Not a Planned, Economy, 1985">{{cite journal|last=Wilhelm|first=John Howard|year=1985|title=The Soviet Union Has an Administered, Not a Planned, Economy|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1985-01_37_1/page/118|journal=[[Europe-Asia Studies|Soviet Studies]]|volume=37|issue=1|pages=118–30|doi=10.1080/09668138508411571}}</ref><ref name="Gregory 2004">{{navedi knjigo|last=Gregory|first=Paul Roderick|url=https://www.hoover.org/press-releases/political-economy-stalinism|title=The Political Economy of Stalinism|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2004|isbn=978-0-511-61585-6|location=Cambridge|doi=10.1017/CBO9780511615856|quote='Although Stalin was the system's prime architect, the system was managed by thousands of 'Stalins' in a nested dictatorship,' Gregory writes. 'This study pinpoints the reasons for the failure of the system—poor planning, unreliable supplies, the preferential treatment of indigenous enterprises, the lack of knowledge of planners, etc.—but also focuses on the basic principal agent conflict between planners and producers, which created a sixty-year reform stalemate.'|postscript=. Quote is from Hoover Institution's press release about the book|access-date=12 August 2021|via=[[Hoover Institution]]}}</ref><ref name="Ellman 2007">{{navedi knjigo|last=Ellman|first=Michael|title=Transition and Beyond: Essays in Honour of Mario Nuti|url=https://archive.org/details/isbn_9780230546974|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|year=2007|isbn=978-0-230-54697-4|editor1-last=Estrin|editor1-first=Saul|location=London|page=[https://archive.org/details/isbn_9780230546974/page/22 22]|chapter=The Rise and Fall of Socialist Planning|quote=In the USSR in the late 1980s the system was normally referred to as the 'administrative-command' economy. What was fundamental to this system was not the plan but the role of administrative hierarchies at all levels of decision making; the absence of control over decision making by the population ... .|author-link=Michael Ellman|editor2-last=Kołodko|editor2-first=Grzegorz W.|editor3-last=Uvalić|editor3-first=Milica}}</ref> Preden je sovjetska razvojna pot postala znana kot ''socializem'', ki spominja na [[Dvostopenjska teorija|dvostopenjsko teorijo]], komunisti med [[Socialistični način proizvodnje|socialističnim načinom proizvodnje]] in komunizmom niso delali večje razlike;<ref name="Hudis et al. 20182" /> ta je skladna z zgodnjimi koncepti socializma in je pripomogla k njihovemu oblikovanju, v katerih [[zakon vrednosti]] ne usmerja več gospodarske dejavnosti. Denarna razmerja v obliki [[Menjalna vrednost|menjalne vrednosti]], [[Dobiček|dobička]], [[obresti]] in [[Mezdno delo|mezdnega dela]] ne bi delovala in se uporabljala v marksističnem socializmu.<ref>{{navedi knjigo|last=Bockman|first=Johanna|title=Markets in the name of Socialism: The Left-Wing origins of Neoliberalism|publisher=[[Stanford University Press]]|year=2011|isbn=978-0-8047-7566-3|page=20|quote=According to nineteenth-century socialist views, socialism would function without capitalist economic categories – such as money, prices, interest, profits and rent – and thus would function according to laws other than those described by current economic science. While some socialists recognized the need for money and prices at least during the transition from capitalism to socialism, socialists more commonly believed that the socialist economy would soon administratively mobilize the economy in physical units without the use of prices or money.}}</ref> Medtem ko je [[Josif Stalin]] izjavil, da [[zakon vrednosti]] še vedno velja za socializem in da je Sovjetska zveza po tej novi opredelitvi socialistična, čemur so sledili tudi drugi komunistični voditelji, mnogi drugi komunisti ohranjajo prvotno opredelitev in trdijo, da komunistične države nikoli niso vzpostavile socializma v tem smislu. Lenin je svojo politiko opisal kot državni kapitalizem, vendar jo je razumel kot potrebno za razvoj socializma, ki po mnenju levičarskih kritikov ni bil nikoli vzpostavljen, medtem ko nekateri [[Marksizem-leninizem|marksisti-leninisti]] trdijo, da je bil vzpostavljen šele v Stalinovi in Maovi dobi, nato pa sta postali kapitalistični državi, ki so jim vladali ''[[Revizionizem|revizionisti]]''; drugi trdijo, da je bila maoistična Kitajska vedno državnokapitalistična, in zagovarjajo [[Komunistična Albanija|komunistično Albanijo]] kot edino socialistično državo po stalinovi Sovjetski zvezi,<ref>Bland, Bill (1995) [1980]. [https://revolutionarydemocracy.org/archive/BlandRestoration.pdf "The Restoration of Capitalism in the Soviet Union"]. ''Revolutionary Democracy Journal''. Retrieved 16 February 2020.</ref><ref>Bland, Bill (1997). [http://ml-review.ca/aml/China/historymaotable.html ''Class Struggles in China''] (revised ed.). London. Retrieved 16 February 2020.</ref> ki naj bi socializem prvič dosegla s [[Sovjetska ustava (1936)|sovjetsko ustavo]] iz leta 1936.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=S. A.|year=2014|title=The Oxford Handbook of the History of Communism|publisher=[[Oxford University Press]]|page=126|isbn=9780191667527|quote=The 1936 Constitution described the Soviet Union for the first time as a 'socialist society', rhetorically fulfilling the aim of building socialism in one country, as Stalin had promised.}}</ref> === Komunistične države === ==== Sovjetska zveza ==== {{further|Komunistična država|Sovjetska zveza}}[[Vojni komunizem]] je bil prvi sistem, ki so ga zaradi številnih izzivov boljševiki sprejeli med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{r|Peters 1998}} Kljub temu da ima v imenu besedo ''komunizem'', ni imel nič skupnega s komunizmom, saj so bili delavci strogo disciplinirani, [[Stavka|stavke]] so bile prepovedane, delo je bilo obvezno, nadzor je bil vojaški in opisan kot preprost [[Avtoritarnost|avtoritarni]] nadzor boljševikov za ohranjanje moči in nadzora v sovjetskih regijah, ne pa kot kakšna koherentna politična [[ideologija]].<ref>{{cite journal|last=Himmer|first=Robert|year=1994|title=The Transition from War Communism to the New Economic Policy: An Analysis of Stalin's Views|url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1994-10_53_4/page/515|journal=[[The Russian Review]]|volume=53|issue=4|pages=515–529|doi=10.2307/130963|jstor=130963}}</ref> Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1922. Pred splošno prepovedjo leta 1921 je bilo v komunistični partiji več frakcij, med njimi zlasti [[Leva opozicija]], [[Desna opozicija]] in [[Delavska opozicija]], ki so razpravljale o razvojni poti. Leva in Delavska opozicija sta bili bolj kritični do državno-kapitalističnega razvoja, zlasti Delavska je bila kritična do [[Birokracija|birokratizacije]] in razvoja od zgoraj, medtem ko je Desna opozicija bolj podpirala državno-kapitalistični razvoj in zagovarjala [[Nova ekonomska politika|novo ekonomsko politiko]].<ref name="Peters 1998">{{cite journal|last=Peters|first=John E.|year=1998|title=Book Reviews: The Life and Times of Soviet Socialism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-issues_1998-12_32_4/page/1203|journal=[[Journal of Economic Issues]]|volume=32|issue=4|pages=1203–1206|doi=10.1080/00213624.1998.11506129}}</ref> Po Leninovem [[Demokratični centralizem|demokratičnem centralizmu]] so bile leninistične stranke organizirane na hierarhični osnovi, s široko bazo aktivnih celic članov. Sestavljali so jih le elitni [[Kader (politika)|kadri]], ki so jih višji člani partije potrdili kot zanesljive in popolnoma podrejene [[Partijska disciplina|partijski disciplini]].<ref name="World War II 2001">{{navedi knjigo|first=Norman|last=Davies|author-link=Norman Davies|chapter=Communism|title=The Oxford Companion to World War II|editor1-first=I. C. B.|editor1-last=Dear|editor2-first=M. R. D.|editor2-last=Foot|editor2-link=M. R. D. Foot|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2001}}</ref> [[Trockizem]] je prehitel leve komuniste kot glavni disidentski komunistični tok, medtem ko so bolj [[Libertarni komunizem|libertarni komunizmi]], ki segajo v čas [[Libertarni marksizem|libertarnega marksističnega]] toka svetovnega komunizma, ostali pomembni disidentski komunizmi zunaj Sovjetske zveze. [[Velika čistka]] v letih 1936–1938 je bil poskus [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], da bi uničil morebitno opozicijo znotraj [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]]. Na [[Moskovski procesi|moskovskih procesih]] so po obtožbi in priznanju krivde zarote proti Sovjetski zvezi bili umrčeni številni stari boljševiki, ki so med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] ali pozneje v Leninovi sovjetski vladi igrali vidno vlogo, med njimi [[Lev Kamenjev]], [[Grigorij Zinovjev]], [[Aleksej Rikov]] in [[Nikolaj Buharin]].<ref>{{navedi knjigo|last=Sedov|first=Lev|date=1980|url=http://www.marxists.org/history/etol/writers/sedov/works/red/index.htm|title=The Red Book on the Moscow Trial: Documents|location=New York|publisher=New Park Publications|isbn=0-86151-015-1|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref>{{r|World War II 2001}} Zaradi opustošenja [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil izveden obsežen program obnove, ki je vključeval obnovo industrijskih obratov, stanovanj in prometa ter demobilizacijo in migracijo milijonov vojakov in civilistov. Sredi teh pretresov je Sovjetska zveza pozimi 1946–1947 doživela najhujšo naravno lakoto v 20. stoletju.<ref name="Gorlizki">{{navedi knjigo|last=Gorlizki|first=Yoram|title=Cold peace: Stalin and the Soviet ruling circle, 1945-1953|url=https://archive.org/details/coldpeacestalins0000gorl|date=2004|publisher=[[Oxford University Press]]|others=O. V. Khlevni︠u︡k|isbn=978-0-19-534735-7|location=Oxford|oclc=57589785}}</ref> Resnega nasprotovanja Stalinu ni bilo, saj je tajna policija morebitne osumljence še naprej pošiljala v [[Gulag|gulage]]. Odnosi z Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo so se spremenili iz prijateljskih v sovražne, saj sta državi obsodili Stalinov politični nadzor nad Vzhodno Evropo in [[Berlinska blokada|berlinsko blokado]]. Leta 1947 se je začela [[hladna vojna]]. Stalin je verjel, da je kapitalizem votla lupina, ki bo razpadla pod večjim nevojaškim pritiskom, ki so ga izvajali prek posrednikov v državah, kot je Italija. Zelo je podcenjeval gospodarsko moč Zahoda in namesto zmagoslavja doživel izoblikovanje zahodnih zavezništvev, katerih namen je bil trajno ustaviti ali zadržati sovjetsko ekspanzijo. V začetku leta 1950 je Stalin odobril invazijo [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Južna Koreja|Južno Korejo]], saj je pričakoval kratko vojno. Bil je osupel, ko so Američani vstopili v vojno ter severnokorejsko vojsko pregnali skoraj vse do sovjetske meje. Stalin je podprl vstop [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] v korejsko vojno, ki je Američane pregnala nazaj na predvojne meje, vendar je njena prisotnost močno zaostrila razmere. Združene države so se odločile, da bodo mobilizirale svoje gospodarstvo za dolgotrajno tekmovanje s Sovjeti, izdelale [[Vodikova bomba|vodikovo bombo]] in okrepile zvezo [[NATO]], ki je takrat pokrivala [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|title=The Cold War: A New History|url=https://archive.org/details/coldwarnewhistor00gadd|date=2006|publisher=[[Penguin Books]]|author-link=John Lewis Gaddis}}</ref> Gorlizki in Khlevniuk menita, da je bil Stalinov dosledni in glavni cilj po letu 1945 utrditi status velesile in ob vse večji telesni oslabelosti ohraniti svojo popolno oblast. Stalin je ustvaril sistem vodenja, ki je odražal zgodovinski carski slog paternalizma in represije, a je bil hkrati tudi precej sodoben. Na vrhu je osebna zvestoba Stalinu štela vse. Stalin je ustanovil tudi vplivne odbore, na višje položaje povzdignil mlajše strokovnjake in začel z velikimi institucionalnimi inovacijami. Stalinovi poslanci so v času preganjanja gojili neformalne norme in medsebojne dogovore, ki so bili temelj za kolektivno vladavino po njegovi smrti.{{r|Gorlizki}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov na Stalina gleda pretežno negativno kot na [[Množični morilec|množičnega morilca]], precejšnje število Rusov in Gruzijcev pa ga ima za velikega državnika in graditelja države.<ref>{{navedi knjigo|last=McDermott|first=Kevin|date=2006|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War|url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde|location=Basingstoke and New York|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|page=[https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde/page/1 1]|isbn=978-0-333-71122-4}}</ref> ==== Kitajska ==== Po [[Kitajska državljanska vojna|kitajski državljanski vojni]] je leta 1949 [[Mao Cetung]] skupaj s [[Komunistična partija Kitajske|komunistično partijo Kitajske]] prišel, [[nacionalistična vlada]] pod vodstvom [[Kuomintang|Kuomintanga]] pa je pobegnila na otok [[Tajvan (otok)|Tajvan]]. V letih 1950–1953 je Kitajska v [[Korejska vojna|korejski vojni]] sodelovala v obsežni, neuradni vojni z Združenimi državami Amerike, Južno Korejo in silami Združenih narodov. Čeprav se je vojna končala s pat položajem, je Mao dobil priložnost, da na Kitajskem prepozna in očisti elemente, ki so se zdeli naklonjeni kapitalizmu. Sprva je tesno sodeloval s Stalinom, ki je poslal tehnične strokovnjake, da bi pomagali pri procesu industrializacije po sovjetskem modelu iz tridesetih let dvajsetega stoletja.{{sfn|Brown|2009|pp=179–193}} Po Stalinovi smrti leta 1953 so se odnosi z Moskvo poslabšali—Mao je menil, da so Stalinovi nasledniki izdali komunistični ideal. Sovjetskega voditelja [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] je obtožil, da je vodja »revizionistične klike«, ki se je obrnila proti marksizmu in leninizmu ter zdaj pripravlja teren za restavracijo kapitalizma.<ref>{{navedi knjigo|last=Gittings|first=John|url=https://books.google.com/books?id=259WHxBah2wC&pg=PA40|title=The Changing Face of China: From Mao to Market|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2006|isbn=9780191622373|page=40|author-link=John Gittings}}</ref> Do leta 1960 sta se državi znašli na meji sovražnosti. Obe sta začeli sklepati zavezništva s komunističnimi podporniki po vsem svetu, s čimer sta svetovno gibanje razdelili na dva sovražna tabora.<ref>{{navedi knjigo|last=Luthi|first=Lorenz M.|url=https://books.google.com/books?id=dl4TRDxqexMC&pg=PA94|title=The Sino-Soviet Split: Cold War in the Communist World|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2010|isbn=978-1400837625}}</ref> Mao Cetung in njegov glavni sodelavec [[Deng Šjaoping]] sta zavrnila sovjetski model hitre urbanizacije, zato sta v letih 1957–1961 sprožila t. i. [[veliki skok naprej]], da bi čez noč industrializirala Kitajsko in za osnovo namesto velikih mest uporabila kmečke vasi.{{sfn|Brown|2009|pp=316–332}} Zasebno lastništvo zemlje se je končalo, kmetje pa so delali na velikih kolektivnih kmetijah, ki so zdaj morale zagnati težko industrijo, kot so jeklarne. Obrati so bili zaradi pomanjkanja tehničnih strokovnjakov, upravljavcev, prevoza ali potrebnih objektov zgrajeni na oddaljenih lokacijah. Industrializacija je bila neuspešna, glavna posledica pa je bil nepričakovan močan upad kmetijske proizvodnje, ki je povzročil množično lakoto in milijone smrtnih žrtev. V letih velikega skoka naprej je dejansko prišlo do gospodarskega nazadovanja, saj so bila leta 1958 do 1961 edina leta med letoma 1953 in 1983, ko je kitajsko gospodarstvo beležilo negativno rast. Politični ekonomist [[Dwight Perkins]] trdi: »Ogromne količine naložb so povzročile le skromno povečanje proizvodnje ali pa te sploh ni bilo. ... Skratka, veliki skok je bil zelo draga katastrofa.«<ref>{{navedi knjigo|last=Perkins|first=Dwight Heald|url=https://books.google.com/books?id=cVywAAAAIAAJ|title=China's economic policy and performance during the Cultural Revolution and its aftermath|publisher=[[Harvard Institute for International Development]]|year=1984|page=12|author-link=Dwight H. Perkins (economist)}}</ref> Deng, ki je bil zadolžen za reševanje gospodarstva, je sprejel pragmatično politiko, kateri pa idealistični Mao ni podpiral. Mao se je za nekaj let omaknil v ozadje, a se kmalu v središče dogajanja vrnil s [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] (1966–1976) v kateri se je znebil Denga in njegovih zaveznikov.<ref>{{navedi knjigo|last=Vogel|first=Ezra F.|title=[[Deng Xiaoping and the Transformation of China]]|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2011|pages=[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA40 40]–[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA42 42]|author-link=Ezra Vogel}}</ref> Kulturna revolucija je bil pretres, ki je bil med letoma 1966 in 1976 usmerjen proti intelektualcem in partijskim voditeljem. Maov cilj je bil očistiti komunizem prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem [[Maoizem|maoistične]] ortodoksije znotraj [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]]. Gibanje je politično ohromilo Kitajsko ter jo za več let gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Na milijone ljudi so obtožili, ponižali, jim odvzeli oblast, jih zaprli, ubili ali pa najpogosteje poslali na delo kot kmetijske delavce. Mao je vztrajal, da je treba tiste, ki jih je označil za [[Revizionizem|revizioniste]], odstraniti z nasilnim [[Razredni boj|razrednim bojem]]. Najpomembnejša borca sta bila vojaški maršal [[Lin Bjao]] in Maova žena [[Džang Čing|Džjang Čing]]. Kitajska mladina se je na Maov poziv odzvala z ustanavljanjem skupin [[Rdeča garda|rdeče garde]] po vsej državi. Gibanje se je razširilo na vojsko, mestne delavce in samo vodstvo komunistične partije. Povzročilo je obsežne frakcijske spopade na vseh področjih življenja. V najvišjem vodstvu je prišlo do množičnega čiščenja visokih uradnikov, ki so bili obtoženi, da so se odločili za »[[Kapitalistična pot|kapitalistično pot]]«, predvsem [[Lju Šaoči]] in [[Deng Šjaoping]]. V istem obdobju se je Maov [[kult osebnosti]] razširil do izjemnih razsežnosti. Po Maovi smrti leta 1976 so bili preživeli rehabilitirani in mnogi so se vrnili na oblast.{{sfn|Brown|2009}}{{page needed|date=June 2022}} Maova vlada je bila zaradi lakote, preganjanja, zaporniškega dela in množičnih usmrtitev odgovorna za po ocenah od 40 do 80 milijonov smrtnih žrtev.<ref>{{navedi splet|last=Johnson|first=Ian|author-link=Ian Johnson (writer)|date=5 February 2018|title=Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?|url=https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205193203/https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|archive-date=5 February 2018|access-date=18 July 2020|website=The New York Review of Books}}</ref><ref name=":6">{{navedi knjigo|last=Fenby|first=Jonathan|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351/mode/2up|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Penguin Group]]|year=2008|isbn=978-0061661167|pages=351|author-link=Jonathan Fenby}}</ref><ref>{{cite journal|last=Schram|first=Stuart|author-link=Stuart R. Schram|date=March 2007|title=Mao: The Unknown Story|journal=[[The China Quarterly]]|issue=189|pages=205|doi=10.1017/s030574100600107x|s2cid=154814055}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Evangelista|first=Matthew A.|url=https://books.google.com/books?id=9IAfLDzySd4C&q=80+million|title=Peace Studies: Critical Concepts in Political Science|publisher=[[Taylor & Francis]]|year=2005|isbn=978-0415339230|pages=96|via=[[Google Books]]}}</ref> Poleg tega pa je Mao pogosto slavljen za to, da je Kitajsko iz polkolonije spremenil v vodilno svetovno velesilo, ki je močno napredovala na področju pismenosti, pravic žensk, osnovnega zdravstvenega varstva, osnovnega izobraževanja in pričakovane življenjske dobe.<ref name="Bottelier">{{navedi knjigo|last=Bottelier|first=Pieter|url=https://books.google.com/books?id=YMhUDwAAQBAJ&pg=PA131|title=Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists|publisher=[[Routledge]]|year=2018|isbn=978-1351393812|pages=131|quote=We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.|via=[[Google Books]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Pantsov|first1=Alexander V.|url=https://archive.org/details/maorealstory0000pant|title=Mao: The Real Story|last2=Levine|first2=Steven I.|date=2013|publisher=[[Simon & Schuster]]|isbn=978-1451654486|location=|page=[https://archive.org/details/maorealstory0000pant/page/574 574]}}</ref><ref name="Galtung">{{navedi knjigo|last1=Galtung|first1=Marte Kjær|url=https://books.google.com/books?id=qqqDBQAAQBAJ&pg=PA189|title=49 Myths about China|last2=Stenslie|first2=Stig|date=2014|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|isbn=978-1442236226|page=189}}</ref><ref name="PopulationStudies2015">{{cite journal|last1=Babiarz|first1=Kimberly Singer|last2=Eggleston|first2=Karen|display-authors=etal.|date=2015|title=An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80|journal=[[Population Studies (journal)|Population Studies]]|volume=69|issue=1|pages=39–56|doi=10.1080/00324728.2014.972432|pmc=4331212|pmid=25495509|quote=China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.}}</ref> == Teoretični sistem == [[Slika:Communism.svg|sličica|248x248_pik|Seznam držav s komunizmom sredi 20. stoletja, vključno s kasneje razpadlimi.]] Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah. Komunizem delimo na dve fazi: [[socializem]], ki je neke vrste nižja oblika komunizma, in višjo fazo - komunizem. Socializem naj bi izšel iz kapitalizma in je nekakšna prehodna faza, ki še vedno vsebuje sledi stare, kapitalistične ureditve, medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi. Po Karlu Marxu se družba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj. Zahteva vmesno obdobje, ki ga Karl Marx imenuje diktatura proletariata. Komunistična družba, ki jo napoveduje Karl Marx in ki naj bi izšla iz kapitalizma, se v praksi še ni uresničila in obstaja zgolj v teoriji. Težave pri implementaciji teoretičnega koncepta so se pokazale pri praktično vseh prevzemih oblasti s strani političnih sil, ki so same sebe imenovale za komunistične. Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenem nadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe. Družbeni sistem temelji predvsem na teoretičnih predpostavkah, ki so jih zastavili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]] in [[Vladimir Iljič Lenin]]. Marx se je zavedal, da obstajajo različne oblike komunizma, toda tista, ki jo je imel v mislih kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja, podrazumeva temeljni preobrat človeške narave: človek se pomiri sam s seboj, z družbo in z naravo. Druge, primitivnejše oblike komunizma, ki so obstajale v zgodovini, so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine, da bi nastala družbena lastnina. Toda tak komunizem so označili za ''posplošeni kapitalizem'', češ da njegov cilj ni bit človeka, marveč to, da človek nekaj poseduje. Komunizem je ostro nasprotje [[tržna družba|tržne družbe]], saj z ukinjanjem zasebnega lastništva ukine posedovalniški odnos človeka do narave in drugih ljudi. Narava se bo humanizirala, človek naturaliziral. Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odsotnost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}. == Politični okvir == {{Glej tudi|Množični poboji v komunizmu|Zločini proti človeštvu v komunizmu}} Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično. Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se izkrcale pri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so podprli belo gardo in v obrambo pred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josif Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti ]] in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini. Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala. Klasiki marksizma so postavili sledeča merila za socialistično graditev: * Socializem je pričakovati kot možnost tedaj, ko kapitalizem izčrpa svoje zgodovinske možnosti. To pomeni, da mora razvita buržoazna družba doseči neko zrelost, predvsem pa je nujna gospodarska razvitost. * Delavski razred mora biti močan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu. Iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude družbene preobrazbe. * Ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran. * V nekem smislu je socialistična revolucija disrupcija, razdor, prekinitev in ukinitev buržoaznega reda, po drugi strani pa je tudi nadaljevanje in preseganje tega reda. Socializem naj bi bil dedič vseh pozitivnih vrednot prejšnjega reda, še posebej na področju osebnih svoboščin. Prav gotovo pa naj bi novi sistem vključeval že uveljavljene kulturne vrednote. Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda. V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. Le [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in odločilne romunske čete) padla že avgusta tistega leta. Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu. Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]] z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi. == Komunizem in religija == {{Glej tudi|Marksizem in religija|Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi }} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|256x256_pik|5. decembra 1932 so v [[Moskva|Moskvi]] na [[Josif Stalin|Stalinov]] ukaz z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Države s komunistično partijo na oblasti, so prepovedovale vpletanje cerkvenih organizacij v politiko ter javno življenje. Komunizem je na podlagi materialistične filozofije prepričeval ljudi, da je religija "opij ljudstva", verski aktivizem izven sakralnih objektov, pa je bil prepovedan, zaradi česar so imeli goreči privrženci cerkva lahko tudi hude težave.<ref name="Jugoslavija in religija" /> <ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> Čeprav sta že [[Karl Marx|Marx]] in [[Friedrich Engels|Engels]] v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]] navedla, da religija v komunistični družbi ne bo preveč dobrodošla, je komunistično preganjanje religije prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin|Lenin]], takoj po oktobrski revoluciji. Ta je v svoji knjigi Socializem in Religija dejal: "Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, ki so preobremenjeni s svojim nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in osamljenostjo."<ref>{{navedi knjigo|title=Lenin Collected Works|publisher=Progress Publishers|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm|chapter=Socialism and Religion|first=V.I.|last=Lenin|year=1965|location=Moscow|volume=10|pages=83–87|orig-year=1905|via=www.marxists.org}}</ref> Čeprav se je preganjanje in zatiranje religije izvajalo v vseh komunističnih državah, pa se je to najbolj izvedlo v Albaniji pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], kjer so komunisti porušili in uničili več kot polovico cerkva, mošej, kapel, samostanov in drugih verskih objektov.<ref name="Constitution of Albania">{{navedi splet|url=http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307100131/http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-date=7 March 2010|title=Constitution of Albania|access-date=29 December 2012}}</ref> V času Jugoslavije je bila uradno sicer razglašena, vendar je bila religija torelirana v samo zasebni sferi. Npr. Božič in Velika Noč nista bila dneva dela prosta dneva, javno obeleževanje verskih praznikov pa je bilo preganjano.{{cn}} [[Jugoslovani]], ki niso bili člani komunistične partije, so imeli omejene poklicne možnosti, zato so se mnogi, ki niso podpirali komunističnih idej in vizij, kljub vsemu vpisali v partijo.{{cn}} Ko so se po vojni stare zamere začele pozabljati in se je družba začela demokratizirati, se je tudi odnos oblasti do cerkve in verujočih začel spreminjati. [[Jože Smole]] je kot predsednik slovenske [[SZDL]] in eden vidnejših komunistov leta 1986 voščil vsem vernikom vesel božič, zaradi česar se ga je prijel vzdevek ''Božiček.'' === Komunizem in Rimsko-katoliška cerkev === [[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. == Komunizem danes == V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo. Socialistične države, kjer so na oblasti komunistične stranke ali stranke, ki so izšle iz svetovnega komunističnega sistema 20. stoletja z ustavno zagotovljenim monopolom oblasti, so: * [[Ljudska republika Kitajska]] * [[Kuba]] * [[Laos]] * [[Severna Koreja]] * [[Vietnam]] Od teh sta le še Severna Koreja in Kuba v bistvu ohranili tudi družbenoekonomski sistem, ki še ni podvržen zakonitostim kapitalizma. == Mednarodna obsodba komunizma == [[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. V slovenskem kontekstu med žrtve totalitarnega režima sodijo poleg žrtev [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|povojnih izvensodnih pobojev]] tudi žrtve političnih procesov, in druge osebe, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanje in izključevanje zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ustrezali nazorom Komunistične partije.<ref>[http://www.dolenjskilist.si/2009/08/24/18085/novice/obcine/Granda_Totalitarizem_je_tudi_komunizem/ Dolenjski List]</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2FF5B3BE45377726C125761E0043D6E8?OpenDocument Družina: Komunizem še čaka na obsodbo]</ref>. Med žrtve totalitarnega komunizma uvrščamo tudi zapornike [[Goli otok|Golega otoka]], ki so bili v večini primerov člani [[KPJ]], in so bili izvensodno poslani na »prevzgojo« v času akutnega [[Informbiro|informbirojskega spora]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 |title=Dr. Jože Pirjevec: Tito se je kesal zaradi Golega otoka, na katerem so končali "tovariši", Intervju, Dnevnik, 27.08.2011 |accessdate=2018-01-16 |archive-date=2015-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150401190252/http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 |url-status=dead }}</ref>, kot tudi osebe, preganjanje na osnovi neupravičeno strogih zakonov o [[politični prekršek|političnih prekrških]]. Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi in fašističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem. == Glej tudi == * [[Zgodovina komunizma]] * [[Kritike komunizma]] * [[socializem]] * [[totalitarizem]] *[[levi komunizem]] == Sklici == === Navedbe === {{sklici|colwidth=30em}} === Opombe === {{sklici|group=note}} {{sklici|group=nb}} === Citati === {{sklici|group=lower-alpha}} == Bibliografija == {{refbegin}} {{columns-list|colwidth=30em|<!-- Column start. --> * {{navedi knjigo |last=Bernstein |first=Eduard |author-link=Eduard Bernstein |year=1895 |url=http://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/works/1895/cromwell |title=Kommunistische und demokratisch-sozialistische Strömungen während der englischen Revolution |trans-title=Cromwell and Communism: Socialism and Democracy in the Great English Revolution |language=de |publisher=J. H. W. Dietz |oclc=36367345 |access-date=1 August 2021 |via=[[Marxists Internet Archive]]}} * {{navedi knjigo |last1=Bevins |first1=Vincent |title=[[The Jakarta Method|The Jakarta Method: Washington's Anticommunist Crusade and the Mass Murder Program that Shaped Our World]] |date=2020b |publisher=[[PublicAffairs]] |isbn=978-1541742406 |page=240 |quote=... we do not live in a world directly constructed by Stalin's purges or mass starvation under Pol Pot. Those states are gone. Even Mao's Great Leap Forward was quickly abandoned and rejected by the Chinese Communist Party, though the party is still very much around. We do, however, live in a world built partly by US-backed Cold War violence. ... Washington's anticommunist crusade, with Indonesia as the apex of its murderous violence against civilians, deeply shaped the world we live in now ... . |author-link=Vincent Bevins}} * {{navedi knjigo |last=Bradley |first=Mark Philip |chapter=Human Rights and Communism |title=The Cambridge History of Communism |volume=3: Endgames? Late Communism in Global Perspective, 1968 to the Present |editor1-last=Fürst |editor1-first=Juliane |editor2-last=Pons |editor2-first=Silvio |editor3-last=Selden|editor3-first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=eBs0DwAAQBAJ |publisher=[[Cambridge University Press]] |year=2017 |isbn=978-1-108-50935-0}} * {{navedi knjigo |last=Brown |first=Archie |author-link=Archie Brown (historian) |date=2009 |title=The Rise and Fall of Communism |url=https://archive.org/details/risefallofcommun0000brow_n7l4 |publisher=Bodley Head |isbn=978-022407-879-5}} * {{navedi knjigo |last=Calhoun |first=Craig J. |author-link=Craig Calhoun |year=2002 |title=Classical Sociological Theory |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Oxford |isbn=978-0-631-21348-2 |url=https://books.google.com/books?id=6mq-H3EcUx8C}} * {{cite journal |last=Chomsky |first=Noam |author-link=Noam Chomsky |date=Spring–Summer 1986 |title=The Soviet Union Versus Socialism |url=https://chomsky.info/1986____/ |journal=[[Our Generation (journal)|Our Generation]] |access-date=10 June 2020 |via=Chomsky.info}} * {{cite journal |last=Dulić |first=Tomislav |date=January 2004 |title=Tito's Slaughterhouse: A Critical Analysis of Rummel's Work on Democide |journal=[[Journal of Peace Research]] |location=Thousand Oaks, California |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=41 |number=1 |pages=85–102 |doi=10.1177/0022343304040051 |jstor=4149657 |s2cid=145120734}} * {{cite journal |last1=Engel-Di Mauro |first1=Salvatore |last2=Engel-Di Mauro |first2=Deborah |last3=Faber |first3=Danny |last4=Labban |first4=Mazen |last5=De Kadt |first5=Maarten |last6=Watson |first6=Judith |last7=Armiero |first7=Marco |last8=Brownhill |first8=Leigh |last9=Forkasiewicz |first9=Adi |last10=Vettese |first10=Troy |display-authors=1 |date=4 May 2021 |title=Anti-Communism and the Hundreds of Millions of Victims of Capitalism |journal=[[Capitalism Nature Socialism]] |volume=32 |issue=1 |pages=1–17 |doi=10.1080/10455752.2021.1875603 |doi-access=free}} * {{navedi knjigo |last=Engels |first=Friedrich |author-link=Friedrich Engels |date=1970 |orig-date=1880 |chapter-url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1880/soc-utop/ch03.htm |chapter=Historical Materialism |title=[[Socialism: Utopian and Scientific]] |translator-link=Edward Aveling |translator-last=Aveling |translator-first=Edward |series=[[Marx/Engels Selected Works]] |volume=3 |location=Moscow |publisher=Progress Publishers |via=[[Marxists Internet Archive]]}} * {{cite journal |last=Farred |first=Grant |author-link=Grant Farred |year=2000 |title=Endgame Identity? Mapping the New Left Roots of Identity Politics |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-2000_31_4/page/627 |journal=[[New Literary History]] |volume=31 |issue=4 |pages=627–648 |jstor=20057628 |doi=10.1353/nlh.2000.0045 |s2cid=144650061}}</ref> * {{navedi splet |last=Fitzgibbons |first=Daniel J. |date=11 October 2002 |title=USSR strayed from communism, say Economics professors |url=https://www.umass.edu/pubaffs/chronicle/archives/02/10-11/economics.html |access-date=22 September 2021 |website=The Campus Chronicle |publisher=[[University of Massachusetts Amherst]]}} * {{navedi knjigo |last=Geary |first=Daniel |url=https://books.google.com/books?id=Z4yNnGJLHU8C&q=c+wright+mills+%22university+of+maryland%22 |title=Radical Ambition: C. Wright Mills, the Left, and American Social Thought |publisher=[[University of California Press]] |year=2009 |isbn=9780520943445 |via=[[Google Books]]}} * {{navedi knjigo |last1=George |first1=John |title=American Extremists: Militias, Supremacists, Klansmen, Communists, and Others |url=https://archive.org/details/americanextremis0000geor |last2=Wilcox |first2=Laird |publisher=[[Prometheus Books]] |year=1996 |isbn=978-1573920582 |location=Amherst, NY}} * {{cite journal |last1=Gerr |first1=Christopher J. |first2=Yulia |last2=Raskina |first3=Daria |last3=Tsyplakova |date=28 October 2017 |title=Convergence or Divergence? Life Expectancy Patterns in Post-communist Countries, 1959–2010 |journal=[[Social Indicators Research]] |volume=140 |issue=1 |pages=309–332 |doi=10.1007/s11205-017-1764-4 |pmid=30464360 |pmc=6223831}} * {{navedi knjigo |last=Ghodsee |first=Kristen |author-link=Kristen Ghodsee |date=2018 |title=[[Why Women Have Better Sex Under Socialism]] |url= |location= |publisher=[[Vintage Books]] |pages=3–4 |isbn=978-1568588902}} * {{cite magazine |editor1-last=Ghodsee |editor1-first=Kristen |editor1-link=Kristen Ghodsee |editor2-last=Sehon |editor2-first=Scott |editor2-link=Scott Sehon |editor3-last=Dresser |editor3-first=Sam |date=22 March 2018 |title=The merits of taking an anti-anti-communism stance |url=https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance |url-status=live |magazine=[[Aeon (digital magazine)|Aeon]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220401001435/https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance |archive-date=1 April 2022 |access-date=12 August 2021}} * {{navedi knjigo |last1=Gitlin |first1=Todd |author1-link=Todd Gitlin |chapter=The Left's Lost Universalism |editor1-last=Melzer |editor1-first=Arthur M. |editor2-last=Weinberger |editor2-first=Jerry |editor3-last=Zinman |editor3-first=M. Richard |title=Politics at the Turn of the Century |pages=3–26 |location=Lanham, MD |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |date=2001}} * {{navedi knjigo |last=Goldhagen |first=Daniel Jonah |date=2009 |title=Worse than war: genocide, eliminationism, and the ongoing assault on humanity |url=https://archive.org/details/worsethanwargeno00gold |publisher=PublicAffairs |isbn=978-1-58648-769-0 |edition=1st |location=New York |oclc=316035698}} * {{cite journal |last=Harff |first=Barbara |author-link=Barbara Harff |date=Summer 1996 |title=Review of ''Death by Government'' by R. J. Rummel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_summer-1996_27_1/page/117 |journal=[[Journal of Interdisciplinary History]] |location=Boston, Massachusetts |publisher=[[MIT Press]] |volume=27 |number=1 |pages=117–119 |doi=10.2307/206491 |jstor=206491}} * {{navedi knjigo |last=Harff |first=Barbara |author-link=Barbara Harff |date=2017 |url=https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-319-54463-2_12.pdf |chapter=The Comparative Analysis of Mass Atrocities and Genocide |editor-last=Gleditsch |editor-first=N. P. |title=R.J. Rummel: An Assessment of His Many Contributions |volume=37 |series=SpringerBriefs on Pioneers in Science and Practice |pages=111–129 |doi=10.1007/978-3-319-54463-2_12 |isbn=9783319544632}} * {{navedi splet |last=Hauck |first=Owen |date=2 February 2016 |url=https://www.piie.com/research/piie-charts/average-life-expectancy-post-communist-countries-progress-varies-25-years-after |title=Average Life Expectancy in Post-Communist Countries – Progress Varies 25 Years after Communism |website=Peterson Institute for International Economics |access-date=4 January 2021}} * {{cite journal |last=Hiroaki |first=Kuromiya |date=2001 |title=Review Article: Communism and Terror. Reviewed Work(s): ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression'' by Stephane Courtois; Reflections on a Ravaged Century by Robert Conquest |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-01_36_1/page/191 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |volume=36 |number=1 |pages=191–201 |doi=10.1177/002200940103600110 |jstor=261138 |s2cid=49573923}} * {{navedi knjigo |last=Holmes |first=Leslie |year=2009 |title=Communism: A Very Short Introduction |url=https://archive.org/details/communismverysho0000holm |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-955154-5 |ref=Hol09}} * {{cite journal |last1=Howard |first1=M. C. |last2=King |first2=J. E. |date=2001 |title=State Capitalism' in the Soviet Union |url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf |journal=[[History of Economics Review]] |volume=34 |issue=1 |pages=110–126 |doi=10.1080/10370196.2001.11733360 |s2cid=42809979}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Johnson |editor-first1=Elliott |title=Historical Dictionary of Marxism |edition=2nd |editor-first2=David |editor-last2=Walker |editor-first3=Daniel |editor-last3=Gray |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |location=Lanham; Boulder; New York; London |date=2014 |isbn=978-1-4422-3798-8}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Karlsson |editor-first1=Klas-Göran |editor-last2=Schoenhals |editor-first2=Michael |year=2008 |url=https://www.levandehistoria.se/sites/default/files/material_file/research-review-crimes-against-humanity.pdf |title=Crimes Against Humanity under Communist Regimes – Research Review |location=Stockholm, Sweden |publisher=Forum for Living History |isbn=9789197748728 |access-date=17 November 2021 |via=Forum för levande historia}} * {{navedi knjigo |last=Kaufman |first=Cynthia |url=https://books.google.com/books?id=3nJUwFqRLTwC&q=new+left&pg=PA275 |title=Ideas for Action: Relevant Theory for Radical Change |isbn=978-0-89608-693-7 |year=2003 |publisher=[[South End Press]] |via=[[Google Books]]}} * {{cite journal |last=Kuromiya |first=Hiroaki |date=January 2001 |title=Review Article: Communism and Terror |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-01_36_1/page/191 |journal=Journal of Contemporary History |location=Thousand Oaks, California |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=36 |issue=1 |pages=191–201 |doi=10.1177/002200940103600110 |jstor=261138 |s2cid=49573923}} * {{navedi knjigo |last=Lansford |first=Tom |year=2007 |title=Communism |publisher=[[Marshall Cavendish]] |isbn=978-0-7614-2628-8}} * {{navedi splet |last=Leon |first=David A. |url=https://blog.oup.com/2011/04/life-expectancy/ |title=Trends in European Life Expectancy: a Salutary View |website=OUPblog |publisher=[[Oxford University Press]] |date=23 April 2013 |access-date=12 March 2021}} * {{navedi knjigo |last=Link |first=Theodore |year=2004 |title=Communism: A Primary Source Analysis |url=https://archive.org/details/communismprimary0000link |publisher=[[Rosen Publishing]] |isbn=978-0-8239-4517-7}} * {{cite journal |last=Mackenbach |first=Johan |url=https://www.researchgate.net/publication/234823288 |title=Political conditions and life expectancy in Europe, 1900–2008 |journal=[[Social Science and Medicine]] |date=December 2012 |volume=82 |pages=134–146 |doi=10.1016/j.socscimed.2012.12.022 |pmid=23337831}} * {{cite encyclopedia |last=Morgan |first=W. John |year=2001 |url=https://www.sciencedirect.com/referencework/9780080430768/international-encyclopedia-of-the-social-and-behavioral-sciences |title=Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism |editor-last1=Baltes |editor-first1=Paul B. |editor-last2=Smelser |editor-first2=Neil J. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=20 |edition=1st |publisher=[[Elsevier]] |isbn=9780080430768 |access-date=25 August 2021 |via=[[Science Direct]]}} * {{cite encyclopedia |last=Morgan |first=W. John |year=2015 |orig-date=2001 |url=https://www.sciencedirect.com/referencework/9780080970875/international-encyclopedia-of-the-social-and-behavioral-sciences |title=Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism |editor-last=Wright |editor-first=James D. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=26 |edition=2nd |publisher=[[Elsevier]] |isbn=9780080970875 |access-date=25 August 2021 |via=[[Science Direct]]}} * {{navedi knjigo |last=Newman |first=Michael |year=2005 |title=Socialism: A Very Short Introduction |url=https://archive.org/details/socialismverysho0000newm |edition=paperback |location=Oxford |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780192804310}} * {{cite magazine |last=Paczkowski |first=Andrzej |author-link=Andrzej Paczkowski |date=2001 |title=The Storm over The Black Book |url=http://archive.wilsonquarterly.com/essays/storm-over-black-book |magazine=[[The Wilson Quarterly]] |volume=25 |number=2 |pages=28–34 |jstor=40260182 |access-date=31 August 2021 |location=Washington, D.C. |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |via=Wilson Quarterly Archives}} * {{navedi knjigo |last1=Patenaude |first1=Bertrand M. |chapter=7 - Trotsky and Trotskyism |editor1-first=Silvio |editor1-last=Pons |editor1-link=:it:Silvio Pons |editor2-first=Stephen A. |editor2-last=Quinn-Smith |title=The Cambridge History of Communism |volume=1 |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2017 |isbn=9781316137024 |doi=10.1017/9781316137024}} * {{navedi knjigo |last=Rabinowitch |first=Alexander |author-link=Alexander Rabinowitch |year=2004 |url=https://8768512fb23263ac9a23-f839e98e865f2de9ab20702733bd4398.ssl.cf2.rackcdn.com/look-inside/LI-9780745399997.pdf |title=The Bolsheviks Come to Power: The Revolution of 1917 in Petrograd |edition=hardback, 2nd |publisher=[[Pluto Press]] |isbn=978-0-7453-9999-7 |access-date=15 August 2021}} * {{navedi knjigo |last1=Rosser |first1=Mariana V. |last2=Barkley |first2=J. Jr. |title=Comparative Economics in a Transforming World Economy |publisher=[[MIT Press]] |date=23 July 2003 |isbn=978-0262182348 |pages=14 |quote=Ironically, the ideological father of communism, Karl Marx, claimed that communism entailed the withering away of the state. The dictatorship of the proletariat was to be a strictly temporary phenomenon. Well aware of this, the Soviet Communists never claimed to have achieved communism, always labeling their own system socialist rather than communist and viewing their system as in transition to communism.}} * {{citation |last=Rummel |first=Rudolph Joseph |author-link=Rudolph Rummel |url=https://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM#*|title=How Many did Communist Regimes Murder? |access-date=15 September 2018 |publisher=[[University of Hawaii]] Political Science Department |date=November 1993 |archive-date=27 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180827103150/https://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM}} * {{cite journal |last=Safaei |first=Jalil |date=31 August 2011 |title=Post-Communist Health Transitions in Central and Eastern Europe |journal=[[Economics Research International]] |volume=2012 |pages=1–10 |doi=10.1155/2012/137412 |doi-access=free}} * {{cite encyclopedia |title=Ci–Cz |encyclopedia=The World Book Encyclopedia |volume=4 |publisher=Scott Fetzer Company |year=2008 |isbn=978-0-7166-0108-1}} * {{navedi knjigo |last=Steele |first=David |author-link=David Ramsay Steele |title=From Marx to Mises: Post-Capitalist Society and the Challenge of Economic Calculation |publisher=[[Open Court Publishing Company]] |year=1992 |isbn=978-0-87548-449-5}} * {{cite journal |last=Weiner |first=Amir |author-link=Amir Weiner |date=2002 |title=Review. Reviewed Work: ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression'' by Stéphane Courtois, Nicolas Werth, Jean-Louis Panné, Andrzej Paczkowski, Karel Bartošek, Jean-Louis Margolin, Jonathan Murphy, Mark Kramer |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_winter-2002_32_3/page/450 |journal=[[Journal of Interdisciplinary History]] |publisher=[[MIT Press]] |volume=32 |number=3 |pages=450–452 |doi=10.1162/002219502753364263 |jstor=3656222 |s2cid=142217169}} * {{navedi knjigo |last=Wilczynski |first=J. |title=The Economics of Socialism after World War Two: 1945–1990 |publisher=Aldine Transaction |date=2008 |isbn=978-0202362281 |pages=21 |quote=Contrary to Western usage, these countries describe themselves as 'Socialist' (not 'Communist'). The second stage (Marx's 'higher phase'), or 'Communism' is to be marked by an age of plenty, distribution according to needs (not work), the absence of money and the market mechanism, the disappearance of the last vestiges of capitalism and the ultimate 'withering away' of the State.}} * {{navedi knjigo |last=Williams |first=Raymond |author-link=Raymond Williams |title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society |edition=revised |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1983 |isbn=978-0-19-520469-8 |page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289] |chapter=Socialism |quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism. |chapter-url-access=registration |chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}} * {{navedi knjigo |last=Wright |first=C. Wright |author-link=C. Wright Mills |title=Letter to the New Left |url=http://www.marxists.org/subject/humanism/mills-c-wright/letter-new-left.htm |via=[[Marxists Internet Archive]] |date=1960}} * {{cite encyclopedia |last=Wormack |first=Brantly |author-link=Brantly Womack |year=2001 |title=Maoism |editor-last1=Baltes |editor-first1=Paul B. |editor-last2=Smelser |editor-first2=Neil J. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=20 |pages=9191–9193 |edition=1st |publisher=[[Elsevier]] |doi=10.1016/B0-08-043076-7/01173-6 |isbn=9780080430768}}<!-- Split column end. --> }} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{Library resources box|onlinebooks=yes}} * {{cite encyclopedia |editor1-last=Adami |editor1-first=Stefano |editor2-last=Marrone |editor2-first=G. |date=2006 |title=Communism |encyclopedia=Encyclopedia of Italian Literary Studies |edition=1st |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-57958-390-3}} * {{navedi knjigo |last=Daniels |first=Robert Vincent |author-link=Robert Vincent Daniels |date=1994 |title=A Documentary History of Communism and the World: From Revolution to Collapse |url=https://archive.org/details/documentaryhisto0000unse_r2e7 |publisher=[[University Press of New England]] |isbn=978-0-87451-678-4}} * {{navedi knjigo |last=Daniels |first=Robert Vincent |author-link=Robert Vincent Daniels |date=2007 |title=The Rise and Fall of Communism in Russia |publisher=[[Yale University Press]] |isbn=978-0-30010-649-7}} * {{navedi knjigo |last=Dean |first=Jodi |author-link=Jodi Dean |date=2012 |title=The Communist Horizon |publisher=[[Verso Books]] |isbn=978-1-84467-954-6}} * {{navedi knjigo |last=Dirlik |first=Arif |date=1989 |title=Origins of Chinese Communism |url=https://archive.org/details/originsofchinese00dirl |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-505454-5}} * {{navedi knjigo |last1=Engels |first1=Friedrich |author1-link=Friedrich Engels |last2=Marx |first2=Karl |author2-link=Karl Marx |title=[[The Communist Manifesto]] |date=1998 |orig-date=1848 |edition=reprint |publisher=Signet Classics |isbn=978-0-451-52710-3}} * {{cite journal |last=Fitzpatrick |first=Sheila |author-link=Sheila Fitzpatrick |date=2007 |title=Revisionism in Soviet History |journal=[[History and Theory]] |volume=46 |number=4 |pages=77–91 |doi=10.1111/j.1468-2303.2007.00429.x |jstor=4502285}}. Historiographical essay that covers the scholarship of the three major schools: totalitarianism, revisionism, and post-revisionism. * {{navedi knjigo |last=Forman |first=James D. |date=1972 |title=Communism: From Marx's Manifesto to 20th-century Reality |url=https://archive.org/details/communismfrommar0000form |publisher=Watts |isbn=978-0-531-02571-0}} * {{cite journal |last1=Fuchs-Schündeln |first1=Nicola |last2=Schündeln |first2=Matthias |date=2020 |title=The Long-Term Effects of Communism in Eastern Europe |journal=[[Journal of Economic Perspectives]] |volume=34 |number=2 |pages=172–191 |doi=10.1257/jep.34.2.172 |s2cid=219053421 |doi-access=free}}. ([https://pubs.aeaweb.org/doi/pdf/ PDF version]) * {{navedi knjigo |last=Furet |first=François |author-link=François Furet |translator-last=Kan |translator-first=D. |date=2000 |title=The Passing of An Illusion: The Idea of Communism In the Twentieth Century |url=https://archive.org/details/passingofillusio0000fran |edition=English |publisher=[[University of Chicago Press]] |isbn=978-0-226-27341-9}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Fürst |editor1-first=Juliane |editor2-last=Pons |editor2-first=Silvio |editor2-link=:it:Silvio Pons |editor3-last=Selden |editor3-first=Mark |editor3-link=Mark Selden |date=2017 |chapter=Endgames? Late Communism in Global Perspective, 1968 to the Present |title=The Cambridge History of Communism |volume=3 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31650-159-7}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Gerlach |editor-first1=Christian |editor-link1=Christian Gerlach |editor-last2=Six |editor-first2=Clemens |date=2020 |title=The Palgrave Handbook of Anti-Communist Persecutions |location= |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=978-3030549657}} * {{navedi knjigo |last=Gregor |first=A. J. |author-link=A. James Gregor |date=2014 |title=Marxism and the Making of China: A Doctrinal History |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=978-1-137-37949-8}} * {{navedi knjigo |last=Henry |first=Michel |author-link=Michel Henry |translator-last=Davidson |translator-first=Scott |date=2014 |orig-date=1991 |url=https://www.bloomsbury.com/uk/from-communism-to-capitalism-9781472524317 |title=From Communism to Capitalism |publisher=[[Bloomsbury Publishing|Bloomsbury]] |isbn=978-1-472-52431-7}} * {{navedi knjigo |last1=Laybourn |first1=Keith |author1-link=Keith Laybourn |last2=Murphy |first2=Dylan |date=1999 |title=Under the Red Flag: A History of Communism in Britain |url=https://archive.org/details/underredflag00keit |edition=illustrated, hardcover |publisher=[[Sutton Publishing]] |isbn=978-0-75091-485-7}} * {{navedi knjigo |last=Lovell |first=Julia |author-link=Julia Lovell |date=2019 |title=Maoism: A Global History |publisher=Bodley Head |isbn=978-184792-250-2}} * {{navedi knjigo |last=Morgan |first=W. John |date=2003 |title=Communists on Education and Culture 1848–1948 |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=0-333-48586-6}} * {{cite journal |last=Morgan |first=W. John |date=December 2005 |title=Communism, Post-Communism, and Moral Education |journal=[[The Journal of Moral Education]] |volume=34 |number=4 |issn=1465-3877}}. {{ISSN|0305-7240}} (print). * {{navedi knjigo |editor-last1=Naimark |editor-first1=Norman |editor-link1=Norman Naimark |editor-last2=Pons |editor-first2=Silvio |editor-link2=:it:Silvio Pons |date=2017 |chapter=The Socialist Camp and World Power 1941–1960s |title=The Cambridge History of Communism |volume=2 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31645-985-0}} * {{navedi knjigo |last1=Pipes |first1=Richard |author1-link=Richard Pipes |date=2003 |title=Communism: A History |edition=reprint |publisher=Modern Library |isbn=978-0-81296-864-4}} * {{navedi knjigo |last1=Pons |first1=Silvio |author1-link=:it:Silvio Pons |date=2014 |title=The Global Revolution: A History of International Communism 1917–1991 |edition=English, hardcover |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19965-762-9}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Pons |editor-first1=Silvio |editor-link1=:it:Silvio Pons |editor-last2=Service |editor-first2=Robert |editor-link2=Robert Service (historian) |date=2010 |title=A Dictionary of 20th Century Communism |edition=hardcover |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=978-0-69113-585-4}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Pons |editor1-first=Silvio |editor1-link=:it:Silvio Pons |editor2-last=Smith |editor2-first=Stephen A. |date=2017 |chapter=World Revolution and Socialism in One Country 1917–1941 |title=The Cambridge History of Communism |volume=1 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31613-702-4}} * {{navedi knjigo |last1=Pop-Eleches |first1=Grigore |last2=Tucker |first2=Joshua A. |date=2017 |title=Communism's Shadow: Historical Legacies and Contemporary Political Attitudes |url=https://archive.org/details/communismsshadow0000pope |edition=hardcover |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=978-0-69117-558-4}} * {{navedi knjigo |last1=Priestland |first1=David |author1-link=David Priestland |date=2009 |title=The Red Flag: A History of Communism |url=https://archive.org/details/redflaghistoryof0000prie |publisher=[[Grove Press]] |isbn=978-0-80214-512-3}} * {{navedi knjigo |last1=Sabirov |first1=Kharis Fatykhovich |date=1987 |url=https://archive.org/details/whatiscommunism1987 |title=What Is Communism? |edition=English |publisher=[[Progress Publishers]] |isbn=978-0-82853-346-1}} * {{navedi knjigo |last1=Service |first1=Robert |author1-link=Robert Service (historian) |date=2010 |title=Comrades!: A History of World Communism |publisher=[[Harvard University Press]] |isbn=978-0-67404-699-3}} * {{navedi knjigo |last1=Shaw |first1=Yu-ming |date=2019 |title=Changes And Continuities In Chinese Communism: Volume I: Ideology, Politics, and Foreign Policy |edition=hardcover |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-36716-385-3}} * {{navedi knjigo |last1=Zinoviev |first1=Alexandre |author1-link=Alexander Zinoviev |date=1984 |orig-date=1980 |title=The Reality of Communism |url=https://archive.org/details/realityofcommuni00zino |publisher=[[Schocken Books]] |isbn=978-0-80523-901-0}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|auto=1|q=Communism|wikt=Communism|s=Communism|v=y|d=Q6186}} * {{cite EB1911|wstitle=Communism|short=x}} Retrieved 18 August 2021. * [https://www.britannica.com/topic/communism "Communism"]. ''Encyclopædia Britannica Online''. Retrieved 18 August 2021. * [http://libcom.org/library/ Libertarian Communist Library] at [[Libcom.org]] contains almost 20,000 articles, books, pamphlets, and journals on libertarian communism. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051211121016/http://libcom.org/library/|date=11 December 2005}}. Retrieved 18 August 2021. One example being [https://libcom.org/library/marx-russian-mir-misconceptions-marxists "Marx on the Russian Mir, and misconceptions by Marxists"]. * {{cite NIE |last=Lindsay |first=Samuel McCune |wstitle=Communism |year=1905 |short=x}} Retrieved 18 August 2021. * [https://www.loc.gov/rr/rarebook/coll/rad.html The Radical Pamphlet Collection] at the [[Library of Congress]] contains materials on the topic of communism. Retrieved 18 August 2021. * {{navedi splet |last=Winstanley |first=Gerrard |year=1649 |url=https://www.rogerlovejoy.co.uk/philosophy/diggers/diggers3.htm |title=The True Levellers Standard Advanced, the Diggers' Manifesto |archive-url=https://web.archive.org/web/20110709064100/http://www.rogerlovejoy.co.uk/philosophy/diggers/diggers3.htm |archive-date=9 July 2011 |access-date=18 August 2021 |via=Roger Lovejoy}} See also [https://www.marxists.org/reference/archive/winstanley/1649/levellers-standard.htm "The True Levellers Standard Advanced: Or, The State of Community Opened, and Presented to the Sons of Men"] from [[Kingston University London]]'s Faculty of Business and Social Sciences at [[Marxists Internet Archive]]. Retrieved 18 August 2021. * [https://communistcrimes.org/en Communist Crimes: Facts, research and articles on communist ideology and regimes. Estonian Institute of Historical Memory.] * [https://www.memoriaal.ee/en/ Estonia's Victims of Communism 1940–1991.] *Circoli Operai di Lotta Comunista, {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Komunizem|*]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Antifašizem]] [[Kategorija:Družbena ureditev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gospodarski nazori]] 7ga5j0ak5nt8d54yqc8n6ahmc24313z Zoran Mušič 0 30768 6655508 6654169 2026-04-03T23:22:00Z G-Cup 10746 6655508 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Prvo stalno razstavo njegovih 134 izbranih grafičnih listov, ki jih je Mušič večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan), je leta 1991 uredil [[Goriški muzej|Goriški muzej.]] Priprave je koordinirala [[Nelida Nemec|N. Nemec]] (predsednik odbora je bil [[Dušan Šinigoj]]). Razstavo so odprli v prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] (Galerija Zorana Mušiča) v Goriških Brdih v Sloveniji. Žal razstave do danes niso nadgradili. Avstrijci mu obljubljene stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič kar dve desetletji ni imel večje razstave. V Italiji so njegova dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodano v Belgijo), posamezna dela v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Katalog ima besedila N. Silič Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši življenjepis, pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija, na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake, ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in seznam izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafičnih listov. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Bibliografija sega od 1937 do 1990. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) ter natančnejše dokumentacije in analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan, sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje z drugimi Mušičevimi deli. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjevo filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno rekonstruirano poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1938-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1963-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], [[Galerija Kambič]], [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *[[Pilonova galerija Ajdovščina]], [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (1 risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005-11. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177-182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *NELIDA NEMEC, Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Zorana Mušiča, Renče, ''Občinski list'', april 2007, štev. 3. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 2sy32zj3knfx1co4p5aueh1kcfdz9o8 Brdo 0 43064 6655379 6648959 2026-04-03T15:34:59Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6655379 wikitext text/x-wiki '''Brdo''' je lahko: *naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]: ** [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]] ** [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]] ** [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]] ** [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]] ** [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]] ** [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]] ** [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]] ** [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]] z [[Grad Brdo pri Lukovici|Gradom Brdo pri Lukovici]] **Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]<nowiki/>h na Ljubljanskem Barju, 345 m) *pa tudi: **[[Brezovo Brdo|Brezovo Brd]]<nowiki/>[[Brezovo Brdo|o]], [[naselje]] v <nowiki/>[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]] **[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Dolgo Brdo]], naselji v občinah Litija in Ljubljana **[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]], naselje v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] **[[Filipčje Brdo]], naselje v [[Občina Sežana|občini Sežana]] **[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]] **[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]] **[[Grahovo Brdo]], v [[Občina Sežana|Občini Sežana]] **[[Janeževo Brdo]], v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. **[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] **[[Krajno Brdo]], v [[Občina Lukovica|Občini Lukovica]] **[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Lesno Brdo, Horjul]] in [[Lesno Brdo, Vrhnika]] **[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] **[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) **[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] **[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] in cestni [[preval]]/prelaz (803 mnv) **[[Podbrdo]] (v [[Baška grapa|Baški grapi]]), naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] **[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] **[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] **[[Ratečevo Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] **[[Ravno Brdo]], naselje v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] **[[Srednje Brdo]], naselje v občini [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] **[[Večje Brdo]], naselje v [[Občina Dobje|Občini Dobje]] **[[Veliko Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] * posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]] *multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]] *naselje na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] (v [[Avstrija|Avstriji]]): ** [[Brdo, Grabštanj]], nemško ''Werda'', občina [[Grabštanj]] ** [[Brdo, Šmohor - Preseško jezero]], pri [[Šmohor]]ju, nemško ''Egg bei Hermagor'', mestna občina [[Šmohor]] ** [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. ''Egg am Faaker See'', mestna občina [[Beljak]] * [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)]] *naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]: ** [[Brdo, Buje]] ** [[Brdo Cirkvensko]] ** [[Begovo Brdo Žumberačko]] **[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]] **[[Brajakovo Brdo]] **[[Golo Brdo, Virovitica]] **[[Golo Brdo, Kaptol]] **[[Begovo Brdo, Cetingrad]] **[[Begovo Brdo Žumberačko]] **[[Brajakovo Brdo]] **[[Cvetković Brdo]] **[[Debelo Brdo (razločitev)|Debelo Brdo]] **[[Ključić Brdo]] **[[Konjsko Brdo]] **[[Korenić Brdo]] **[[Lipovo Brdo]] **[[Lončar Brdo]] **[[Marindolsko Brdo]] **[[Novo Brdo, Kravarsko]] **[[Novo Brdo Mrežničko]] **[[Palje Brdo]] **[[Pećurkovo Brdo]] ** [[Petrakovo Brdo]] ** [[Popović Brdo]] **[[Radinovo Brdo]] **[[Rajić Brdo]] **[[Skoblić Brdo]] **[[Šeketino Brdo]] **[[Veliko Brdo, Makarska]] **[[Vlašić Brdo]] **[[Vukovo Brdo]] * naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: ** [[Brdo, Mrkonjić Grad]] ** [[Brdo, Pale]] ** [[Brdo, Šipovo]] ** [[Brdo, Vitez]] ** [[Brdo, Donji Vakuf]] **[[Bijelo Brdo, Rudo]] **[[Bijelo Brdo, Derventa]] **[[Čusto Brdo]], Maglaj? **[[Golo Brdo, Bijeljina]] **[[Kadino Brdo]] **[[Kruševo Brdo]] **[[Miloševo Brdo]] **[[Oblo Brdo, Bileća]] **[[Prijeko Brdo]] **[[Repino Brdo]] * naselje v [[Srbija|Srbiji]]: ** [[Brdo, Srbija]] **[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]] **[[Staro Brdo]] **ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]: ***[[Banovo Brdo]] ***[[Glumčevo Brdo]] ***[[Julino Brdo]] ***[[Kanarevo Brdo]] ***[[Labudovo Brdo]] ***[[Pašino Brdo]] (nekaj časa tudi ''Lekino brdo'') ***[[Petlovo Brdo]] ***[[Topčidersko brdo]] *naselje na Kosovu: **[[Novo Brdo]] **[[Orno Brdo]] *naselje v Črni Gori **[[Leovo Brdo]] **[[Malo Brdo]], Podgorica **[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]] **[[Velje Brdo]] *naselje na Češkem **Brdo na Novopacku == Glej tudi == *[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška *[[Golo Brdo]] (razločitev) *[[Oblo Brdo (razločitev)]] *[[Begovo Brdo (razločitev)]] *[[Bijelo Brdo (razločitev)]] *[[Debelo Brdo (razločitev)]] *[[Dobinje brdo]] *[[Draveljsko brdo]] *[[Govško brdo]] (811m) *[[Grad Brdo]] *[[Gubavo brdo]] (Hrvaška) *[[Hušnjakovo brdo]] [[Najdišče krapinskih neandertalcev|(Najdišče krapinskih neandertalcev]], [[Krapina]], Hrvaška) *[[Jašansko brdo]] *[[Jelen brdo]] *[[Jelovo brdo]] *[[Konjsko brdo]] *[[Novo Brdo]] (razločitev) *[[Oblačno brdo]], [[Šentviška planota]] *[[Pašino brdo]], Bosna *[[Petrovo Brdo (prelaz)]] *[[Plaviče brdo]], Črna Gora *[[Pravo Bardo]], Bolgarija *[[Previjansko brdo]], Črna Gora *[[Rudo brdo]], Črna Gora *[[Smrčevo brdo]], Črna Gora *[[Staro Brdo]] *[[Studeno brdo]], Bosna *[[Velje brdo]], Črna Gora *[[Volčje brdo]] (816 m), vrh na Šentviški planoti *štirisedežnica Brdo na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] *priimek [[Brdar]] *'''Brda''' (razločitev) *[[Brdce]] (razločitev) *[[Brdinje]] {{razločitev-kraj}} 5hirb3r2cs1jyglyo6say23jvablwy7 6655385 6655379 2026-04-03T15:42:49Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6655385 wikitext text/x-wiki '''Brdo''' je lahko: *naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]: ** [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]] ** [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]] ** [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]] ** [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]] ** [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]] ** [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]] ** [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]] ** [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]] z [[Grad Brdo pri Lukovici|Gradom Brdo pri Lukovici]] **Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]<nowiki/>h na Ljubljanskem Barju, 345 m) *pa tudi: **[[Brezovo Brdo|Brezovo Brd]]<nowiki/>[[Brezovo Brdo|o]], [[naselje]] v <nowiki/>[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]] **[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Dolgo Brdo]], naselji v občinah Litija in Ljubljana **[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]], naselje v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] **[[Filipčje Brdo]], naselje v [[Občina Sežana|občini Sežana]] **[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]] **[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]] **[[Grahovo Brdo]], v [[Občina Sežana|Občini Sežana]] **[[Janeževo Brdo]], v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. **[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] **[[Krajno Brdo]], v [[Občina Lukovica|Občini Lukovica]] **[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Lesno Brdo, Horjul]] in [[Lesno Brdo, Vrhnika]] **[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] **[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) **[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] **[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] in cestni [[preval]]/prelaz (803 mnv) **[[Podbrdo]] (v [[Baška grapa|Baški grapi]]), naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] **[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] **[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] **[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] **[[Ratečevo Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] **[[Ravno Brdo]], naselje v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] **[[Srednje Brdo]], naselje v občini [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] **[[Večje Brdo]], naselje v [[Občina Dobje|Občini Dobje]] **[[Veliko Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] * posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]] *multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]] *naselje na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] (v [[Avstrija|Avstriji]]): ** [[Brdo, Grabštanj]], nemško ''Werda'', občina [[Grabštanj]] ** [[Brdo, Šmohor - Preseško jezero]], pri [[Šmohor]]ju, nemško ''Egg bei Hermagor'', mestna občina [[Šmohor]] ** [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. ''Egg am Faaker See'', mestna občina [[Beljak]] * [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)]] *naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]: ** [[Brdo, Buje]] ** [[Brdo Cirkvensko]] ** [[Begovo Brdo Žumberačko]] **[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]] **[[Brajakovo Brdo]] **[[Golo Brdo, Virovitica]] **[[Golo Brdo, Kaptol]] **[[Begovo Brdo, Cetingrad]] **[[Begovo Brdo Žumberačko]] **[[Brajakovo Brdo]] **[[Cvetković Brdo]] **[[Debelo Brdo (razločitev)|Debelo Brdo]] **[[Ključić Brdo]] **[[Konjsko Brdo]] **[[Korenić Brdo]] **[[Lipovo Brdo]] **[[Lončar Brdo]] **[[Marindolsko Brdo]] **[[Novo Brdo, Kravarsko]] **[[Novo Brdo Mrežničko]] **[[Palje Brdo]] **[[Pećurkovo Brdo]] ** [[Petrakovo Brdo]] ** [[Popović Brdo]] **[[Radinovo Brdo]] **[[Rajić Brdo]] **[[Skoblić Brdo]] **[[Šeketino Brdo]] **[[Veliko Brdo, Makarska]] **[[Vlašić Brdo]] **[[Vukovo Brdo]] * naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: ** [[Brdo, Mrkonjić Grad]] ** [[Brdo, Pale]] ** [[Brdo, Šipovo]] ** [[Brdo, Vitez]] ** [[Brdo, Donji Vakuf]] **[[Bijelo Brdo, Rudo]] **[[Bijelo Brdo, Derventa]] **[[Čusto Brdo]], Maglaj? **[[Golo Brdo, Bijeljina]] **[[Kadino Brdo]] **[[Kruševo Brdo]] **[[Miloševo Brdo]] **[[Oblo Brdo, Bileća]] **[[Prijeko Brdo]] **[[Repino Brdo]] * naselje v [[Srbija|Srbiji]]: ** [[Brdo, Srbija]] **[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]] **[[Staro Brdo]] **ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]: ***[[Banovo Brdo]] ***[[Glumčevo Brdo]] ***[[Julino Brdo]] ***[[Kanarevo Brdo]] ***[[Labudovo Brdo]] ***[[Pašino Brdo]] (nekaj časa tudi ''Lekino brdo'') ***[[Petlovo Brdo]] ***[[Topčidersko brdo]] *naselje na Kosovu: **[[Novo Brdo]] **[[Orno Brdo]] *naselje v Črni Gori **[[Leovo Brdo]] **[[Malo Brdo]], Podgorica **[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]] **[[Velje Brdo]] *naselje na Češkem **Brdo na Novopacku == Glej tudi == *[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška *[[Golo Brdo]] (razločitev) *[[Oblo Brdo (razločitev)]] *[[Begovo Brdo (razločitev)]] *[[Bijelo Brdo (razločitev)]] *[[Debelo Brdo (razločitev)]] *[[Dobinje brdo]] *[[Draveljsko brdo]] *[[Govško brdo]] (811m) *[[Grad Brdo]] *[[Gubavo brdo]] (Hrvaška) *[[Hušnjakovo brdo]] [[Najdišče krapinskih neandertalcev|(Najdišče krapinskih neandertalcev]], [[Krapina]], Hrvaška) *[[Jašansko brdo]] *[[Jelen brdo]] *[[Jelovo brdo]] *[[Konjsko brdo]] *[[Novo Brdo]] (razločitev) *[[Oblačno brdo]], [[Šentviška planota]] *[[Pašino brdo]], Bosna *[[Petrovo Brdo (prelaz)]] *[[Plaviče brdo]], Črna Gora *[[Pravo Bardo]], Bolgarija *[[Previjansko brdo]], Črna Gora *[[Rudo brdo]], Črna Gora *[[Smrčevo brdo]], Črna Gora *[[Staro Brdo]] *[[Studeno brdo]], Bosna *[[Velje brdo]], Črna Gora *[[Volčje brdo]] (816 m), vrh na Šentviški planoti *štirisedežnica Brdo ter smučarski progi Brdo 6 in Brdo 7 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] *priimek [[Brdar]] *'''Brda''' (razločitev) *[[Brdce]] (razločitev) *[[Brdinje]] {{razločitev-kraj}} c03umsvko9q5sm6r1afcqs6l9gyhbie 6655472 6655385 2026-04-03T19:25:37Z Ljuba24b 92351 oblikovanje 6655472 wikitext text/x-wiki '''Brdo''' je lahko: ;naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]: * [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]] * [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]] * [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]] * [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]] * [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]] * [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]] * [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]] * [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]] z [[Grad Brdo pri Lukovici|Gradom Brdo pri Lukovici]] *Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]<nowiki/>h na Ljubljanskem Barju, 345 m) ;pa tudi: {{div col|colwidth=20em}} *[[Brezovo Brdo|Brezovo Brd]]<nowiki/>[[Brezovo Brdo|o]], [[naselje]] v <nowiki/>[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]] *[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Dolgo Brdo]], naselji v občinah Litija in Ljubljana *[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]], naselje v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] *[[Filipčje Brdo]], naselje v [[Občina Sežana|občini Sežana]] *[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]] *[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]] *[[Grahovo Brdo]], v [[Občina Sežana|Občini Sežana]] *[[Janeževo Brdo]], v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. *[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] *[[Krajno Brdo]], v [[Občina Lukovica|Občini Lukovica]] *[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Lesno Brdo, Horjul]] in [[Lesno Brdo, Vrhnika]] *[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] *[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) *[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] in cestni [[preval]]/prelaz (803 mnv) *[[Podbrdo]] (v [[Baška grapa|Baški grapi]]), naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] *[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]] *[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]] *[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]] *[[Ratečevo Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Ravno Brdo]], naselje v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] *[[Srednje Brdo]], naselje v občini [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] *[[Večje Brdo]], naselje v [[Občina Dobje|Občini Dobje]] *[[Veliko Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] * posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]] *multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]] *naselje na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] (v [[Avstrija|Avstriji]]): * [[Brdo, Grabštanj]], nemško ''Werda'', občina [[Grabštanj]] * [[Brdo, Šmohor - Preseško jezero]], pri [[Šmohor]]ju, nemško ''Egg bei Hermagor'', mestna občina [[Šmohor]] * [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. ''Egg am Faaker See'', mestna občina [[Beljak]] * [[Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)]] {{div col end}} ;naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Buje]] * [[Brdo Cirkvensko]] * [[Begovo Brdo Žumberačko]] *[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]] *[[Brajakovo Brdo]] *[[Golo Brdo, Virovitica]] *[[Golo Brdo, Kaptol]] *[[Begovo Brdo, Cetingrad]] *[[Begovo Brdo Žumberačko]] *[[Brajakovo Brdo]] *[[Cvetković Brdo]] *[[Debelo Brdo (razločitev)|Debelo Brdo]] *[[Ključić Brdo]] *[[Konjsko Brdo]] *[[Korenić Brdo]] *[[Lipovo Brdo]] *[[Lončar Brdo]] *[[Marindolsko Brdo]] *[[Novo Brdo, Kravarsko]] *[[Novo Brdo Mrežničko]] *[[Palje Brdo]] *[[Pećurkovo Brdo]] * [[Petrakovo Brdo]] * [[Popović Brdo]] *[[Radinovo Brdo]] *[[Rajić Brdo]] *[[Skoblić Brdo]] *[[Šeketino Brdo]] *[[Veliko Brdo, Makarska]] *[[Vlašić Brdo]] *[[Vukovo Brdo]] {{div col end}} ;naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Mrkonjić Grad]] * [[Brdo, Pale]] * [[Brdo, Šipovo]] * [[Brdo, Vitez]] * [[Brdo, Donji Vakuf]] *[[Bijelo Brdo, Rudo]] *[[Bijelo Brdo, Derventa]] *[[Čusto Brdo]], Maglaj? *[[Golo Brdo, Bijeljina]] *[[Kadino Brdo]] *[[Kruševo Brdo]] *[[Miloševo Brdo]] *[[Oblo Brdo, Bileća]] *[[Prijeko Brdo]] *[[Repino Brdo]] {{div col end}} ;naselje v [[Srbija|Srbiji]]: {{div col|colwidth=20em}} * [[Brdo, Srbija]] *[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]] *[[Staro Brdo]] *ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]: **[[Banovo Brdo]] **[[Glumčevo Brdo]] **[[Julino Brdo]] **[[Kanarevo Brdo]] **[[Labudovo Brdo]] **[[Pašino Brdo]] (nekaj časa tudi ''Lekino brdo'') **[[Petlovo Brdo]] **[[Topčidersko brdo]] *naselje na Kosovu: *[[Novo Brdo]] *[[Orno Brdo]] *naselje v Črni Gori *[[Leovo Brdo]] *[[Malo Brdo]], Podgorica *[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]] *[[Velje Brdo]] *naselje na Češkem *Brdo na Novopacku {{div col end}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška *[[Golo Brdo]] (razločitev) *[[Oblo Brdo (razločitev)]] *[[Begovo Brdo (razločitev)]] *[[Bijelo Brdo (razločitev)]] *[[Debelo Brdo (razločitev)]] *[[Dobinje brdo]] *[[Draveljsko brdo]] *[[Govško brdo]] (811m) *[[Grad Brdo]] *[[Gubavo brdo]] (Hrvaška) *[[Hušnjakovo brdo]] [[Najdišče krapinskih neandertalcev|(Najdišče krapinskih neandertalcev]], [[Krapina]], Hrvaška) *[[Jašansko brdo]] *[[Jelen brdo]] *[[Jelovo brdo]] *[[Konjsko brdo]] *[[Novo Brdo]] (razločitev) *[[Oblačno brdo]], [[Šentviška planota]] *[[Pašino brdo]], Bosna *[[Petrovo Brdo (prelaz)]] *[[Plaviče brdo]], Črna Gora *[[Pravo Bardo]], Bolgarija *[[Previjansko brdo]], Črna Gora *[[Rudo brdo]], Črna Gora *[[Smrčevo brdo]], Črna Gora *[[Staro Brdo]] *[[Studeno brdo]], Bosna *[[Velje brdo]], Črna Gora *[[Volčje brdo]] (816 m), vrh na Šentviški planoti *štirisedežnica Brdo ter smučarski progi Brdo 6 in Brdo 7 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] *priimek [[Brdar]] *[[Brdce]] (razločitev) *[[Brdinje]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} kvs4wzgf97z3mn9uyg4u36jx4m6kzt0 Seznam nemških izposojenk v slovenščini 0 52754 6655497 6205299 2026-04-03T21:05:01Z ~2026-20728-17 257625 6655497 wikitext text/x-wiki V stoletjih, med katerimi je [[slovenščina]] imela tesen stik z uradnim jezikom takratne [[Habsburžani|habsburške države]], [[nemščina|nemščino]], je prevzela iz tega jezika veliko [[izposojenka|izposojenk]]. Nekaj starih nemških izposojenk, ki jih še uporablja npr. [[Primož Trubar]], dandanes ne štejemo več knjižnemu jeziku, npr. ''gnada'' za [[milost]]. Precejšnje število nemških besed kasneje ni bilo prevzetih v knjižni jezik, temveč so značilne za [[pogovorni jezik]] oz. [[žargon]]. Veliko teh pogovornih besed se uporablja že več stoletij, saj o njih poroča že [[Janez Vajkard Valvazor]] v "[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]" (npr. ''lojtra, ajmer, britof''). ==Seznam izposojenk nemškega izvora v slovenščini== {{legend2|#FFCC99|''pogovorni izraz''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" align="center" {| class="wikitable" | Izposojenka | Nemška beseda | Knjižna oblika / pomen |- | afna | der Affe | opica |- | Ašnpehar | Aschenbecher | pepelnik |- | ahtaj | die Achtung | pazi |- | Arcnija | Arznei | zdravilo |- | Bana | Badewanne | kad |- | Becirk | Bezirk | okrožje |- | Befel | Befehl | ukaz |- | birma | die Firmung | |- | Blefer | Bluffer | bleferati (pretiravati, lagati) |- | Bormašina | Bohrmachine | vrtalnik |- | britof | der Friedhof | pokopališče |- | Cahen | Zeichen | znak |- | cajt | Zeit | čas |- | Cajtng | Zeitung | časopis |- | cilj | das Ziel | |- | cuker | der Zucker | sladkor |- | Cvikerji | | očala |- | Cvinga | Zwinge | primež |- | Cvišencajt | Zwischenzeit | vmesni čas |- | Drjati | drehen | drjati (vrteti, sukati) |- | falot | Falott | prevarant |- | fertah | Vortuch | predpasnik |- | firenki | Vorhänge | zavese |- | Firtof | Vortuch | predpasnik |- | flajšter | das Pflaster | obliž |- | frišn | frisch | zračen |- | fuzbal | der Fußball | nogomet |- | gavnar | Gauner | prevarant |- | gmajna | gemein | jus (skupna vaška lastnina) |- | hajca | die Heizung | ogrevanje |- | ja | ja | da |- | Kregati | Krieg | prepirati se |- | kreg | der Krieg | prepir |- | Krota | Grot | podlež |- | krota | Krotte | krastača |- | Kšir | Geschirr | posoda |- | Kširhakel | | ročka za peč |- | ksiht | das Gesicht | obraz (pogovorno: ksih, faca) |- | kukati | bav. kucken / nem. gucken | gledati (navadno skrivoma) |- | luft | Luft | zrak |- | marelica | marille | |- | nor | der Narr | norec |- | ohrovt | das Kohlkraut | |- | pobalin | Pobaln | norček |- | penzl | der Pinsel | čopič |- | Puč | putsch | upor |- | puter | die Butter | maslo |- | Raufnk | Rauchfang | dimnik |- | rikverc | Rückwärts | vzvratna prestava |- | risati | reißen | |- | roštilj | Rost Stiel | |- | rovte | riouitare | krčevina |- | skedenj | die Scheune | |- | škoda | der Schade(n) | |- | Šlafrok | Schlafrock | domača jutranja halja |- | špegu | Spiegel | ogledalo |- | šporget | der Sparherd | štedilnik |- | Šporhajt | Sparherd | štedilnik |- | Šrauf | Schraube | vijak |- | Šraufnciger | Schraubenzieher | izvijač |- | štala | der Stall | hlev |- | Štrajkbreher | Streikbrecher | stavkokaz |- | Štima | stimmt | prav je / točno / štima |- | Štrudelj | Strudel | zavitek |- | Tav(u)hati | Tauchen | potapljati (se) |- | Tav(u)her | Taucher | potapljač |- | Tištof | Tischtuch | prt |- | zic | der Sitz | sedež |- | ziher | sicher | gotov |- | Žajfa | Seife | milo |- | žaga | die Säge | |- | žagati | sägen | |- | žajbelj | der Salbei | |- | župa | die Suppe | juha |} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Slovenske besede in besedne zveze tujega izvora]] 5yuhec4a2nfsha7egkewd9zppwz590s MediaWiki:Anonnotice 8 69691 6655465 6648602 2026-04-03T18:57:59Z Yerpo 8417 zmanjšano vabilo (v polni velikosti so problemi s prikazom na mobilnih napravah) 6655465 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:CEE_Spring_Logo_CEE-t2.svg|30px|link=Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = Do 31. maja poteka natečaj pisanja člankov '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]'''. [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci#Udeleženci|Vabljeni k sodelovanju]]!<br><small>Potegujete se lahko tudi za posebno nagrado za najboljšega novinca!</small> }} 80pj8fmhzr6a5x9mk1xu4plf4a45rwo Predloga:MedalSport 10 74265 6655461 4079267 2026-04-03T18:55:06Z FJJ 4310 sredinska poravnava 6655461 wikitext text/x-wiki |- bgcolor="#eeeeee" ! colspan="4" style="text-align:center;" | {{{1}}}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za medalje|{{PAGENAME}}]] </noinclude> f7gaww5y7tvjonoez28wsbhnrpjqm7a Davča 0 82462 6655376 3831778 2026-04-03T15:32:11Z ~2026-90770-6 254477 6655376 wikitext text/x-wiki '''Davča''' je lahko: * [[Davča, Železniki]], naselje, površinsko največja vas v Sloveniji * [[Davča (reka)|Davča]], reka * [[Župnija Davča]], rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Škofja Loka *štirisedežnica Davča na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] {{razločitev}} i9og445xhvhivho8pgjbpgvqqollpli 6655377 6655376 2026-04-03T15:32:25Z ~2026-90770-6 254477 6655377 wikitext text/x-wiki '''Davča''' je lahko: * [[Davča, Železniki]], naselje, površinsko največja vas v Sloveniji * [[Davča (reka)|Davča]], reka (potok) * [[Župnija Davča]], rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Škofja Loka *štirisedežnica Davča na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] {{razločitev}} 53ft2wxxvuflfdsu7vt3s4d9t8ia9u0 6655380 6655377 2026-04-03T15:37:48Z ~2026-90770-6 254477 6655380 wikitext text/x-wiki '''Davča''' je lahko: * [[Davča, Železniki]], naselje, površinsko največja vas v Sloveniji * [[Davča (reka)|Davča]], reka (potok) * [[Župnija Davča]], rimskokatoliška [[Teritorialna župnija|župnija]] v [[Dekanija Škofja Loka|dekaniji Škofja Loka]] *štirisedežnica Davča in smučarska proga Gozd-Davča na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] {{razločitev}} h05lzvesfv85oxburcq9w1mgeej1be6 6655382 6655380 2026-04-03T15:39:23Z ~2026-90770-6 254477 6655382 wikitext text/x-wiki '''Davča''' je lahko: * [[Davča, Železniki]], naselje, površinsko največja vas v Sloveniji * [[Davča (reka)|Davča]], reka (potok) * [[Župnija Davča]], rimskokatoliška [[Teritorialna župnija|župnija]] v [[Dekanija Škofja Loka|dekaniji Škofja Loka]] *štirisedežnica Davča ter smučarski progi Gozd-Davča in Davča-Lom na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] {{razločitev}} cky7mzqq0yi015u6oxa343alo3g8r6u Poimenski seznam rek 0 84412 6655407 6654572 2026-04-03T16:22:18Z ~2026-90770-6 254477 /* R */ 6655407 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorusija, Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * Rio [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) *Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * El [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija/Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) * El [[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * Toreente [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osse]] (Francija) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in H.) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Střela]] (Češka) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija), * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Herc.) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] g9s7yomdnopwc4q38fqe3v6wflee86i Ljubljanski potniški promet 0 87270 6655500 6644039 2026-04-03T21:21:54Z Aljaž644 125972 /* Zgibni avtobusi */ dodana eCitara G FC 6655500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |1 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062 2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 5 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137–139, 141, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119(18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 10 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430, 432 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350-357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 140 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] 0akndv3d34t8g86hbjtkb6wrrksrd0p 6655501 6655500 2026-04-03T21:22:44Z Aljaž644 125972 /* Zgibni avtobusi */ 6655501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |1 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062 2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 5 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137–139, 141, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119(18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 10 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430, 432 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 140 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] 1vh4a50g5lhk4ycpj6m0gwdsjek86zv Lom (razločitev) 0 89826 6655375 6167347 2026-04-03T15:29:48Z ~2026-90770-6 254477 6655375 wikitext text/x-wiki '''Lom''' je lahko: * [[lom]], fizikalni pojav :* [[lom svetlobe]] * [[Kamnolom|lom]], starejši izraz za kamnolom * [[lom (geografija)|lom]], v geografiji področje, kjer ravninsko površje hitro preide v strmino * [[Snežnik|Lom]] (1484 m), vrh v masivu Snežnika * [[Počivališče Lom]], počivališče na slovenski [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] pri [[Logatec|Logatcu]] *sidrna vlečnica Lom na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] == Naselje == === Slovenija === * [[Lom, Mežica|Lom]], Občina Mežica * [[Lom nad Volčo]], Občina Gorenja vas - Poljane * [[Lom pod Storžičem]], Občina Tržič * [[Kanalski Lom]], Občina Tolmin * [[Tolminski Lom]], Občina Tolmin === Tujina === * [[Lom, Bolgarija|Lom]], mesto in istoimenska reka v [[Bolgarija|Bolgariji]] (z vasjo [[Gorni Lom]]) * [[Lom Čerkovna]] (Bolgarija) * [[Lom, Norveška|Lom]], naselje in občina na [[Norveška|Norveškem]] * [[Rusenski Lom]], reka v Bolgariji s povirnima krakoma ** [[Beli Lom]] in ** [[Černi Lom]] s pritokom *** [[Popovski Lom]] (Kalakoč) {{razločitev}} co6308dv3oxv2dxkuyo7xdna5dsll7h 6655378 6655375 2026-04-03T15:33:26Z ~2026-90770-6 254477 /* Naselje */ 6655378 wikitext text/x-wiki '''Lom''' je lahko: * [[lom]], fizikalni pojav :* [[lom svetlobe]] * [[Kamnolom|lom]], starejši izraz za kamnolom * [[lom (geografija)|lom]], v geografiji področje, kjer ravninsko površje hitro preide v strmino * [[Snežnik|Lom]] (1484 m), vrh v masivu Snežnika * [[Počivališče Lom]], počivališče na slovenski [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] pri [[Logatec|Logatcu]] *šestsedežnica in sidrna vlečnica Lom na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] == Naselje == === Slovenija === * [[Lom, Mežica|Lom]], Občina Mežica * [[Lom nad Volčo]], Občina Gorenja vas - Poljane * [[Lom pod Storžičem]], Občina Tržič * [[Kanalski Lom]], Občina Tolmin * [[Tolminski Lom]], Občina Tolmin === Tujina === * [[Lom, Bolgarija|Lom]], mesto in istoimenska reka v [[Bolgarija|Bolgariji]] (z vasjo [[Gorni Lom]]) * [[Lom Čerkovna]] (Bolgarija) * [[Lom, Norveška|Lom]], naselje in občina na [[Norveška|Norveškem]] * [[Rusenski Lom]], reka v Bolgariji s povirnima krakoma ** [[Beli Lom]] in ** [[Černi Lom]] s pritokom *** [[Popovski Lom]] (Kalakoč) {{razločitev}} mus2quohcmblserzp7e1ni3ugm6vbem 6655383 6655378 2026-04-03T15:39:55Z ~2026-90770-6 254477 6655383 wikitext text/x-wiki '''Lom''' je lahko: * [[lom]], fizikalni pojav :* [[lom svetlobe]] * [[Kamnolom|lom]], starejši izraz za kamnolom * [[lom (geografija)|lom]], v geografiji področje, kjer ravninsko površje hitro preide v strmino * [[Snežnik|Lom]] (1484 m), vrh v masivu Snežnika * [[Počivališče Lom]], počivališče na slovenski [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] pri [[Logatec|Logatcu]] *šestsedežnica in sidrna vlečnica Lom ter smučarska proga Davča-Lom na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] == Naselje == === Slovenija === * [[Lom, Mežica|Lom]], Občina Mežica * [[Lom nad Volčo]], Občina Gorenja vas - Poljane * [[Lom pod Storžičem]], Občina Tržič * [[Kanalski Lom]], Občina Tolmin * [[Tolminski Lom]], Občina Tolmin === Tujina === * [[Lom, Bolgarija|Lom]], mesto in istoimenska reka v [[Bolgarija|Bolgariji]] (z vasjo [[Gorni Lom]]) * [[Lom Čerkovna]] (Bolgarija) * [[Lom, Norveška|Lom]], naselje in občina na [[Norveška|Norveškem]] * [[Rusenski Lom]], reka v Bolgariji s povirnima krakoma ** [[Beli Lom]] in ** [[Černi Lom]] s pritokom *** [[Popovski Lom]] (Kalakoč) {{razločitev}} 5fu59v1nnwnuny2j9a6g8p8k7evypgg 6655384 6655383 2026-04-03T15:41:18Z ~2026-90770-6 254477 6655384 wikitext text/x-wiki '''Lom''' je lahko: * [[lom]], fizikalni pojav :* [[lom svetlobe]] * [[Kamnolom|lom]], starejši izraz za kamnolom * [[lom (geografija)|lom]], v geografiji področje, kjer ravninsko površje hitro preide v strmino * [[Snežnik|Lom]] (1484 m), vrh v masivu Snežnika * [[Počivališče Lom]], počivališče na slovenski [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] pri [[Logatec|Logatcu]] *šestsedežnica in sidrna vlečnica Lom ter smučarske proge Lom 3, Lom 4 in Davča-Lom 9 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] == Naselje == === Slovenija === * [[Lom, Mežica|Lom]], Občina Mežica * [[Lom nad Volčo]], Občina Gorenja vas - Poljane * [[Lom pod Storžičem]], Občina Tržič * [[Kanalski Lom]], Občina Tolmin * [[Tolminski Lom]], Občina Tolmin === Tujina === * [[Lom, Bolgarija|Lom]], mesto in istoimenska reka v [[Bolgarija|Bolgariji]] (z vasjo [[Gorni Lom]]) * [[Lom Čerkovna]] (Bolgarija) * [[Lom, Norveška|Lom]], naselje in občina na [[Norveška|Norveškem]] * [[Rusenski Lom]], reka v Bolgariji s povirnima krakoma ** [[Beli Lom]] in ** [[Černi Lom]] s pritokom *** [[Popovski Lom]] (Kalakoč) {{razločitev}} qf7l1qjvrgbgbigtltvnpgmfahd7nyv Transilvanija 0 90484 6655355 6086767 2026-04-03T14:21:37Z Ljuba24b 92351 /* Geografija in etnografija */ np 6655355 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Transilvanija<br> Transilvania/Ardeal {{ro icon}} | other_name = Erdély {{hu icon}}<br/>Siebenbürgen {{de icon}} |conventional_long_name = |common_name = | image_skyline = Arieseni 27.jpg | image_alt = | image_caption = gorovje Apuseni blizu Arieșenija, okrožje Alba |continent = Evropa |region = zgodovinska regija |era = srednji vek |status = vojvodina |government_type = |year_start = |year_end = |event_start = |date_start = |event_end = |date_end = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |flag_p2 = |s1 = |flag_s1 = |image_flag = |image_coat = Coat of arms of Transylvania.svg |symbol = |symbol_type = | |image_map = Transylvania, Banat, Crisana and Maramures.svg |image_map_caption = {{legend|#FF9955|prava Transilvanija}}{{legend|#FFCCAA|Banat, Crișana in Maramureș}} | |capital = Alba Iulia, <br> [[Sibiu]]<br> [[Cluj-Napoca]] |national_motto = Dežela onstran gozda |national_anthem = | area_total_km2 = 102.834 | population_total = 6.789.250 | population_as_of = 2011 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Transilvanci |common_languages = |religion = |currency = |leader1 = |year_leader1 = |title_leader = |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = |deputy2 = |year_deputy2 = |title_deputy = }} [[Slika:Romania Regions Transylvania.jpg|thumb|300px|right|Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji]] '''Transilvanija''' (tudi '''Sedmograška''' ali '''Erdeljsko''', [[romunščina|romunsko]] ''Transilvania'' oziroma ''Ardeal'', [[madžarščina|madžarsko]] ''Erdély'', [[romščina|romsko]] ''Ardyalo'', [[nemščina|nemško]] ''Siebenbürgen'') je [[pokrajina]], ki zavzema zahodni in osrednji del današnje [[Romunija|Romunije]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila Transilvanija samostojna [[vojvodina]]. [[Glavno mesto]] [[Cluj-Napoca]] velja za zgodovinsko središče Transilvanije, kljub temu da je bilo srednjeveško glavno mesto [[Alba Iulia]], nato pa [[Sibiu]]. Ime se prvič pojavi leta [[1075]] v [[Latinščina|latinskih]] dokumentih kot ''Ultra silvam'' ('''za gozdom''' oziroma '''prek gozda'''), nato pa so ime spremenili v ''Transilvanija'', ki pa ima isti pomen. Ime '''Sedmograška''' je dobila po sedmih utrjenih srednjeveških mestih oziroma [[citadela]]h, naseljenih s [[Sasi]]: Bistrita (Bistritz), [[Brașov]] (Kronstadt), [[Cluj-Napoca]] (Klausenburg), Medias (Mediasch), Sebes (Mühlbach), [[Sibiu]] (Hermannstadt) in [[Sighișoara]] (Schässburg). Transilvanija je najbolj znana po življenju [[Vlad Tepeš|Vlada Tepeša]] in po njem ustvarjeni [[legenda|legendi]] o [[Drakula|Drakuli]]. == Imena == Zgodovinska imena Transilvanije so: * latinsko Ultrasilvania * romunsko Ardeal * madžarsko Erdély * ukrajinsko Semirod, Zalis * srbsko Erdelj/Erdelj * bolgarsko Sedmograško * slovaško Sedmohradsko * nemško Siebenbürgen * transilvansko saško Siweberjen * poljsko Siedmiogród * turško Erdel * romsko Transilvaniya == Etimologija == * Najprej znano ime za Transilvanijo se pojavi v srednjeveškem latinskem dokumentu iz leta 1075 kot ''ultra silvam'', kar pomeni 'onstran gozda' (''ultra'' pomeni 'onstran'' ali 'daleč stran'' in ''sylva'' (''sylvam'') 'gozd'). Transilvanija z alternativno latinsko predpono pomeni 'na drugi strani gozda'. Madžarski zgodovinarji trdijo, da je srednjeveška latinska oblika ''Ultrasylvania'', kasneje ''Transylvania'', neposreden prevod iz madžarske oblike ''Erdő-elve''. [4] To je bilo uporabljeno tudi kot drugo ime v nemščini ''überwald'' (13.–14. stoletje) in ukrajinščini ''Zalísya'' (Залісся). * Nemško ime ''Siebenbürgen'' pomeni 'sedem utrdb' po sedmih (etnično nemških) transilvansko-saških mestih v regiji. To je tudi izvor imena regije v številnih drugih jezikih, kot so v hrvaščini ''Sedmogradska'', bolgarščini '' Седмиградско (Sedmigradsko)'', poljščini ''Siedmiogród'' in ukrajinščini ''Семигород (Semyrod)''. * Madžarska oblika ''Erdély'' je prvič omenjena v ''Gesta Hungarorum'' iz 12. stoletja kot ''Erdeuleu'' (v sodobnem zapisu ''Erdőelü'') ali ''Erdő-elve''. Beseda ''Erdő'' pomeni gozd v madžarščini, beseda ''Elve'' pa označuje regijo v zvezi s tem, podobno kot madžarsko ime za Muntenio (''Havas-elve'' ali zemljišče, ki leži pred snežnimi gorami). ''Erdel, Erdil, Erdelistan'', turška ustreznica ali romunsko ''Ardeal'' so bile izposojenke iz tega primera. * Prvi znan pisni zapis romunskega imena ''Ardeal'' se je v dokumentu pojavil leta 1432 kot ''Ardeliu''. <ref name=Ardeliu>{{Cite journal | last= Pascu | first= Ștefan | title= Voievodatul Transilvaniei | volume= I | year= 1972 | page= 22 | postscript= <!--None-->}}</ref> == Zgodovina == [[File:Sarmisegetusa Regia - Templele patrulatere mici - Zona sacra – Gradistea Muntelui, Muntii Sureanu, Hunedoara, Romania 19.JPG|thumb|Ruševine Sarmizegetusa Regia]] [[File:Castrum Apulum 2011 - Porta Principalis Dextra-1.jpg|thumb|Rimsko mesto Alba Iulia /Apulum]] === Antika do preseljevanja narodov === [[Slika:Roman Dacia de.svg|thumb|Rimska provinca Dakija]] Območje, na katerem je današnja Transilvanija, je bilo v antiki politično središče [[Rimska Dakija|Dakije]]. Leta 106 jo je osvojil [[Rimski imperij]] pod [[Trajan]]om in vključil kot provinco v svoje cesarstvo. Prestolnica je bila Ulpia Traiana Sarmizagetusa. Ko so se leta 271 rimske legije umaknile, so ga prekoračila različna plemena in nadzorovali [[Karpi]], [[Vizigoti]], [[Huni]], [[Gepidi]], [[Avari]] in [[Slovani]]. Od 9. do 11. stoletja so Transilvaniji vladali Bolgari. Sporno je, ali so elementi mešanega dačansko-rimskega prebivalstva preživeli v Transilvaniji v srednjem veku (in postali predniki sodobnih Romunov) ali pa so se v 13. stoletju po severni selitvi z Balkanskega polotoka na območju pojavili prvi Vlahi/Romuni. Še vedno traja znanstvena razprava o etnični pripadnosti prebivalstva Transilvanije pred madžarskim osvajanjem. <ref>István Lázár: ''Transylvania, a Short History, Simon Publications'', Safety Harbor, Florida, 1996 </ref><ref>Martyn C. Rady: Nobility, Land and Service in Medieval Hungary, Antony Grove Ltd, Great Britain, 2000</ref> [[Image:Romania territory during 20th century.gif|thumb|left|Zgodovinske romunske meje]] === Poselitev z Madžari === [[Madžari]] so do konca 9. stoletja osvojili velik del Srednje Evrope. Po kroniki ''Gesta Hungarorum'' je Vlah, vojvoda Gelu, vladal Transilvaniji, preden so prišli Madžari. [[Ogrska]] je leta 1003 vzpostavila delni nadzor nad Transilvanijo, ko je kralj [[Štefan I. Ogrski |Štefan I.]] po legendi premagal kneza po imenu ''Gelu''. Nekateri zgodovinarji zatrjujejo, da so Transilvanijo naselili Madžari v več valovih med 10. in 13. stoletjem, medtem ko drugi trdijo, da je bila že poseljena, saj so bili najzgodnejši madžarski ostanki, najdeni v regiji, datirani v prvo polovico 10. stoletja. <ref>{{navedi knjigo|last=Madgearu|first=Alexandru|title=Românii în opera Notarului Anonim|year=2001|isbn=973-577-249-3|publisher=Centrul de Studii Transilvane, Fundația Culturală Română|location=Cluj-Napoca}}</ref> === Naseljevanje Nemcev === Pod kraljem Gezo II. (1141–1162) se je meja preselila naprej proti vzhodu, od reke Mureș do reke [[Olt]]; meja je postala uporabna. Naseljen je bil Szekler, današnji Szeklerland v vzhodni Transilvaniji. Od približno 1147 se je začelo naseljevanje z ljudmi, ki so prišli predvsem iz srednjega območja [[Ren]]a in [[Mozela|Mozele]], [[Flandrija|Flandrije]] in [[Valonija|Valonije]]. Prvih 13 mest je bilo ustanovljenih na območju Hermannstädter. Naseljenci so morali zapolniti območja, ki so ščitila meje pred vdori z vzhoda na Madžarsko in Evropo ter oživljali gospodarstvo. Med 12. in 13. stoletjem se je okrepilo naseljevanje z notranjo kolonizacijo in verjetno tudi z dodatnimi prilivi z območja Mozele, Flandrije in ozemlja nekdanje nadškofije Köln, Trier in Liege. V severni Transilvaniji se je razvila Nösnerland, območje Zwei Stühle (romunsko ''Două Scaune'') in Burzenland. Ime Saška (Transilvanska Saška) verjetno izvira iz latinskega stereotipa tistega časa za zahodne (predvsem nemške) naseljence. Nemški kmetje in obrtniki so uživali privilegije kot nagrado ogrskega kralja Andreja II. od leta 1224 (Zlata ''carte blanche'', lat. ''Andreanum''). To je najbolj daljnosežni in najnaprednejši statut, ki je bil kdaj podeljen nemškim naseljencem v vzhodni Evropi. Posebne pravice, ki so se nanašale na tako imenovano kraljevo zemljo, ki so jo naselili, so bile v naslednjih stoletjih večkrat potrjene in razširjene. Naseljenci so ustanovili še vedno najpomembnejša mesta v Transilvaniji: [[Sibiu]] (''Hermannstadt''), [[Brașov]] (''Kronstadt''), [[Cluj-Napoca]] (''Klausenburg''), Sebeș (''Muehlbach''), [[Sighișoara]] (''Sighisoara''), Mediaș (''Medias'') in Bistrița (''Bistrita'') kot tudi mnoge vasi in trge v treh zaprtih, vendar ne sorodnih območij, skupno okoli 270 vasi. Nadaljnji valovi priseljevanja so bili po protireformaciji, ker je v tistem času v Transilvaniji veljala svoboda prepričanja. S pomočjo tako imenovanega preseljevanja so odšli protestanti z različnih delov tedanje nadvojvodine Avstrije v Transilvanijo. === Nemški red === Med letoma 1211 in 1225 je bil tu tudi red [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]], ki ga je ogrski kralj Andrej II. poklical v državo zaradi zaščite pred Kumani v Burzenlandu. Red je naselil svoje ozemlje z nemškimi naseljenci. Ko so vitezi, ki sta jih spodbudila papež in veliki mojster, poskušali zgraditi svojo lastno državo, so jih izgnali in Burzenland se je pridružil kraljevi zemlji. === 16. in 17. stoletje === ''Glej tudi članek [[Kneževina Transilvanija]]'' Ko je 29. avgusta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] ogrsko vojsko premagal [[Sulejman I.]], se je začelo skoraj 200-letno obdobje stalne nevarnosti za državo. Turški vdor na Ogrsko (1526–1686) je uničil zlasti osrednji del. Več kot sto tisoč zapornikov je bilo deportiranih v [[Osmansko cesarstvo]]. Ogrska se je končno razdelila na tri dele. Večina je prešla pod turško oblast. Podrejena je bila tudi kneževina Transilvanija (madžarsko ''Erdélyi Fejedelemség''), saj je spadala pod nadvlado osmanskega cesarstva. Sulejman je že leta 1528 z [[Ivan Zapolja|Ivanom Zapoljo]] podpisal mirovni sporazum, s katerim je oslabil habsburško cesarstvo. Do konca 17. stoletja je Transilvanija ostala vazalka [[Visoka porta|visoke porte]]. To je pomenilo notranjepolitično svobodo, medtem ko je bila zunanja politika pod turškim nadzorom, odobritev izvoljenega kneza, pa tudi letno plačilo davka. Toda osmanski napadi in plenjenje v Transilvaniji so se nadaljevali. [[Akindžije]] so povzročali opustošenje, umore in ugrabitve. Kljub turški nadvladi je Transilvanija ostala krščanska država, v kateri ni bila zgrajena niti ena sama [[mošeja]]. Leta 1570 se je kraljestvo preoblikovalo v kneževino Transilvanijo, ki so ji vladali predvsem kalvinistični ogrski knezi. V tem času se je etnična sestava Transilvanije preoblikovala v približno enake številne etnične skupine z romunsko večino. Vasile Lupu ocenjuje njihovo število že več kot eno tretjino prebivalcev Transilvanije v pismu sultanu okoli leta 1650. V večini tega obdobja je bila Transilvanija, ki je ohranila svojo notranjo avtonomijo, pod [[Suzerenstvo| suzerenstvom]] Osmanskega cesarstva. [[File:Lanzedelli - Târg în Transilvania 3.jpg|thumb|Dogajanje na tržnici v Transilvaniji, 1818]] [[Habsburžani]] so pridobili ozemlje kmalu po [[Drugo obleganje Dunaja| bitki za Dunaj]] leta 1683. Leta 1687 so vladarji Transilvanije prepoznali suzerenstvo habsburškega cesarja [[Leopold I. Habsburški |Leopolda I.]] in regija je bila uradno pripojena habsburškemu cesarstvu. Habsburžani so priznali kneževino Transilvanijo kot eno od dežel krone svetega Štefana [18], vendar je bilo ozemlje kneževine upravno ločeno iz habsburške Ogrske in je pripadalo neposredno oblasti cesarjevih guvernerjev. Leta 1699 so Turki pravno priznali izgubo Transilvanije s [[Karlovški mir|karlovškim mirom]]; vendar so bili nekateri protihabsburški elementi v kneževini pomirjeni šele s szatmárskim mirom leta 1711 in habsburški nadzor nad kneževino Transilvanijo je bil utrjen. Velika kneževina Transilvanije je bila ponovno uvedena 54 let kasneje leta 1765. Madžarska revolucija proti Habsburžanom se je začela leta 1848. Revolucija je postala vojna za popolno neodvisnost od habsburške dinastije. Julius Jacob von Haynau, vodja avstrijske vojske, je bil imenovan za pooblaščenca za ponovno vzpostavitev reda na Madžarskem po spopadu. Usmrtil je 13 madžarskih mučenikov v [[Arad]]u, premier grof Lajos Batthyány je bil ubit istega dne v Pešti. Po vrsti resnih avstrijskih porazov leta 1849 se je cesarstvo približalo robu propada. Tako je novi mladi cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |Franc Jožef I.]] moral poklicati rusko pomoč v imenu svetega zavezništva. Car Nikolaj I. je odgovoril in poslal vojsko 200.000 mož z 80.000 pomožnimi silami. Nazadnje je skupna vojska ruskih in avstrijskih sil premagala ogrske sile. Po obnovitvi habsburške moči je bila Ogrska pod vojaško upravo. Po predaji ogrske vojske v Világosu (zdaj Șiria, Romunija) leta 1849 so njihove revolucionarne prapore zasegli ruski cesarski vojaki in jih zadržali pod carističnim in komunističnim sistemom (leta 1940 jih je Sovjetska zveza ponujala Hornyjevi vladi). Po avstro-ogrski pogodbi iz leta 1867 je bila kneževina Transilvanija ponovno odpravljena. Ozemlje je bilo potem spremenjeno v Transleithania kot dodatek novoustanovljeni Avstro-Ogrski. Romunski intelektualci so v znak protesta izdali ''Blajevo izjavo'' <ref>[http://www.hungarian-history.hu/lib/pas/pas14.htm The Austro-Hungarian Dual Monarchy and Romanian Political Autonomy] in Paşcu, Ştefan. ''A History of Transylvania''. Dorset Press, New York, 1990.</ref>. Po porazu v prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska razpadla. Romunska večina v Transilvaniji je izvolila predstavnike, ki so 1. decembra 1918 razglasili zvezo z Romunijo. Razglasitev Zveze Alba Julije so sprejeli poslanci Romunov iz Transilvanije in en mesec kasneje so jo podprli poslanci Saške iz Transilvanije. Državni praznik Romunije, dan velike unije (imenovan tudi dan združevanja), se zato praznuje 1. decembra. Praznik je bil ustanovljen po romunski revoluciji in označuje združitev ne samo Transilvanije, ampak tudi pokrajine Banat, Besarabije in Bukovine v romunsko kraljestvo. [[Trianonska mirovna pogodba |Trianonska pogodba]] je leta 1920 vzpostavila nove meje. Madžarska je protestirala zoper nove meje, saj je na romunski strani meje živelo več kot 1.600.000 madžarskih prebivalcev in predstavljalo 31,6 % prebivalstva Transilvanije, predvsem v deželi Székely v vzhodni Transilvaniji in ob novo ustvarjeni meji. Trianonska pogodba po prvi svetovni vojni je razdelila večnacionalno madžarsko kraljestvo, da bi oblikovali več novih državnih držav, vendar je Madžarska trdila, da nove državne meje niso sledile pravim etničnim mejam. Nova madžarska država je bila približno tretjina velikosti nekdanje Ogrske, milijoni etničnih Madžarov pa naj bi ostali zunaj meja Madžarske. Avgusta 1940 je Madžarska pridobila približno 40 % Transilvanije – vključno z deli Maramureșa in Crișana – z drugim dunajskim priznanjem, arbitražo Nemčije in Italije. Drugo dunajsko priznanje je 12. septembra 1944 razveljavila Zvezna komisija s sporazumom o premirju z Romunijo (19. člen). Pariška pogodba iz leta 1947 je ponovno potrdila meje med Romunijo in Madžarsko, kot je bila prvotno opredeljena v trianonskem sporazumu 27 let prej, s čimer je potrjeno vračanje severne Transilvanije v Romunijo. Od leta 1947 do leta 1989 je bila Transilvanija skupaj s preostalo Romunijo pod komunističnim režimom. <gallery> File:Catterson Smith - Peasants of Hadad - Transylvania.jpg|Stephen Catterson Smith: ''Kmetje Hododa, Transilvanija'', 1860-ih File:Aldorfi jegyespár 1874.jpg|Nemški prebivalci, znani kot transilvanski Sasi </gallery> == Geografija in etnografija == [[File:Cheile Turzii (Turda Gorges).jpg|thumb|220px|right|[[Soteska Turda]] z zahoda, okrožje Cluj]] [[File:RO AB Geogel wooden church 1 55.jpg|thumb|Geogel, romunska pravoslavna lesena cerkev]] [[File:Romania_general_map-en.png|thumb|220px|Geografski zemljevid Romunije]] Na [[Transilvanska planota|Transilvanski planoti]], visoki od 300 do 500 metrov, izvirajo reke Mureș, Someș, Criș in [[Olt]] ter drugi pritoki reke [[Donava|Donave]]. To jedro zgodovinske Transilvanije približno ustreza devetim okrožjem sodobne Romunije. Planoto skoraj v celoti obkrožajo vzhodni, južni in zahodni kraki [[Karpati|Karpatov]]. Območje vključuje tudi Transilvansko nižavje. Na splošno je zahodna meja Transilvanije sedanja romunsko-madžarska meja, ki je bila določena v Trianonski pogodbi iz leta 1920, čeprav geografsko ni enaka. Etnografska področja: * Transilvanija: ** Mărginimea Sibiului (Szeben-hegyalja) ** Transilvanska ravnina (Câmpia Transilvaniei / Mezőség) ** Țara Bârsei (Burzenland / Barcaság) ** Țara Buzaielor (ro) ** Țara Călatei (Kalotaszeg) ** Țara Chioarului (ro) (Kővár) ** Țara Făgăraşului (Fogaras) ** Țara Hațegului (Hátszeg) ** Țara Hălmagiului (ro) ** Țara Mocanilor (ro) ** Țara Moților ** Țara Năsăudului (Nösnerland / Naszód vidéke) ** Țara Silvaniei (ro) ** Ținutul Pădurenilor (ro) ** Ținutul Secuiesc (Székely) * Banat ** Țara Almăjului (ro) * Crișana ** Țara Zarandului (ro) * Maramureș ** Țara Oașului (Avasság) ** Țara Lăpușului (ro == Upravne enote == Območje zgodovinskega vojvodstva je obsegalo 55.146 km². <ref>[http://romaniatraveltourism.com/node/326 Transilvania] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200228094241/http://romaniatraveltourism.com/node/326 |date=2020-02-28 }} at romaniatraveltourism.com</ref><ref>[http://www.studylight.org/enc/bri/view.cgi?n=33198 Transylvania] at 1911 Encyclopædia Britannica</ref> 102.200 km² (102.787–103.093 km² v madžarskih virih in 102.200 km² v sodobnih romunskih dokumentih). Danes zaradi več upravnih reorganizacij ozemlje pokriva 16 okrožij (romunsko ''județ'') s površino 99.837 km² v osrednji in severozahodni Romuniji. 16 okrožij: Alba, Arad, Bihor, Bistrița-Năsăud, Brașov, Caraș-Severin, Cluj, Covasna, Harghita, Hunedoara, Maramureș, Mureș, Sălaj, Satu Mare, Sibiu in Timiș. Transilvanija ima velika urbana okrožja, kot sta okrožji Brașov in Hunedoara, pa tudi v glavnem podeželska, kot sta okraja Bistrița - Năsăud in Sălaj. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/REZULTATE-DEFINITIVE-RPL_2011.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-02-11 |archive-date=2013-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130717125951/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/REZULTATE-DEFINITIVE-RPL_2011.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130717125951/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/REZULTATE-DEFINITIVE-RPL_2011.pdf |date=2013-07-17 }}</ref> == Mesta == [[File:Canalul_Morilor,_Cluj-Napoca.JPG|thumb|Kanal Morii v Cluju - Napoci iz 17. st.]] [[File:Tilt_shift_Sibiu.jpg|thumb|[[Sibiu]]]] Najbolj naseljena mesta po popisu leta 2011 (metropolitanska območja od leta 2014): *Ožja Transilvanija: **[[Cluj-Napoca]] – 324.576 (375.251 v metropolitanskem območju) **[[Brașov]] – 253.200 (398.462) **[[Sibiu]] – 147.245 (208.894) **[[Târgu Mureș]] – 134.290 (181.162) **[[Alba Iulia]] – 63.536 (109.484) *[[Banat]]: **[[Temišvar]] – 319.279 (357.735) **[[Reșița]] – 73.282 *[[Crișana]]: **[[Oradea]] – 196.367 (239.329) **[[Arad]] – 159.074 (205.049) *[[Maramureș]]: **[[Baia Mare]] – 123.738 (182.368) **[[Satu Mare]] – 102.411 (150.104) == Prebivalstvo == Po popisu prebivalstva leta 2011 je bilo skupno število prebivalcev Transilvanije 6.789.250, etnične skupine pa: [[Romuni]] 70,62 %, [[Madžari]] 17,92 %, [[Romi]] 3,99 %, [[Ukrajinci]] 0,63 %, [[Nemci]] 0,49 %, drugi 0,77 %. 378.298 prebivalcev (5,58 %) se ni opredelilo o svoji etnični pripadnosti. Predstavljeni podatki so iz [http://www.recensamantromania.ro/rezultate-2, tabela 7]. == Gospodarstvo == [[File:Rumunia rolnicy.jpg|right|thumb|Kmetje v Transilvaniji]] Transilvanija je bogata z mineralnimi viri, imajo predvsem [[lignit]], [[železo]], [[svinec]], [[mangan]], [[zlato]], [[baker]], [[zemeljski plin]], [[sol]] in [[žveplo]]. Imajo velike železarne, jeklarne, kemično in tekstilno industrijo. Živinoreja, kmetijstvo, pridelava vina in sadjarstvo so pomembne dejavnosti. Kmetijstvo je zelo razširjeno na planoti, tudi pridelava žitaric, zelenjave, vinogradništvo, gojijo plemensko govedo, ovce, prašiče in perutnino. Les je drug dragocen vir. Informacijska tehnologija, elektronika in avtomobilska industrija so pomembne v mestnih in univerzitetnih središčih, kot so Cluj-Napoca (Robert Bosch GmbH, Emerson Electric), Temišvar (Alcatel-Lucent, Flextronics in Continental AG), Brașov, Sibiu, Oradea in Arad. Mesti Cluj-Napoca in Targu Mureș sta povezani z močno medicinsko tradicijo in najboljšimi bolnišnicami. Domače blagovne znamke so: Roman Brasov (tovornjaki in avtobusi), Azomureș v Târgu Mureșu (gnojila), Terapia v Cluju-Napoci (farmacevtska), Banca Transilvania Cluj-Napoca (finance), Romgaz in Transgaz z Medias (zemeljski plin), Jidvei iz okrožja Alba (alkoholne pijače), Timișoreana iz Temišvara (alkoholne pijače) in drugi. Dolina Jiu na jugu okrožja Hunedoara je bila veliko rudarsko območje v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju, vendar so mnoge rudnike zaprli v letih po padcu komunističnega režima. == Turistične znamenitosti == [[File:Kolozsvar Fo ter2.jpg|thumb|Mihaelova cerkev, Cluj-Napoca ]] [[File:Sapântsa.jpg|thumb|right|''Veselo pokopališče'' v Săpânți]] [[File:Kirchenburg Birthälm.jpg|thumb|[[Trdnjavska cerkev Biertan]]]] [[File:Bran Castle TB1.jpg|thumb|[[Grad Bran]]]] [[File:Salina_Turda_(panorama),_Cluj,_RO.jpg|thumb|Solni rudnik (''Salina Turda'')]] [[File:Sighișoara,_Romania.jpg|thumb|Srednjeveško mesto [[Sighișoara]]]] * [[Grad Bran]], znan tudi kot Drakulov grad * Alba Iulia, [[Cluj-Napoca]], [[Sibiu]], [[Târgu Mureș]] in [[Sighișoara]] * Mesto [[Brașov]] in bližnje smučišče Poiana Brașov * Mesto Hunedoara z gradom iz 14. stoletja * Citadela in središče mesta v Oradei * Cerkev Densus, najstarejša cerkev v Romuniji, ki je še vedno dejavna<ref>{{navedi splet|url=http://www.romanianmonasteries.org/other-monasteries/densus |title=Travel to Romania - Densus Church (Hunedoara) |publisher=Romanianmonasteries.org |date=2006-05-31 |accessdate=2012-07-30}}</ref> * Dačanske trdnjave na planoti Orăștie, vključno z regijo [[Sarmizegetusa]] (Unescova svetovna dediščina) * Rimske utrdbe, vključno Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Porolissum, Apulum, Potaissa in Drobeta * [[Jezero Svete Ane]] * [[Rdeče jezero (Romunija)]] * Naravni rezervat v Turdi * Citadela v Râșnovu * Regija Maramureș ** ''Veselo pokopališče'' Săpânța (edino tako na svetu) ** [[Lesene cerkve Maramureșa |Lesene cerkve]] (UNESCO svetovna dediščina) ** Kraja Baia Mare in Sighetu Marmației ** Vasi v dolinah Iza, Mara in Viseu * [[Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji |Saške utrjene cerkve]] (UNESCO svetovne dediščine) * Romunski običaji in ljudska kultura, Narodni muzejski kompleks ASTRA, Sibiu * Madžarski običaji in ljudska kultura * Kultura kavarn<ref>{{Navedi splet |url=http://sibiupeople.ro/en/reports/732 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-02-12 |archive-date=2020-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109001723/http://sibiupeople.ro/en/reports/732 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201109001723/http://sibiupeople.ro/en/reports/732 |date=2020-11-09 }}</ref>, ulično gledališče in kozmopolitska družba Sibiu, Cluj-Napoca in Temišvar * Apuseni: ** Țara Moților ** Medvedja jama ''Peștera Urșilor''<ref name=itsromania.com>{{navedi splet|url=http://www.itsromania.com/apuseni-caves.html |title=Apuseni Caves |publisher=Itsromania.com |accessdate=2012-07-30}}</ref> ** Ledena jama Scarisoara, v okrožju Alba, tretja največja ledeniška jama na svetu * Rodna gora * [[Solni rudnik v Turdi]], eno od desetih »najhladnejših podzemnih krajev na svetu« == Glej tudi == * [[seznam propadlih držav]] * [[geografija Romunije]] * [[Erdeljski Sasi]] * [[Banatski Bolgari]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Patrick Leigh Fermor, Between the Woods and the Water (New York Review of Books Classics, 2005; ISBN 1-59017-166-7). Fermor travelled across Transylvania in the summer of 1934, and wrote about it in this account first published more than 50 years later, in 1986. *Zoltán Farkas and Judit Sós, Transylvania Guidebook *András Bereznay, Erdély történetének atlasza (Historical Atlas of Transylvania), with text and 102 map plates, the first ever historical atlas of Transylvania (Méry Ratio, 2011; ISBN 978-80-89286-45-4) ==Zunanje povezave== {{wikivoyage}} {{Commons category|Transylvania}} * [http://rti-radio.de/ RTI Radio - Radio Transsylvania International] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101218092820/http://rti-radio.de/ |date=2010-12-18 }} * [http://www.ce-review.org/99/14/lovatt14.html ''Tolerant Transylvania - Why Transylvania will not become another Kosovo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050421073837/http://www.ce-review.org/99/14/lovatt14.html |date=2005-04-21 }}, Katherine Lovatt, in Central Europe Review, Vol 1, No 14 27 September 1999. * [http://www.sibiweb.de/geschi/7b-history.htm ''The History Of Transylvania And The Transylvanian Saxons''] by Dr. Konrad Gündisch, Oldenburg, Germany * [http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/boner/toc_pag.shtml ''Transylvania, its Products and its People''], by Charles Boner, 1865 *{{hu icon}} [http://www.familyhistory.ro/index.php?id=20061130erdelyi_csaladt_ Transylvanian Family History Database] * [http://www.transylvaniancastle.com''Authentic Transylvania''] {{Zgodovinske regije v Romuniji}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Propadle države]] [[Kategorija:Geografija Romunije]] p6midtc64qijndd63rabcj7oytrnibr Župnija Brezno 0 91996 6655449 6655197 2026-04-03T18:35:23Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655449 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|cerkev sv. Marije Vnebovzete]]. Q60353146 == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] iz87a9gl09x6muhbzqndmti8nna94t3 6655450 6655449 2026-04-03T18:38:36Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655450 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|cerkev sv. Marije Vnebovzete]]. Q60353146 == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|sv. Marije Vnebovzete ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brezno]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] 3m9jjg4m8qapoio1g71raxjol3zn1nk 6655451 6655450 2026-04-03T18:39:05Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655451 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|cerkev sv. Marije Vnebovzete]]. Q60353146 == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353146|100px}} | [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|sv. Marije Vnebovzete ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brezno]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] f94znahumyjlot9hkgnab9i3d4o3tdm 6655452 6655451 2026-04-03T18:40:15Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655452 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|cerkev sv. Marije Vnebovzete]]. Q60353146 == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353146|100px}} | [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|sv. Marije Vnebovzete ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] 95iddl6gnnp3xftdxhf9idufpdkw4dg 6655453 6655452 2026-04-03T18:40:32Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655453 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353146|100px}} | [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|sv. Marije Vnebovzete ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] 3gl5zburk7zlezkqhx884hmetd5a62l 6655575 6655453 2026-04-04T07:12:40Z Shabicht 3554 6655575 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353146|100px}} | [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|sv. Marije Vnebovzete ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] 6u9183ncchf4t9d1sjdp7m3g20ox02x Župnija Grosuplje 0 92353 6655398 6483825 2026-04-03T16:01:22Z Gnooi 106999 6655398 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= [[Martin Golob]] |kaplan= Rok Gregorčič |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Grosuplje]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Grosuplje|Dekanije Grosuplje]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] je [[Cerkev sv. Mihaela, Grosuplje|cerkev svetega Mihaela]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1964. Grosupeljska župnija je leta 2021 kot prva župnija v Sloveniji dobila električno polnilnico za avtomobile, za katero je zaslužen župnik Martin Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Grosupeljska župnija dobila električno polnilnico za avtomobile|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/grosupeljska-zupnija-dobila-elektricno-polnilnico-za-avtomobile.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-10|language=sl}}</ref> ===Farne spominske plošče v župniji Grosuplje === V župniji Grosuplje so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brezje, Brvace, Gatina, Grosuplje, Jerova vas, Lobček, Mala Stara vas, Malo Mlačevo, Perovo, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Stranska vas, Veliko Mlačevo in Zagradec), ki so umrli v boju proti komunizmu v letih 1941–1945. Skupno je na ploščah 134 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/grosuplje/ Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Grosuplje]] [[Kategorija:Dekanija Grosuplje]] [[Kategorija:Grosuplje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1964]] jaej5yjfw7aoyowz3gu6trtx0c37v6f Uporabnik:FJJ 2 95309 6655499 6654005 2026-04-03T21:20:40Z FJJ 4310 dod ideje za naprej 6655499 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Upor. polja</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = float:right;width:auto; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik od|19|6|2006}} {{clear}} {{Userbox | border-c = #999 | border-s = 1 | id-c = yellow | id-s = 14 | id-fc = black | info-c = #EEE | info-s = 8 | info-fc = black | id = 200k | info = Še {{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}} člankov do 200.000. | float = left }} }} Pred davnimi časi sem se malo, ampak res malo poskušal v urejanju. Malo več kot na Wikipediji sem sodeloval na Wikislovarju. Čas je, da spet poskusim. Slovensko Wikipedijo je potrebno spraviti čez 200.000 člankov, še bolje preko 250.000! 😄 Občasno pogledam med [[Posebno:ŽeleneStrani|Želene strani]] oziroma rdeče povezave in izberem kaj, kjer lahko prispevam. Rad delam na biografijah, tudi o osebah, za katere prej nisem slišal. == Članki == === Novi članki === Od novejših proti starejšim: * [[Lev Jašin]] * [[Karlo Rojc]] * [[Ivan Matetić Ronjgov]] * [[Studio Barrandov]] * [[Milko Šparemblek]] * [[Ulica arhitekta Novaka]] * [[Veletrgovina Potrošnik]] * [[Dušan Povh]] * [[Ljubo Struna]] * [[Dušan Tršar]] * [[Poštna številka na Madžarskem]] * [[Hinko Leskovšek]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] === Razširjeni članki === * [[Feri Novak|Franc Novak]] === Članki v rubriki "Ste vedeli, da ...?" === * ... je filmar '''[[Ljubo Struna]]''' s sodelavcem skrivaj posnel [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], a je posnetke prvič videl šele več kot 60 let kasneje; [[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2026|<sup>Ste vedeli/8. teden 2026</sup>]] * ... si je slovenski operni režiser '''[[Hinko Leskovšek]]''' načrtno prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko iz glasbenega gledališča; [[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2026|<sup>Ste vedeli/5. teden 2026</sup>]] === Ideje za naprej === * [[wikidata:Q186817|Kaša]] * [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k]] == Zapiski == [[Uporabnik:FJJ/Uporabno|Uporabno]] 53j1sfamgxr0gum2baf4jzi3rsmxylo Slovenska demokratska stranka 0 100051 6655300 6649254 2026-04-03T12:06:04Z ~2026-20545-21 257597 /* Kontroverze in kritike */ 6655300 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]] | abbreviation = SDS | president = [[Janez Janša]] | foundation = 16. februar 1989 | headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]] | think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika | youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}</ref> | position = '''Trenutno:'''<br />[[Politična desnica|desnica]]<ref name="HlousekKopecek">{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26|isbn=9780754678403 }}</ref><ref>{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&pg=PA167|isbn=9780415201810 }}</ref><ref name="nytimes.com">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}</ref><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/><br />'''Zgodovinska:'''<br />[[leva sredina]] (sprva)<ref name="demsoc.org">{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref><ref name="MakarovičTomšič">{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&pg=PA263}}</ref><br />[[desna sredina]]<ref name="demsoc.org"/>{{sfn|Bakke|2010|p=244}}<ref name="Fink-Hafner2006">{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}</ref><ref name="MakarovičTomšič"/><ref name=":573"/> | ideology = [[konservatizem]],<ref name=":35" /><br>[[socialni konservatizem]],<br>[[nacionalizem]],<ref name=":2" /><ref name=":300" /><br>[[Populizem|desni populizem]]<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":12" /> | membership_year = 2018 | womens_wing = Ženski odbor SDS | membership = 22.963<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | international = [[Centrist Democrat International]]<br />[[International Democrat Union]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]] | seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}} | flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].<ref name="HlousekKopecek"/><ref name="nytimes.com"/><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/> Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.<ref>{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek === Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}</ref><ref name=":39">{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}</ref><ref name=":43">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":45">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref> najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]<ref name=":39" /> ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}} Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.<ref name=":43" /><ref name=":46">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,<ref name=":46" /> razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}} Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989<ref name=":45" /> kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}} Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).<ref name=":45" /> Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title="Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref> NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.<ref name=":35" /><ref name=":45" /><ref name=":47" /> Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47" /> Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], "frustriranimi nižjimi sloji".{{Navedi vir}}<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pozicioniranje na politično desnico === Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),<ref name=":47" /> prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.<ref name=":300">{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}</ref><ref name=":35" /> Stranka je ohranila proevropsko naravnost. [[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.<ref name=":25">{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A & M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}</ref> Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.<ref name=":25" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]] 3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}</ref> V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}} SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=108659&|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}</ref> Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]]. ==== Notranje zadeve ==== Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ==== Kršitve svobode tiska ==== Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov<ref name=":31" /> na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> regionalnem časopisu [[Primorske novice]]<ref name=":32" /> in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name=":28" /><ref name=":32" /> Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.<ref name=":28" /> S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}</ref> po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.<ref name=":48" /> Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}</ref> Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}</ref> ==== Gospodarstvo in finance ==== Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}</ref> s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].<ref name=":50">{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref> A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).<ref name=":51" /> Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.<ref name=":35" /> [[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.<ref>{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}</ref> === Opozicija 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}</ref> Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433 |date=2014-07-14 }}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}</ref> Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}</ref><ref name=":50" /> Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.<ref name=":49" /> [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],<ref name=":50" /> najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.<ref name=":50" /> Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.<ref>{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.<ref name=":50" /> Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":52">{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.<ref name=":52" /> Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.<ref name=":51" /> ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}</ref>), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":51" /><ref name=":53">{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,<ref name=":51" /> zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":53" /> Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.<ref name=":54">{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":51" /> Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.<ref name=":55">{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}</ref> Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.<ref name=":50" /><ref>{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}</ref> Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.<ref>{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.<ref>{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":56">{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].<ref>{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}</ref> Ob nadaljnjih protivladnih protestih,<ref name=":57">{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> stavki uslužbencev javnega sektorja<ref name=":56" /> in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države<ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}</ref> so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.<ref>{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}</ref><ref name=":57" /><ref name=":54" /> Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":58">{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":55" /> === Povratek v opozicijo (2013–2020) === 20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].<ref name=":58" /><ref name=":55" /> Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref> Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.<ref>{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}</ref> Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru. ==== Evropske volitve 2014 ==== Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Patricija Šulin]]''' # [[Anže Logar]] # [[Damijan Terpin]] # [[Carmen Merčnik]] # [[Vlasta Krmelj]] # [[Andrej Šircelj]] ==== Državnozborske volitve 2014 ==== Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}</ref> Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}</ref> Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}</ref> Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.<ref>{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref> Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.<ref>{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}</ref> Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.<ref>{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}</ref><ref name=":59">{{Navedi novice|title=SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}</ref> Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.<ref>{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}</ref><ref name=":59" /><ref>{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}</ref> ==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ==== S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}</ref> Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "''posvetovanje z volivci''", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.<ref>{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}</ref> SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}</ref> Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.<ref>{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}</ref> Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}</ref> Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}</ref> ==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ==== Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Davorin Kopše]] # [[Alja Domjan]] === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === ''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]'' Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}</ref> Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}</ref> Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> [[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]] Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}</ref> 14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":26" /> Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> [[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]] Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], <ref>{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":02" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. === Povratek v opozicijo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}</ref> ==== Delovanje Anžeta Logarja ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":03">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":03" /> ==== Izjava o zavezanosti stranki ==== V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala "samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili." Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO) |url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.<ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Milan Zver]]''' # [[Aleš Hojs]] # [[Franc Breznik]] # '''[[Branko Grims]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Karin Planinšek]] # '''[[Zala Tomašič]]'''. Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ==== Serija izstopov ==== 9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',<ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref>'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«<ref name=":36" /> Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:32 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedeži color:claret width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26 bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21 bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25 bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 </timeline> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]] | 79.951 | 7,40 | {{steady}} | {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 39.675 | 3,34 | {{decrease}} 4,06 | {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 8. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 172.470 | 16,13 | {{increase}} 12,79 | {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 12 | 3. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 170.228 | 15,81 | {{decrease}} 0,32 | {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 281.710 | 29,08 | {{increase}} 13,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 15 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 307.735 | 29,26 | {{increase}} 0,18 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 288.719 | 26,19 | {{decrease}} 3,07 | {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 181.052 | 20,71 | {{decrease}} 5,38 | {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 5 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 222.042 | 24,96 | {{increase}} 4,25 | {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 4 | 1. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 279.897 | 23,48 | {{decrease}} 1,48 | {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 325.990 | 27,95 | {{increase}} 4,47 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 2. | |- |} === Evropske volitve === Trenutno (2024-2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so: * [[Romana Tomc]] * [[Milan Zver]] * [[Zala Tomašič]] * [[Branko Grims]] {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#f0e929 | | | | | |- ![[Romana Jordan]] |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#f0e929 | | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |} == Nazori == === Notranja politika === ==== Gospodarska politika ==== SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.<ref name=":3" /> Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Nacionalna varnost ==== V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}</ref> Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}</ref> ==== Okolje in podnebne spremembe ==== V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''"podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej."'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da "ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]] V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.<ref name="nova181229">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}</ref><ref name="siol181213">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref><ref name="svet190117">{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,<ref name="siol181213" /> da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,<ref name="svet190117" /> ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,<ref name="nova181229" /><ref name="nova190325">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}</ref> ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.<ref name="nova190325" /> Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.<ref name="siol181213" /> Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami. Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''"[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta."''<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}</ref> ==== Debirokratizacija in decentralizacija ==== Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju "birokracijske ovire" in "administracija" otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":60">{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''"20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov."<ref name=":60" />'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.<ref name=":60" /><ref>{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":61">{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref name=":61" /> Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred "nesprejemljivo politiko" stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":44" /> V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":61" /> ==== Ostalo ==== SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}</ref> V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],<ref name=":3" /> vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}</ref> SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}</ref> Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}</ref> Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.<ref name=":64" /> SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}</ref><ref name=":40">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}</ref><ref name=":41">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}</ref> Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov" ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}</ref> simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,<ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}</ref> ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}</ref> predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref name=":42" /> 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}</ref> === Zunanja politika === Stranka je proevropska,<ref name=":3" /> nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.<ref name=":2" /> Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje. === Populizem === Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}</ref> Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}</ref> Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".<ref name=":30">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}</ref><ref name=":8" /> Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].<ref name=":8" /> Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];<ref name=":30" /> Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",<ref name=":8" /> "globoka država"<ref>{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}</ref> in "lažne novice".<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}</ref> Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".<ref name=":2" /><ref name=":30" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}</ref> === Teorija postkomunistične zarote === Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}</ref> Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo: [[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]] * "''Udbomafija''" – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&pg=PA213&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&pg=PA314&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&lpg=PP1&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=147621&|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref> * "''Strici iz ozadja''" (ali "''botri iz ozadja''") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Alenka Bratušek]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]<ref name="auto4">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}</ref> in politični novinec [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref> so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.<ref name=":27">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}</ref> [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet iz ozadja ali politična paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}</ref> Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title="Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}</ref> * [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.<ref name=":4" /><ref name=":33" /><ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}</ref><ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}</ref> Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}</ref> nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}</ref><ref name="auto4"/> ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}</ref> *[[Forum 21]] – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}</ref><ref name=":24" /> SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}</ref> *[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}</ref> "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".<ref name=":23" /> Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}</ref> Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}</ref> Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}</ref> Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}</ref> je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref> == Kontroverze in kritike == === Povezave s skrajno desnimi skupinami === Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood & Honour]].<ref name=":0" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}</ref> Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.<ref name=":16" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}</ref> Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,<ref name=":17">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}</ref> je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":18">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref> SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}</ref> Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS<ref name=":14">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}</ref> ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].<ref name=":14" /><ref name=":18" /> Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,<ref name=":18" /><ref name=":17" /> naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].<ref name=":18" /><ref name=":17" /> Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":510">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]] Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}</ref> Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}</ref><ref name=":19">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref> Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).<ref name=":19" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}</ref> Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}</ref> === Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij === Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}</ref><ref name=":35" /> === Kult osebnosti === Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}</ref> Člani stranke so Janši izredno privrženi<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref> in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}</ref> Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}</ref> Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.<ref name=":582"/> === Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje === ==== Državnozborske volitve 2008 ==== Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. "Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju," piše v avstrijski obtožnici.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}</ref> Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).<ref name=":15" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}</ref> Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":34">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref> Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.<ref>{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ostalo === Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}</ref> Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}</ref> [[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]] Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,<ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}</ref> je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":37">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":38">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}</ref> Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}</ref> Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;<ref name=":13" /><ref>{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}</ref> pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).<ref name=":13" /> Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.<ref name=":13" /> Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.<ref name=":37" /><ref name=":38" /> V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.<ref name=":62">{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.<ref name=":62" /> V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref name=":63">{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].<ref name=":63" /> Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev "z veseljem čestitala", ko bodo rezultati uradni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA |accessdate=2020-11-16}}</ref> == Politična zavezništva == Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}</ref> ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]]. [[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]] Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}</ref> Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".<ref name="auto5">{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}</ref> ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.<ref name="auto5" /><ref name=":22" /> ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}</ref><ref name="auto6">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}</ref> katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.<ref name="auto6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}</ref> SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].<ref name=":3" /><ref name=":39" /> Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.<ref name=":11" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":12" /> === S stranko povezani mediji === SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}</ref> in tabloidom Škandal24<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}</ref> (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}</ref><ref name=":7" /> Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.<ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}</ref> SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}</ref><ref name=":48">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.<ref name=":20" /> Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}</ref> Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}</ref> ==Podporniki== Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. <ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}</ref> Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}</ref> in [[Alenka Puhar]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pisatelj [[Drago Jančar]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> teolog [[Janez Juhant]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter pesnik [[Tone Kuntner]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}</ref> Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}</ref><ref name=":5"/> smučarka [[Katja Koren]],<ref name=":5" /> pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}</ref> ter igralec in režiser [[Roman Končar]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref> Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Bivši podporniki=== Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.<ref name=":573"/> Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}</ref> [[Gregor Virant]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref> in [[Jože P. Damijan]].<ref name=":35" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref> [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".<ref name=":21" /> Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}</ref> Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),<ref name="mate">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],<ref name=":573">{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}</ref> nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]<ref name=":573" /> in [[Ivo Hvalica]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":573" /> ter Pučnikova "mati stranke" Vera Ban.<ref name=":582">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].<ref name=":182">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}</ref><ref name=":192">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]] *'''Predsednik:''' Janez Janša *'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs *'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec *'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec *'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač *'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša *'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc *'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel *'''Izvršni odbor:''' 21 članov *'''Nadzorni odbor:''' 7 članov *'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih) === Predsedniki stranke=== {{SDS|Predloga:SDS=}} * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989) * [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993) * [[Janez Janša]] (maj 1993–danes) === Poslanska skupina === ''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]'' === Organiziranost === ==== Organiziranost stranke ==== Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v: • v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, • v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine, • v regijske koordinacije SDS, • na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije. ==== Organizacije pod okriljem stranke ==== Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja: Interesne organizacije: • Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) • Ženski odbor SDS (ŽO SDS) • [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) • Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?) Forumi: • Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS • Gospodarsko podjetniški forum SDS • Krščanski forum SDS • Kulturni forum SDS • Športni forum SDS == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] * [[Janšizem]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.sds.si}} * [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]] {{normativna kontrola}} a0wwsxfmst2iftjya2x4t0zu6x366ge Gozd (razločitev) 0 107666 6655381 6644335 2026-04-03T15:38:56Z ~2026-90770-6 254477 /* Drugi toponimi v Sloveniji */ 6655381 wikitext text/x-wiki '''Gozd''' je lahko: * [[gozd]] – skupek večjega števila [[drevo|dreves]], z drevjem zaraščena zemeljska površina, tudi poseben [[ekosistem]] * [[drevo (teorija grafov)|gozd]] – nepovezana unija dreves v teoriji grafov *[[borealni gozd]] *[[tropski deževni gozd]] / džungla (zimzeleni pragozdovi) *[[Listopadni deževni gozd]] /[[deževni gozd zmernega pasu]] *[[Listopadni gozd zmernega pasu]] *[[iglasti gozd]], [[tajga]] *[[pragozd]] *[[poplavni gozd]] *[[mestni gozd]] / [[primestni gozd]] / [[gozd s posebnim namenom]] (GPN)<ref>{{Navedi splet|title=Mestni gozdovi - Zavod za gozdove Slovenije|url=https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/mestni-gozdovi|website=www.zgs.si|accessdate=2026-03-14|language=sl|first=ORG|last=TEND}}</ref> *[[gozdni rezervat]] === Naselja v Sloveniji === * [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]], Občina Ajdovščina * [[Gozd, Kamnik|Gozd]], Občina Kamnik * [[Gozd, Tržič|Gozd]], Občina Tržič * [[Gozd Martuljek]], Občina Kranjska Gora * [[Gozd - Reka]], Občina Šmartno pri Litiji * [[Gozdec]], Občina Laško * [[Magozd]], Občina Kobarid * [[Podgozd]], 3 naselja (v občinah Ig, Nova Gorica in Žužemberk) * [[Rifengozd]], Občina Laško * [[Zagozd]], Občina Litija * pa tudi [[Zagozdac]], Občina Črnomelj === Naselja drugod === * [[Gozd, Poljska|Gozd]], Zahodnopomorjansko vojvodstvo, Poljska === Drugi toponimi v Sloveniji === * [[Brodovski gozd]] (po naselju/jugozahodnem delu [[Novo mesto|Novega mesta]]) * [[Cimerov gozd]] ([[Prekmurje|Prekmurje,]] [[Dobrovniško dolinsko]]) * [[Češirkov gozd]] (Šentrupert) * [[Gosposki gozd]] (Prekmurje) *[[Krakovski gozd]] – pragozd, mokrišče * [[Trnovski gozd]] – kraška planota * [[Kopijski gozd]] * [[Lenarščov gozd]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]] * [[Ljubljanski gozd]] (severno od Ljubljanskega polja v okolici Rašice in Šmarne gore) * [[Medvedji gozd]] ([[Kočevska Mala gora]] - [[Rajhenav]]) * [[Mestni gozd]] (Celje) *[[Mestni gozd Golovec]] (Ljubljana) *[[Obrankovski gozd]] (Prekmurje) *[[Otoški gozd]] ([[Otočec]]) *[[Pahernikovi gozdovi]] na [[Pohorje|Pohorju]] *[[Predtrški gozd]] ([[gozdna učna pot]]) * [[Stražunski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Studenški gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Betnavski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Pekrski gozd]] (primestni [[gozd]], Maribor) *[[Predtrški gozd]] ([[Gozdna učna pot]]) *[[Šujski gozd]] (pri Ljubljani) *[[Tezenski gozd]] (primestni gozd?, [[Tezno]], Maribor) *[[Hoški gozd]] ([[Hoče]] pri Mariboru) *[[Urbarialni gozd]] ([[Prekmurje]], [[Dobrovniško dolinsko]]) *glej tudi [[Gozdiček]] - park pri Ljubljani in [[Borov gozdiček]] - park v Novi Gorici ter [[Murska šuma]] (Prekmurje) *smučarska proga Gozd-Davča na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] === Znani toponimi drugod oz. slovenski eksonimi === * [[Bakonjski gozd]] ([[Madžarska]]) *[[Barbizonski gozd]] ([[Francija]], [[Barbizon]]) *[[Barnsdalski gozd]], Anglija *[[Belgradski gozd]] ([[Carigrad]], Turčija) *[[Beloveški gozd|Beloveški (pra)gozd]] (pušča) *[[Boulonjski gozd]] (''Bois de Boulogne'', mestni park v [[Pariz|Pari]]<nowiki/>[[Pariz|z]]<nowiki/>u, Francija) *[[Češki les]] (''Český les''/''Böhmenwald,'' tudi [[Češki gozd]]) in <nowiki/>[[Bavarski gozd|Bavarski go]][[Bavarski gozd|zd]] (''Bayernwald'') *[[Črni gozd]] ([[Schwarzwald]]) ([[Nemčija]]) *[[Dunajski gozd]] (''Wienerwald''), Avstrija *[[Frankfurtski mestni gozd]] (''Frankfurter Stadtwald'') *[[Frankovski gozd]] (''Frankenwald''), Nemčija *[[Katiński gozd]] (pri [[Smolensk]]u, Rusija) *[[Orleanski gozd]] (''Forêt d'Orléans''), Francija *[[Pfalški gozd]], Nemčija *[[Sherwoodski gozd]], Anglija *[[Tevtoburški gozd]] ([[Bitka v Tevtoburškem gozdu]]) *[[Trbiški gozd]], [[Kanalska dolina]] *[[Tuholski gozd]] (''Bory Tucholskie/Tëchòlsczé Bòrë''), [[Poljska]] (Kašubija) *[[Turinški gozd]] (''Thüringerwald''), Nemčija *[[Vincenski gozd]] (''Bois de Vincennes'', mestni park v [[Pariz|Parizu]], Francija) *glej tudi [[Bitka pri Arsijskem gozdu]] === Sopomenke za gozd === *[[gmajna]], v gorenjskem narečju sopomenka za gozd *hosta, narečni izraz za gozd *[[les]], narečni izraz za gozd *[[šuma]], narečni izraz za gozd {{razločitev}} k228thsun6godmaatq0w1lduyg4kbai 6655551 6655381 2026-04-04T03:42:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655551 wikitext text/x-wiki '''Gozd''' je lahko: * [[gozd]] – skupek večjega števila [[drevo|dreves]], z drevjem zaraščena zemeljska površina, tudi poseben [[ekosistem]] * [[drevo (teorija grafov)|gozd]] – nepovezana unija dreves v teoriji grafov *[[borealni gozd]] *[[tropski deževni gozd]] / džungla (zimzeleni pragozdovi) *[[Listopadni deževni gozd]] /[[deževni gozd zmernega pasu]] *[[Listopadni gozd zmernega pasu]] *[[iglasti gozd]], [[tajga]] *[[pragozd]] *[[poplavni gozd]] *[[mestni gozd]] / [[primestni gozd]] / [[gozd s posebnim namenom]] (GPN)<ref>{{Navedi splet|title=Mestni gozdovi - Zavod za gozdove Slovenije|url=https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/mestni-gozdovi|website=www.zgs.si|accessdate=2026-03-14|language=sl|first=ORG|last=TEND|archive-date=2026-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20260210104400/https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/mestni-gozdovi|url-status=dead}}</ref> *[[gozdni rezervat]] === Naselja v Sloveniji === * [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]], Občina Ajdovščina * [[Gozd, Kamnik|Gozd]], Občina Kamnik * [[Gozd, Tržič|Gozd]], Občina Tržič * [[Gozd Martuljek]], Občina Kranjska Gora * [[Gozd - Reka]], Občina Šmartno pri Litiji * [[Gozdec]], Občina Laško * [[Magozd]], Občina Kobarid * [[Podgozd]], 3 naselja (v občinah Ig, Nova Gorica in Žužemberk) * [[Rifengozd]], Občina Laško * [[Zagozd]], Občina Litija * pa tudi [[Zagozdac]], Občina Črnomelj === Naselja drugod === * [[Gozd, Poljska|Gozd]], Zahodnopomorjansko vojvodstvo, Poljska === Drugi toponimi v Sloveniji === * [[Brodovski gozd]] (po naselju/jugozahodnem delu [[Novo mesto|Novega mesta]]) * [[Cimerov gozd]] ([[Prekmurje|Prekmurje,]] [[Dobrovniško dolinsko]]) * [[Češirkov gozd]] (Šentrupert) * [[Gosposki gozd]] (Prekmurje) *[[Krakovski gozd]] – pragozd, mokrišče * [[Trnovski gozd]] – kraška planota * [[Kopijski gozd]] * [[Lenarščov gozd]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]] * [[Ljubljanski gozd]] (severno od Ljubljanskega polja v okolici Rašice in Šmarne gore) * [[Medvedji gozd]] ([[Kočevska Mala gora]] - [[Rajhenav]]) * [[Mestni gozd]] (Celje) *[[Mestni gozd Golovec]] (Ljubljana) *[[Obrankovski gozd]] (Prekmurje) *[[Otoški gozd]] ([[Otočec]]) *[[Pahernikovi gozdovi]] na [[Pohorje|Pohorju]] *[[Predtrški gozd]] ([[gozdna učna pot]]) * [[Stražunski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Studenški gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Betnavski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Pekrski gozd]] (primestni [[gozd]], Maribor) *[[Predtrški gozd]] ([[Gozdna učna pot]]) *[[Šujski gozd]] (pri Ljubljani) *[[Tezenski gozd]] (primestni gozd?, [[Tezno]], Maribor) *[[Hoški gozd]] ([[Hoče]] pri Mariboru) *[[Urbarialni gozd]] ([[Prekmurje]], [[Dobrovniško dolinsko]]) *glej tudi [[Gozdiček]] - park pri Ljubljani in [[Borov gozdiček]] - park v Novi Gorici ter [[Murska šuma]] (Prekmurje) *smučarska proga Gozd-Davča na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] === Znani toponimi drugod oz. slovenski eksonimi === * [[Bakonjski gozd]] ([[Madžarska]]) *[[Barbizonski gozd]] ([[Francija]], [[Barbizon]]) *[[Barnsdalski gozd]], Anglija *[[Belgradski gozd]] ([[Carigrad]], Turčija) *[[Beloveški gozd|Beloveški (pra)gozd]] (pušča) *[[Boulonjski gozd]] (''Bois de Boulogne'', mestni park v [[Pariz|Pari]]<nowiki/>[[Pariz|z]]<nowiki/>u, Francija) *[[Češki les]] (''Český les''/''Böhmenwald,'' tudi [[Češki gozd]]) in <nowiki/>[[Bavarski gozd|Bavarski go]][[Bavarski gozd|zd]] (''Bayernwald'') *[[Črni gozd]] ([[Schwarzwald]]) ([[Nemčija]]) *[[Dunajski gozd]] (''Wienerwald''), Avstrija *[[Frankfurtski mestni gozd]] (''Frankfurter Stadtwald'') *[[Frankovski gozd]] (''Frankenwald''), Nemčija *[[Katiński gozd]] (pri [[Smolensk]]u, Rusija) *[[Orleanski gozd]] (''Forêt d'Orléans''), Francija *[[Pfalški gozd]], Nemčija *[[Sherwoodski gozd]], Anglija *[[Tevtoburški gozd]] ([[Bitka v Tevtoburškem gozdu]]) *[[Trbiški gozd]], [[Kanalska dolina]] *[[Tuholski gozd]] (''Bory Tucholskie/Tëchòlsczé Bòrë''), [[Poljska]] (Kašubija) *[[Turinški gozd]] (''Thüringerwald''), Nemčija *[[Vincenski gozd]] (''Bois de Vincennes'', mestni park v [[Pariz|Parizu]], Francija) *glej tudi [[Bitka pri Arsijskem gozdu]] === Sopomenke za gozd === *[[gmajna]], v gorenjskem narečju sopomenka za gozd *hosta, narečni izraz za gozd *[[les]], narečni izraz za gozd *[[šuma]], narečni izraz za gozd {{razločitev}} 172b2ce9vm4rycdsscagfl7vkons8xi Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik 2 108479 6655428 6654751 2026-04-03T17:33:52Z Pinky sl 2932 6655428 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} MADŽARSKA - '''''Carabus hungaricus''''' {{Short description|Species of beetle}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je vrsta [[Hrošči|hrošča]], ki je avtohtona na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]]. Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 [https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php]: kritično ogrožen). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njenegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} <!-- [[Category:Carabus|hungaricus]] --> r3458gjgpos6jsu9wx8fhoe8ei5g7ei 6655430 6655428 2026-04-03T17:38:03Z Pinky sl 2932 /* Ohranitveni status */ 6655430 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} MADŽARSKA - '''''Carabus hungaricus''''' {{Short description|Species of beetle}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je vrsta [[Hrošči|hrošča]], ki je avtohtona na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]]. Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} <!-- [[Category:Carabus|hungaricus]] --> qtcad5mgr8m2i4bd4tzyk5inhc6vrmm 6655431 6655430 2026-04-03T17:55:35Z Pinky sl 2932 6655431 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} MADŽARSKA - '''''Carabus hungaricus''''' {{Short description|Species of beetle}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je vrsta [[Hrošči|hrošča]], iz reda [[Hrošči|Coleoptera]] in družine [[Usnjati krešič|Usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{cite web | title=Carabus hungaricus | website=Alciphron | url=https://alciphron.habiprot.org.rs/listing-386948-carabus-hungaricus | language=sr | access-date=2026-04-03}}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} <!-- [[Category:Carabus|hungaricus]] --> 2pcifto9vp6mmz1hvaev31mlr3od8tp 6655432 6655431 2026-04-03T17:56:14Z Pinky sl 2932 6655432 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} MADŽARSKA - '''''Carabus hungaricus''''' {{Short description|Species of beetle}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je vrsta [[Hrošč|hrošča]], iz reda [[Hrošči|Coleoptera]] in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{cite web | title=Carabus hungaricus | website=Alciphron | url=https://alciphron.habiprot.org.rs/listing-386948-carabus-hungaricus | language=sr | access-date=2026-04-03}}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} <!-- [[Category:Carabus|hungaricus]] --> sjvd2c1qjs75aq2usxcw6h330bh8msz 6655460 6655432 2026-04-03T18:54:41Z Pinky sl 2932 6655460 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Malta - Flag of Malta {{short description|none}} {{Infobox Flag| | Name = Republika Malta | Image = Flag of Malta.svg | Use = 111011 | Symbol = {{FIAV|Normal}}{{FIAV|111011}} | Proportion = 2:3 | Adoption = {{Start date and age|1964|09|21|df=y}} | Design = A vertical [[bicolour (flag)|bicolour]] of white and red with the representation of the [[George Cross]] edged in red on the upper [[hoist (flag)|hoist-side]] corner of the white band. | Designer = | Alt2 = | Image3 = Civil Ensign of Malta.svg | Use3 = 100100 | Symbol3 = {{FIAV|100100}} | Design3 = A red field with a white border, and a white [[Maltese cross]] in the center. }} [[File:Flag of Malta in Marsaxlokk.jpg|thumb|National flag of Malta in [[Marsaxlokk]]]] '''Zastava Malte''' ({{lang|mt|il-bandiera ta' Malta}}) is a [[Bicolour (flag)|bicolour]], with white in the [[Hoist (flag)|hoist]] and red in the [[Fly (flag)|fly]]. A representation of the [[George Cross]], [[award of the George Cross to Malta|awarded to Malta]] by [[George VI]] in 1942, is carried, edged with red, in the [[Canton (flag)|canton]] of the white stripe.<ref>{{Cite web |title=LEĠIŻLAZZJONI MALTA |url=https://legislation.mt/eli/const/eng/pdf |access-date=2022-11-28 |website=legislation.mt}}</ref> The flag was first recognized in May of 1952.<ref>{{Cite book |last=Murphy |first=Philip |url=https://books.google.com/books?id=OkYXAgAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA57 |title=Monarchy and the End of Empire: The House of Windsor, the British Government, and the Postwar Commonwealth |date=2013 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-921423-5 |language=en}}</ref> It is the only national flag to feature [[List of flags with English-language text | English-language text]] ("For Gallantry" on the [[George Cross]]).<ref>{{cite web | url=https://www.countryflags.com/tags/text/ | title=Country flags with text }}</ref> It is one of two national flags, alongside [[Flag of Belize|Belize]], to depict a [[human]]. ==Design== ===Construction sheet=== [[File:Flag_of_Malta_(construction_sheet).svg|400px|Maltese flag construction sheet]] ===Colours=== The red hue in the Maltese flag is officially documented as [[Pantone|Pantone 186 C]], [[RGB color model|RGB]] (207,20,43), [[Hex triplet|Hex]] #CF142B or [[Spot color|Spot Colour]] - 50% rubine red • 50% warm red.<ref>{{Cite book |last=Gonzi |first=Lawrence |title=Graphical Specifications for the National Flag of Malta |publisher=[[Prime Minister of Malta|Office of the Prime Minister of Malta]] |year=2008 |pages=2 |language=mt}}</ref> The constitution of Malta also states that the white side must be on the hoist pole while the red side must be "in the fly".<ref>{{Cite book |last=Mifsud |first=Ivan |url=https://books.google.com/books?id=4oFqEAAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PT47 |title=Constitutional Law in Malta |date=2022-03-21 |publisher=Kluwer Law International B.V. |isbn=978-94-035-4430-4 |language=en}}</ref> Tradition states that the colours of the flag were given to [[Malta]] by [[Roger I of Sicily]] in 1091. Roger's fleet landed in Malta on the completion of the [[Norman conquest of southern Italy|Norman conquest of Sicily]].<ref>{{Cite book |last1=Rudolf |first1=Uwe Jens |url=https://books.google.com/books?id=nwuUOVkaMB0C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA94 |title=Historical Dictionary of Malta |last2=Berg |first2=Warren G. |date=2010-04-27 |publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-7390-2 |pages=94 |language=en}}</ref> It is said that local Christians offered to fight by Roger's side against the Arab defenders. In order to recognize the locals fighting on his side from the defenders, Roger reportedly tore off part of his chequered red-and-white flag.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Nevins |first1=Debbie |url=https://books.google.com/books?id=P7fXDwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |last2=Sheehan |first2=Sean |last3=Yong |first3=Jui Lin |date=2019-07-15 |publisher=Cavendish Square Publishing, LLC |isbn=978-1-5026-4749-8 |language=en}}</ref> However, this story has been debunked as a 19th-century myth,<ref name=":2">{{Cite web |date=2021-02-24 |title=Flags, Symbols, & Currencies of Malta |url=https://www.worldatlas.com/flags/malta |access-date=2022-11-29 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> possibly even earlier due to [[Mdina]], Malta's old capital, associating its colours with Roger's in the late Middle Ages.<ref>Gaul, Simon (2007). [https://books.google.com/books?id=Fevix8jSqg0C&dq=Andrea+belli+palazzo+parisio&pg=PA104 ''Malta, Gozo and Comino'']{{Dead link|date=September 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. New Holland Publishers. p. 25. {{ISBN|1860113656}}.</ref> The white and red standard was reportedly used by [[National Congress Battalions|Maltese insurgents]] during a [[Siege of Malta (1798–1800)|rebellion against French occupation]] in September 1798.<ref>{{cite book |last1=Hardman |first1=William |title=A history of Malta during the period of the French and British occupations, 1798–1815 |date=1909 |publisher=Longmans, Green & Co |location=[[London]] |url=https://archive.org/stream/historyofmaltadu00hard#page/114/mode/2up |page=114}}</ref> The [[Flag and coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta|flag of the Knights of Malta]], a white cross on a red field,<ref>{{Cite book |last=Guillet (sieur.) |url=https://books.google.com/books?id=MHNUAAAAYAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PP265 |title=The Gentleman's Dictionary: In Three Parts. Viz. I. The Art of Riding the Great Horse ... II. The Military Art ... III. The Art of Navigation ... |date=1705 |publisher=H. Benwicke ... T. Goodwin, M. Wotton, B. Tooke ... and S. Manship |language=en}}</ref> was a more likely source of the Maltese colours, inspiring the red and white shield used during the [[Crown Colony of Malta|British colonial period]].<ref name=":2" /> The flag used by the knights was also known to be the oldest still-in-use national flag.<ref>{{Cite journal |last=Strickland |first=Adrian |date=1997 |title=The vexillological heritage of the Knights of Saint John in Malta |url=https://fiav.org/wp-content/uploads/2021/05/17-33-Strickland-VexillologicalHeritageOfTheKnightsOfStJohnInMalta.pdf |journal=Proceedings of the XVII International Congress of Vexillology}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bamford |first=Paul Walden |date=1964 |title=The Knights of Malta and the King of France, 1665-1700 |url=https://www.jstor.org/stable/286150 |journal=French Historical Studies |volume=3 |issue=4 |pages=429–453 |doi=10.2307/286150 |jstor=286150 |issn=0016-1071|url-access=subscription }}</ref> The blue canton present in the 1943 to 1964 version of the flag was removed after Maltese independence, with the George cross instead given a red fimbriation.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Whitney |date=August 11, 2011 |title=flag of Malta {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/flag-of-Malta |access-date=December 2, 2022 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> ==The George Cross== [[File:George Cross Malta P1440218.jpg|thumb|upright|The George Cross (National War Museum, Malta)]] The George Cross originally appeared on the flag placed on a blue [[Glossary of vexillology|canton]] (see [[List of flags of Malta]]). The flag was changed on 21 September 1964 with Malta's independence when the blue canton was replaced by a red [[fimbriation]], the intention being that the Cross appear less prominent. King [[George VI]] bestowed the George Cross on Malta on April 15, 1942<ref>{{Cite book |last=Office |first=Great Britain Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wVU1AAAAIAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA16 |title=Malta Independence Conference, 1963 |date=1963 |publisher=H.M. Stationery Office |language=en}}</ref> in recognition of its courageousness during World War II.<ref name=":1">{{Cite book |last=Sheehan |first=Sean |url=https://books.google.com/books?id=LRGrRy7S750C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |date=2000 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-0993-9 |pages=34 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> The symbol was later officially added to the Maltese flag on 28 December 1943<ref>{{Cite news |last=Mallia |first=Amy |date=April 15, 2022 |title=The Story Of Malta And The George Cross |work=Lovin Malta |url=https://lovinmalta.com/lifestyle/history/george-cross-80-years-later/ |access-date=November 29, 2022}}</ref> despite symbolism being in circulation between April 1942 and December 1943 depicting the flag.<ref>{{Cite journal |last=Bonnici |first=Alfred |date=August 2004 |title=Lord Gort's air mail letter to the U. K. (1942) & the George Cross on Malta stamps & flag |url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/74484 |journal= |language=en}}</ref> === Campaign === Every few years, the debate to remove the George Cross from the national flag comes up. In 1975 an act passed in parliament allowing the George Cross to be removed by a simple parliament majority<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=February 23, 2019 |title=75 years of the George Cross on the flag - do we still need a Colonial war medal? |work=[[Times of Malta]] |url=https://timesofmalta.com/articles/view/75-years-of-the-george-cross-on-the-flag.702684 |access-date=November 29, 2022}}</ref> with the reasoning being that the cross ties Malta to its turbulent, colonial past.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=September 1, 2022 |title=Republican Malta is still not colonially free |work=Malta Today |url=https://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/118513/republican_malta_is_still_not_colonially_free__charles_xuereb#.Y4ZzmRTMKUk |access-date=November 29, 2022}}</ref><ref name=":2" /> A campaign on social media in 2013 further emphasized this point, coming up with an alternative of replacing it with the [[Maltese cross]].<ref>{{Cite web |title=Campaign wants George Cross replaced by the Maltese Cross on the flag |url=https://timesofmalta.com/articles/view/campaign-wants-george-cross-replaced-by-the-maltese-cross-on-the-flag.487479 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=24 September 2013 |language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web |title=George Cross controversy |url=https://timesofmalta.com/articles/view/George-Cross-controversy.489820 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=11 October 2013 |language=en-gb}}</ref> The issue of the cross returned to the fore of Maltese politics in 2019 when Maltese historian and noted Napoleon apologist and [[Francophile]] [[Charles Xuereb]] called for its removal from the flag, as well as the demolition of British colonial monuments across the country, arguing that the addition of the cross was a "colonial gimmick" in an interview with ''[[The Times of Malta]]''.<ref>{{cite web |last1=Grech |first1=Herman |title=Watch: 'Remove the George Cross and relocate colonial monuments' |url=https://timesofmalta.com/article/watch-remove-the-george-cross-and-relocate-colonial-monuments.704310 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> Rival historian [[Joe Pirotta]] argued against Xuereb's idea in an article also published by ''The Times of Malta'' saying that the addition of the cross was a great honor with [[Mario Farrugia]], chairman of the [[Fondazzjoni Wirt Artna]], arguing that removing the cross would be "an insult" to those who fought against [[Nazism]] and that "The George Cross has become as famous as the Maltese Cross" as a symbol of Malta.<ref>{{cite web |last1=Micallef |first1=Keith |title=Removing the George Cross from the flag would be ‘absurd’ |url=https://timesofmalta.com/article/idea-to-remove-george-cross-from-the-flag-branded-absurd.704735 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> ==Civil ensign== The [[civil ensign]] shows a red field, bordered white and charged with a blank [[Maltese cross]]. It is also known as the Merchant's flag<ref>{{Cite web |title=Flags, Symbols and their uses |url=https://www.gov.mt/en/About%20Malta/pages/flags-symbols-and-their-use.aspx#:~:text=The%20Constitution%20provides%20that%20the,a%20half%20times%20its%20height. |access-date=2022-11-28 |website=www.gov.mt}}</ref> and/or the maritime flag of Malta.<ref>{{Cite book |last=Harwood |first=Stephenson |title=Shipping finance |date=2006 |publisher=Euromoney Books |isbn=978-1-84374-460-3 |edition=3rd |location=London |pages=400 |oclc=826658118}}</ref><ref>{{Cite book |last=Inc |first=IBP |url=https://books.google.com/books?id=VAm3CwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA49 |title=Malta Recent Economic and Political Developments Yearbook Volume 1 Strategic Information and Developments |date=2013 |publisher=Lulu.com |isbn=978-1-4330-6350-3 |language=en}}</ref><ref name=":1" /> ==Historical flags of Malta== {{gallery|mode=nolines|height=100 |19th Century Flag of Malta.svg|19th century, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1875–1898).svg|1875–1898, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1898–1923).svg|1898–1923, Crown Colony of Malta<ref>{{Cite book |last=Holden |first=Edward Singleton |url=https://books.google.com/books?id=lrsTAAAAYAAJ&q=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia |title=Our Country's Flag, and the Flags of Foreign Countries ... |date=1906 |publisher=D. Appleton and Company |language=en}}</ref> |Flag of Malta (1923-1943).svg|1923–1943, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1943-1964).svg|1943–1964, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1943).svg|1943–1964, Unofficial flag of Malta<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160830/local/paper-trail-retraces-a-400-year-old-murder.623511 Paper trail retraces a 400-year-old murder]</ref> ||}} == A Graphical History of the Maltese Flag == [[File:History of the Maltese Flag.webp|center|frameless|530x530px]] == See also == *[[List of flags of Malta]] *[[Award of the George Cross to Malta]] *[[Coat of arms of Malta]] *[[Culture of Malta]] *[[National symbols of Malta]] == References == {{reflist}} == External links == {{Commons category|National flag of Malta}} *[https://www.gov.mt/en/About%20Malta/Pages/Flags-Symbols-and-their-use.aspx Flags, Symbols and their uses] *{{FOTW|id=mt|title=Malta}} {{Malta topics}} {{Flag of Europe}} {{Union Flag}} {{DEFAULTSORT:Malta}} <!-- [[Category:1964 establishments in Malta]] [[Category:Flags introduced in 1964]] [[Category:National symbols of Malta]] [[Category:National flags]] [[Category:Flags of Malta| ]] [[Category:Red and white flags]] [[Category:Flags with crosses]] [[Category:Flags displaying animals|Malta]] [[Category:Flags displaying weapons|Malta]] [[Category:Saint George and the Dragon]] --> lrmfa7zl4czamvmi44vpml3eeanp2kw Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji 0 109461 6655440 6579109 2026-04-03T18:13:15Z Pinky sl 2932 /* Žuželke (Insecta) */ Stepski krešič 6655440 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} {{zvezdica}} '''Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji''' je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah<ref>{{navedi splet |title=Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, |publisher=Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije |date=2004 |accessdate=19.2.2015 |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386}}</ref>, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi. Poleg ''priloge 1'', t. j. Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane,<ref>[http://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF#!/pdf Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410192822/https://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF#!/pdf |date=2021-04-10 }}. Vpogled dne 19.2.2015.</ref> vsebuje uredba tudi ''prilogo 2'', t. j. Seznam živalskih vrst, katerih [[habitat]]e se varuje,<ref>[http://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P002-0000.PDF#!/pdf Priloga 2 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410193329/https://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P002-0000.PDF#!/pdf |date=2021-04-10 }}. Vpogled dne 19.2.2015.</ref> ki pa ni predmet tega seznama. == Zavarovane vrste živali == Zavarovanje vrste je le eden izmed ukrepov varstva za ohranjanje [[biodiverziteta|vrstne pestrosti]] v naravi. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti poleg zaščite posameznih, najbolj ogroženih vrst živali urejajo tudi ravnanje z njihovim [[gen]]skim materialom ter [[habitat]]i in [[ekosistem]]i vred. Na državni ravni je zavarovanih nad 200<ref name="stanje">{{navedi splet |title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] |date=2001 |location=Ljubljana |url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf |accessdate=2015-02-19 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf |date=2015-09-23 }}</ref> [[vrsta (biologija)|vrst]] oziroma višjih taksonomskih skupin [[živali]]. Zavarovane so predvsem tiste vrste, ki so neposredno ogrožene zaradi uničevanja osebkov, medtem ko je v strokovnih predlogih [[rdeči seznam|rdečih seznamov]] ogroženih živalskih vrst navedenih bistveno več vrst (okoli 2000 [[takson]]ov) živali. Najpogostejši razlog za ogroženost vrst je poškodovanje ali uničenje življenjskega prostora <ref name="stanje"/>, zato so varstveni ukrepi za njegovo ohranjanje bistveni tudi za ohranjanje vrst. == Pojasnila k seznamu == V seznamu so določene tiste [[živali|živalske vrste]], ki so [[domorodna vrsta|domorodne]] (avtohtone) in tiste živalske vrste, ki [[tujerodna vrsta|niso domorodne]] (alohtone) na območju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Navedene živalske vrste v interesu [[Evropska unija|Evropske unije]] so tiste, za katere na evropskem ozemlju držav članic Evropske unije velja, da so [[prizadeta vrsta|prizadete]], [[ranljiva vrsta|ranljive]], redke (živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju) ali [[endemit|endemične]]. Okrajšava ''spp.'' se uporablja za označevanje vseh na območju Slovenije domorodnih vrst višjega taksona oz. za označevanje vseh na območju Evropske unije domorodnih vrst višjega taksona. Navajanja sistematskih enot v stolpcu »[[takson]]« so le informativna in ne za namene klasifikacije. == Seznam == ===Sesalci ([[Mammalia]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Erinaceomorpha]]|||||||| |- |[[Erinaceidae]]||ježi||''[[Erinaceus europaeus]]''||rjavoprsi jež||[[Slika:Erinaceus europaeus (Marek Szczepanek).jpg|100px|Rjavoprsi jež]] |- |||||''[[Erinaceus concolor]]''||beloprsi jež||[[Slika:Hedgehog1.JPG|100px|Beloprsi jež]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Chiroptera]]||netopirji|||||| |- |||||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Kleine Hufeisennase.jpg|100px|Mali podkovnjak]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Lagomorpha]]||zajci in žvižgači|||||| |- |''[[Leporidae]]''||zajci in kunci||''[[Lepus timidus]]''||planinski zajec||[[Slika:Lepus timidus 01-cropped.jpg|100px|Planinski zajec]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Rodentia]]||glodavci|||||| |- |[[Arvicolidae]]||voluharice||''[[Chionomys nivalis]]'' (syn. ''Microtus nivalis'')||evropska snežna voluharica|| [[Slika:Microtus nivalis.jpg|100px|Evropska snežna voluharica]] |- |[[Castoridae]]||bobri||''[[Castor fiber]]''||bober||[[Slika:Beaver pho34.jpg|100px|Bober]] |- |[[Cricetidae]]||hrčki||''[[Cricetus cricetus]]''||veliki hrček||[[Slika:Chomik europejski.jpg|100px|Veliki hrček]] |- |[[Gliridae]]||polhi||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen: ''[[Glis glis]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen: navadni polh||[[Slika:Haselmaus.JPG|100px|Podlesek]] |- |[[Sciuridae]]||veverice||''[[Sciurus vulgaris]]''||navadna veverica||[[Slika:MattiParkkonen Orava.jpg|100px|Navadna veverica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |Red [[Carnivora]]||zveri|||||| |- |[[Canidae]]||psi||''[[Canis aureus]]''||zlati šakal||[[Slika:Golden Jackal sa02.jpg|100px|Šakal]] |- |||||''[[Canis lupus]]''||volk||[[Slika:Canis lupus laying in grass.jpg|100px|Volk]] |- |[[Felidae]]||mačke||''[[Felis silvestris]]''||divja mačka||[[Slika:Wildkatze 002.jpg|100px|Divja mačka]] |- |||||''[[Lynx lynx]]''||evrazijski ris||[[Slika:Lynx cub poing.jpg|100px|Evrazijski ris]] |- |[[Mustelidae]]||podlasice in sorodniki||''[[Lutra lutra]]''||vidra||[[Slika:Loutre des pyrenees baronnies 2004.jpg|100px|Vidra]] |- |||||''[[Mustela erminea]]''||hermelin||[[Slika:Mustela.erminea.jpg|100px|Hermelin]] |- |||||''[[Mustela nivalis]]''||mala podlasica||[[Slika:Mustela nivalis -British Wildlife Centre-4.jpg|100px|Mala podlasica]] |- |||||''[[Mustela putorius]]''||dihur||[[Slika:Ilder.jpg|100px|Dihur]] |- |[[Ursidae]]||medvedi||''[[Ursus arctos]]''||rjavi medved||[[Slika:Ours brun parcanimalierpyrenees 1.jpg|100px|Rjavi medved]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Cetacea]]||kiti in delfini|||||| |- |||||||vse vrste||[[Slika:Bottlenose_Dolphin_KSC04pd0178.jpg|100px|Velika pliskavka]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Erinaceomorpha]]|||||||| |- |[[Erinaceidae]]||ježi||''[[Erinaceus algirus]]''||alžirski jež|| |- |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Soricomorpha]]|| |||||| |- |[[Soricidae]]||rovke||''[[Crocidura canariensis]]''||||[[Slika:C canariensis R Hutterer.JPG|100px|C canariensis]] |- |||||''[[Crocidura sicula]]''||||[[Slika:Crocidura sicula 01-cropped.jpg|100px|]] |- |[[Talpidae]]||krti||''[[Galemys pyrenaicus]]''||pirenejski pižmov vihulj||[[Slika:Galemys pyrenaicus 01 by-dpc.jpg|100px|]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Chiroptera]]||netopirji|||||| |- |||||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste||[[Slika:Pipistrellus flight2.jpg|100px|mali netopir]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Rodentia]]||glodavci|||||| |- |[[Cricetidae]]||hrčki||''[[Mesocricetus newtoni]]'' <ref name="Spr2007">{{navedi splet |title=Uredba o dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, stran 16486 |publisher=[[Uradni list Republike Slovenije]] |date=14. 12. 2007 |url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007115&stevilka=5795}}</ref>|| || |- |[[Gliridae]]||polhi||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen: ''[[Glis glis]]''||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen: navadni polh||[[Slika:Eliomys quercinus01.jpg|100px|Vrtni polh]] |- |[[Sciuridae]]||veverice||''[[Marmota marmota latirostris]]''||||[[Slika:Swistaktatrzanski.JPG|100px|Marmota marmota latirostris]] |- |||||''[[Pteromys volans]]''||evropska poletuša||[[Slika:Pteromysvolans.jpg|100px|evropska poletuša]] |- |||||''[[Sciurus anomalus]]''||kavkaška veverica||[[Slika:Eichhoernchen.JPG|100px|Kavkaška veverica]] |- |||||''[[Spermophilus citellus]]''||tekunica||[[Slika:Europäischer Ziesel in Hockstellung.jpg|100px|Tekunica]] |- |||||''[[Spermophilus suslicus]]''||||[[Slika:Spermophilus suslicus3.JPG|100px|]] |- |[[Dipodidae]]|| ||''[[Sicista betulina]]''||brezova miš||[[Slika:Sicista betulina 01.JPG|100px|Brezova miš]] |- |||||''[[Sicista subtilis]]''||||[[Slika:Sicista subtilis trizona.jpg|100px|Sicista subtilis]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Carnivora]]||zveri|||||| |- |[[Canidae]]||psi||''[[Alopex lagopus]]''||polarna lisica||[[Slika:Polarfuchs 1 2004-11-17.jpg|100px|Polarna lisica]] |- |[[Felidae]]||mačke||''[[Lynx pardinus]]''||iberski ris||[[Slika:Linces1.jpg|100px|Iberski ris]] |- |[[Mustelidae]]||podlasice in sorodniki||''[[Mustela eversmannii]]''||stepski dihur||[[Slika:Mustela eversmannii 3.jpg|100px|Stepski dihur]] |- |||||''[[Mustela lutreola]]''||vidrica||[[Slika:Europäischer Nerz.jpg|100px|Vidrica]] |- |||||''[[Vormela peregusna]]'' <ref name="Spr2007"/>||pegasti dihur||[[Slika:Marbled polecat.jpg|100px|pegasti dihur]] |- |[[Phocidae]]||pravi tjulnji||''[[Phoca hispida saimensis]]''||||[[Slika:Pusa hispida saimensis at the Finnish Museum of Natural History 20110824.jpg|100px|Phoca hispida saimensis]] |- |||||''[[Monachus monachus]]''||[[Sredozemska medvedjica]]||[[Slika:Phoque Moine Monachus.jpg|100px|Sredozemska medvedjica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Artiodactyla]]||sodoprsti kopitarji|||||| |- |[[Bovidae]]||votlorogi||''[[Bison bonasus]]''||zober||[[Slika:Wisent.jpg|100px|Zober]] |- |||||''[[Capra aegagrus]]''||bezoarska koza||[[Slika:Bezoarziege.jpg|100px|Bezoarska koza]] |- |||||''[[Capra pyrenaica pyrenaica]]''||španski kozorog||[[Slika:Pyrenean Ibex.png|100px|Španski kozorog]] |- |||||''[[Ovis gmelini musimon]]''||muflon||[[Slika:Mouflon, Ovis musimon Pengo.jpg|100px|Muflon]] |- |||||''[[Ovis orientalis ophion]]''||rdeča ovca||[[Slika:Cyprus wild mouflon Agrino.jpg|100px|rdeča ovca]] |- |||||''[[Rupicapra pyrenaica ornata]]''||gams (abruška podvrsta)||[[Slika:Rupicapra pyrenaica ornata 5.JPG|100px|gams (abruška podvrsta)]] |- |||||''[[Rupicapra rupicapra balcanica]]''||gams (balkanska podvrsta)|| |- |||||''[[Rupicapra rupicapra tatrica]]''||gams (tatrska podvrsta)||[[Slika:Kozicewmnichowym.jpg|100px|gams (tatrska podvrsta)]] |- |[[Cervidae]]||jeleni||''[[Cervus elaphus corsicanus]]''||jelen (korziška podvrsta)||[[Slika:CervoMontevecchio.jpg|100px|Jelen (korziška podvrsta)]] |} ===Ptice ([[Aves]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="2" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |colspan="2" align=center|'''Slika''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Gaviiformes]]||slapniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Common Loon.jpg|100px|Ledni slapnik]] |- |red [[Podicipediformes]]||ponirki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Podiceps cristatus 3 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Čopasti ponirek]] |- |red [[Procellariiformes]]||cevonosci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Fulmarus glacialis on cliff.jpg|100px|Ledni viharnik]] |- |red [[Pelecaniformes]]||veslonožci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Phalacrocorax carbo02.jpg|100px|Veliki kormoran]] |- |red [[Ciconiiformes]]||močvirniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Weißstorch.jpg|100px|Bela štorklja]] |- |red [[Phoenicopteriformes]]||plamenci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Flamant rose.JPG|100px|Plamenec]] |- |red [[Anseriformes]]||plojkokljuni||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Anas platyrhynchos]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen mlakarica||[[Slika:Alarch y Gogledd.JPG|100px|Labod pevec]] |- |red [[Falconiformes]]||ujede||||vse na območju Slovenije domorodne vrste|| |- |red [[Galliformes]]||kure||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Phasianus colchicus]]'' in ''[[Perdix perdix]]'' (gojene živali)||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen fazan in jerebica (gojene živali)||[[Slika:Capercaillie Lomvi 2004.jpg|100px|Divji petelin]] |- |red [[Gruiformes]]||žerjavovci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Grus grus 2 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Navadni žerjav]] |- |red [[Charadriiformes]]||pobrežniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Larus argentatus ad.jpg|100px|Srebrni galeb]] |- |red [[Columbiformes]]||golobje||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Columba livia domestica]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen domači golob||[[Slika:Woodpigeoncloseup.jpg|100px|Golob grivar]] |- |red [[Cuculiformes]]||kukavice||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Cuculus canorus.jpg|100px|Kukavica]] |- |red [[Strigiformes]]||sove||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Tawny wiki.jpg|100px|Lesna sova]] |- |red [[Caprimulgiformes]]||ležetrudniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Paukstelis.jpg|100px|Podhujka]] |- |red [[Apodiformes]]||hudourniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Apus apus 01.jpg|100px|Črni hudournik]] |- |red [[Coraciiformes]]||vpijati||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:European roller.jpg|100px|Evropska zlatovranka]] |- |red [[Piciformes]]||plezalci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Grünspecht Picus viridis.jpg|100px|Zelena žolna]] |- |red [[Passeriformes]]||pevci||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Corvus corone cornix]]'', ''[[Garrulus glandarius]]'' in ''[[Pica pica]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen siva vrana, šoja in sraka||[[Slika:House sparrow04.jpg|100px|Domači vrabec]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="4" align=center|{{sidro|Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="2" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime |- |red [[Gaviiformes]]||slapniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Podicipediformes]]||ponirki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Procellariiformes]]||cevonosci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Pelecaniformes]]||veslonožci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Ciconiiformes]]||močvirniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Phoenicopteriformes]]||plamenci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Anseriformes]]||plojkokljuni||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Anas platyrhynchos]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen mlakarica |- |red [[Falconiformes]]||ujede||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Galliformes]]||kure||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Phasianus colchicus]]'' in ''[[Perdix perdix]]'' (gojene živali)||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen fazan in jerebica (gojene živali) |- |red [[Gruiformes]]||žerjavovci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Charadriiformes]]||pobrežniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Columbiformes]]||golobje||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Columba livia domestica]]''||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen domači golob |- |red [[Cuculiformes]]||kukavice||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Strigiformes]]||sove||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Caprimulgiformes]]||ležetrudniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Apodiformes]]||hudourniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Coraciiformes]]||vpijati||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Piciformes]]||plezalci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Passeriformes]]||pevci||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Corvus corone cornix]]'', ''[[Garrulus glandarius]]'' in ''[[Pica pica]]''||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen siva vrana, šoja in sraka |} ===Plazilci ([[Reptilia]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Testudines]]||želve|||||| |- |[[Cheloniidae]]||orjaške črepahe, glavate karete||''[[Caretta caretta]]''||glavata kareta||[[Slika:Caretta caretta 060417w2.jpg|100px|Glavata kareta]] |- |[[Dermochelyidae]]||usnjače||''[[Dermochelys coriacea]]''||orjaška usnjača||[[Slika:LeatherbackTurtle.jpg|100px|Orjaška usnjača]] |- |[[Emydidae]]||sklednice||''[[Emys orbicularis]]''||močvirska sklednica||[[Slika:Emys orbicularis.jpg|100px|Močvirska sklednica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Squamata]]''||luskarji|||||| |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Lacertilia]]||kuščarji||||vse na območju Slovenije domorodne vrste<ref>{{navedi splet |title =Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, stran 12972, Uradni list RS 109/2004 z dne 8. 10. 2004, |publisher = [[Register predpisov Slovenije]] |date = 20. november 2006 |url = http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004109&stevilka=4556}}</ref>|| |- |[[Anguidae]]||slepci||''[[Anguis fragilis]]''||slepec||[[Slika:Anguidae.jpg|100px|Slepec]] |- |||||''[[Ophisaurus apodus]]''||žoltoplaz||[[Slika:Sheltopusik 001.jpg|100px|Žoltoplaz]] |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Serpentes]]||kače|||||| |- |[[Colubridae]]||goži||''[[Hierophis gemonensis]]''<br />(syn. ''Coluber gemonensis'', ''Coluber laurenti'')||belica||[[Slika:Benny Trapp Hierophis gemonensis.jpg|100px|belica]] |- |||||''[[Coluber viridiflavus]]''||črnica||[[Slika:Hierophis viridiflavus.jpg|100px|Črnica]] |- |||||''[[Coronella austriaca]]''||smokulja||[[Slika:CoronellaAustriacaJuvenile.JPG|100px|Smokulja]] |- |||||''[[Elaphe longissima]]''||navadni gož||[[Slika:Zamenis longissimus longissimus.jpg|100px|Navadni gož]] |- |||||''[[Elaphe quatuorlineata]]''||progasti gož||[[Slika:Elaphe quatuorlineata.jpg|100px|Progasti gož]] |- |||||''[[Natrix natrix]]''||belouška||[[Slika:Couleuvre collier 62.JPG|100px|Belouška]] |- |||||''[[Natrix tessellata]]''||kobranka||[[Slika:Natrix tessellata.jpg|100px|Kobranka]] |- |||||''[[Telescopus fallax]]''||črnostrel||[[Slika:Telescopus fallax engraving.jpg|100px|Črnostrel]] |- |[[Viperidae]]||gadi||''[[Vipera ammodytes]]''||modras||[[Slika:Vipera ammodytes 070901 1.jpg|100px|Modras]] |- |||||''[[Vipera aspis]]''||laški gad||[[Slika:Vipera aspis aspis.jpg|100px|laški gad]] |- |||||''[[Vipera berus]]''||navadni gad||[[Slika:Viperaberus1.jpg|100px|Navadni gad]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !''znanstveno ime'' !slovensko ime !''znanstveno ime'' !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Testudines]]||želve|||||| |- |[[Testudinidae ]]||kornjače||''[[Testudo graeca]]''||mavrska kornjača||[[Slika:Graeca 034.jpg|100px|Mavrska kornjača]] |- |||||''[[Testudo hermanni]]''||grška kornjača||[[Slika:Testudo hermanni hermanni3.jpg|100px|Grška kornjača]] |- |||||''[[Testudo marginata]]''||širokoroba kornjača||[[Slika:Testudo marginata5.jpg|100px|Širokoroba kornjača]] |- |[[Cheloniidae]]||orjaške črepahe, glavate karete||''[[Chelonia mydas]]''||orjaška črepaha||[[Slika:Chelonia mydas.jpg|100px|Orjaška črepaha]] |- |||||''[[Eretmochelys imbricata]]''||prava kareta||[[Slika:3959 aquaimages.jpg|100px|Prava kareta]] |- |||||''[[Lepidochelys kempii]]''||atlantska morska želva||[[Slika:Padre Island National Seashore - Kemps Ridley Sea Turtle.jpg|100px|Atlantska morska želva]] |- |[[Emydidae]]||sklednice||''[[Mauremys caspica]]''||rečna sklednica||[[Slika:Western Caspian turtle (Mauremys rivulata), El-Al river.jpg|100px|Rečna sklednica]] |- |||||''[[Mauremys leprosa]]''||||[[Slika:Mauremys leprosa 03.JPG|100px]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Squamata]]||luskarji|||||| |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Lacertilia]]||kuščarji|||||| |- |[[Lacertidae]]||kuščarice||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste||[[Slika:Zootoca vivipara sl.jpg|100px|Živorodna kuščarica]] |- |[[Scincidae]]||skinki||''[[Ablepharus kitaibelii]]''||ivanja kuščarica||[[Slika:Ablepharus rueppellii 01.jpg|100px|Ivanja kuščarica]] |- |||||''[[Chalcides bedriagai]]''||španski valjasti skink||[[Slika:Iberischer Walzenskink.jpg|100px|Španski valjasti skink]] |- |||||''[[Chalcides ocellatus]]''||pegasti skink||[[Slika:Chalcides ocellatus-01 (xndr).jpg|100px|Pegasti skink]] |- |||||''[[Chalcides sexlineatus]]''||||[[Slika:Chalcides sexlineatus (Wroclaw zoo)-2.JPG|100px|Chalcides sexlineatus]] |- |||||''[[Chalcides simonyi]]''|||| |- |||||''[[Chalcides viridianus]]''||||[[Slika:Chalcides viridanus (Wroclaw zoo).JPG|100px|''Chalcides viridianus'']] |- |||||''[[Ophiomorus punctatissimus]]''||breznogi peščeni skink||[[Slika:Benny Trapp Gesprenkelter Schlangenskink Ophiomorus punctatissimus.jpg|100px|breznogi peščeni skink]] |- |[[Gekkonidae]]||gekoni||''[[Euleptes europaea]]''<br />(syn. ''Phyllodactylus europaeus'')||listoprsti gekon||[[Slika:Benny Trapp Europäischer Blattfinger.jpg|100px|listoprsti gekon]] |- |||||''[[Tarentola angustimentalis]]''||||[[Slika:Tías - Puerto - Calle Roque Nublo 02 ies.jpg|100px|Tarentola angustimentalis]] |- |||||''[[Tarentola boettgeri]]''||||[[Slika:Gecko_on_the_rocks-filtered.jpg|100px|''Tarentola boettgeri'']] |- |||||''[[Tarentola delalandii]]''||||[[Slika:Tarentola delalandii (Wroclaw zoo).JPG|100px|''Tarentola delalandii'']] |- |||||''[[Tarentola gomerensis]]''||||[[Slika:Gecko de la Gomera (Tarentola gomerensis).JPG|100px|''Tarentola gomerensis'']] |- |[[Agamidae]]||agame||''[[Laudakia stellio]]''<br />(syn. ''Stellio stellio'')||hardun||[[Slika:Laudakia stellio 002.jpg|100px|hardun]] |- |[[Chamaeleonidae]]||kameleoni||''[[Chamaeleo chamaeleon]]''||navadni kameleon||[[Slika:Chamaeleo.chamaeleon.bl1.jpg|100px|Navadni kameleon]] |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Serpentes]]||kače|||||| |- |[[Colubridae]]||goži||''[[Dolichophis caspius]]''<br />(syn. ''Coluber caspius'')||||[[Slika:Coluber caspius.jpg|100px]] |- |||||''[[Coluber cypriensis]]''|||| |- |||||''[[Hemorrhois hippocrepis]]''||podkvarica||[[Slika:Hemorrhois-hippocrepis.jpg|100px|podkvarica]] |- |||||''[[Coluber jugularis]]''||velika poljarica||[[Slika:Coluber jugularis.jpg|100px|Velika poljarica]] |- |||||''[[Platyceps najadum]]''<br />(syn. ''Coluber najadum'')||vitka poljarica||[[Slika:Coluber najadum.jpg|100px|vitka poljarica]] |- |||||''[[Hemorrhois nummifer]]''<br />(syn. ''Hemorrhois nummifer'')||||[[Slika:ColuberNummifer(Jerusalem).jpg|100px|Hemorrhois nummifer]] |- |||||''[[Eirenis modestus]]''<br />(syn. ''Eirenis modesta'')||||[[Slika:Benny Trapp Eirenis modestus Samos.jpg|100px|Eirenis modestus]] |- |||||''[[Zamenis situla]]''<br />(syn. ''Elaphe situla'')||leopardovka||[[Slika:Elaphe situla.jpg|100px|leopardovka]] |- |[[Viperidae]]||gadi||''[[Macrovipera schweizeri]]''||||[[Slika:Benny Trapp Macrovipera schweizeri.jpg|100px|Macrovipera schweizeri]] |- |||||''[[Vipera seoanei]]''||||[[Slika:Vipera seoanei 05.jpg|100px]] |- |||||''[[Vipera ursinii]]''||mali gad||[[Slika:Vipera ursinii macrops.jpg|100px|mali gad]] |- |||||''[[Vipera xanthina]]''||||[[Slika:Benny Trapp Montivipera xanthina.jpg|100px|''Vipera xanthina'']] |- |[[Boidae]]||udavi||''[[Eryx jaculus]]''||stepski udav||[[Slika:Eryx jaculus.jpg|100px|Stepski udav]] |} <br /> ===Dvoživke ([[Amphibia]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !''znanstveno ime'' !slovensko ime !''znanstveno ime'' !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Caudata]]||repati krkoni|||||| |- |[[Salamandridae]]||močeradi||''[[Salamandra atra]]''<br />(syn. ''Salamandra aurorae'')||planinski močerad||[[Slika:Salamandra atra 20060729084145wp.jpg|100px|Planinski močerad]] |- |||||''[[Salamandra salamandra]]''||navadni močerad||[[Slika:Salamandra salamandra CZ.JPG|100px|Navadni močerad]] |- |||||''[[Triturus alpestris]]''||planinski pupek||[[Slika:Mesotriton aplestris side view chrischan.jpeg|100px|Planinski pupek]] |- |||||''[[Triturus carnifex]]''||veliki pupek||[[Slika:TriturusCarnifexMale.JPG|100px|Veliki pupek]] |- |||||''[[Triturus vulgaris]]''||navadni pupek||[[Slika:TriturusVulgaris1.jpg|100px|Navadni pupek]] |- |''[[Proteidae]]''||močerilarji||''[[Proteus anguinus]]''||človeška ribica||[[Slika:Proteus_anguinus_Postojnska_Jama_Slovenija.jpg|100px|Človeška ribica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Anura]]||brezrepci, žabe|||||| |- |[[Alytidae]] (syn. Discoglossidae)||kolutojezičnice||''[[Bombina bombina]]''||nižinski urh||[[Slika:Bombina bombina 1 (Marek Szczepanek) tight crop.jpg|100px|Nižinski urh]] |- |||||''[[Bombina variegata]]''||hribski urh||[[Slika:Bombina variegata1.jpg|100px|Hribski urh]] |- |[[Ranidae]]||prave žabe||''[[Rana arvalis]]''||plavček||[[Slika:RanaArvalisBlueMale.jpg|100px|Plavček]] |- |||||''[[Rana dalmatina]]''||rosnica||[[Slika:Rana dalmatina01.jpg|100px|Rosnica]] |- |||||''[[Rana kl. esculenta]]''||zelena žaba||[[Slika:Teichfrosch.jpg|100px|Zelena žaba]] |- |||||''[[Rana latastei]]''||laška žaba||[[Slika:rana latastei.jpg|100px|Laška žaba]] |- |||||''[[Rana ridibunda]]''||debeloglavka||[[Slika:RanaRidibundaFemale.jpg|100px|Debeloglavka]] |- |||||''[[Rana temporaria]]''||sekulja||[[Slika:XN Rana temporaria 917.jpg|100px|Sekulja]] |- |[[Pelobatidae]]||česnovke||''[[Pelobates fuscus]]''||navadna česnovka||[[Slika:PelobatesFuscusFront-RZ.jpg|100px|Navadna česnovka]] |- |[[Bufonidae]]||krastače||''[[Bufo bufo]]''||navadna krastača||[[Slika:Kroetenpaarung.800.jpg|100px|Navadna krastača]] |- |||||''[[Pseudepidalea viridis]]'' (syn. ''Bufo viridis'')||zelena krastača||[[Slika:BufoViridisCallingMale.jpg|100px|Zelena krastača]] |- |[[Hylidae]]||rege||''[[Hyla arborea]]''||zelena rega||[[Slika:Hyla arborea01.jpg|100px|Zelena rega]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Caudata]]||repati krkoni|||||| |- |[[Salamandridae]]||močeradi||''[[Chioglossa lusitanica]]''||progasti močerad||[[Slika:Chioglossa lusitanica.004 - Fragas do Eume.jpg|100px|Progasti močerad]] |- |||||''[[Euproctus asper]]''||pirenejski evprokt||[[Slika:Euproctus asper.JPG|100px|Pirenejski evprokt]] |- |||||''[[Euproctus montanus]]''||korziški evprokt||[[Slika:Korsischer Gebirgsmolch.jpg|100px|Korziški evprokt]] |- |||||''[[Euproctus platycephalus]]''||ščukasti pupek||[[Slika:Euproctus platycephalus02.jpg|100px|Ščukasti pupek]] |- |||||''[[Lyciasalamandra luschani]]'' (syn. ''Mertensiella luschani'')|||| |-<!-- odstranil ''Salamandra aurorae''; sinonim za ''Salamandra atra'' --> |||||''[[Salamandra lanzai]]''||||[[Slika:Salamandra lanzai (Franco Andreone).jpeg|100px|''Salamandra lanzai'']] |- |||||''[[Salamandrina terdigitata]]''||naočar||[[Slika:Brillensalamander.JPG|100px|Naočar]] |- |||||''[[Triturus cristatus]]''||severni veliki pupek||[[Slika:TriturusCristatus.jpg|100px|Severni veliki pupek]] |- |||||''[[Triturus italicus]]''||južnoitalijanski pupek||[[Slika:Lissotriton italicus.jpg|100px|Južnoitalijanski pupek]] |- |||||''[[Triturus karelinii]]''||južni veliki pupek|| |- |||||''[[Triturus marmoratus]]''||||[[Slika:Triturus marmoratus1.JPG|100px|''Triturus marmoratus'']] |- |||||''[[Triturus montandoni]]''||karpatski pupek||[[Slika:Lissotriton montandoni.jpg|100px|karpatski pupek]] |- |||||''[[Triturus vulgaris ampelensis]]'' <ref name="Spr2007"/>|| || |- |[[Plethodontidae]]||brezpljučarji||''[[Speleomantes ambrosii]]'' (syn. ''Hydromantes ambrosii'')||||[[Slika:BennyTrapp Ambrosis Höhlensalamander Speleomantes ambrosii Italien.jpg|100px|Hydromantes ambrosii]] |- |||||''[[Speleomantes flavus]]'' (syn. ''Hydromantes flavus'')||||[[Slika:BennyTrapp Monte-Albo-Höhlensalamander Speleomantes flavus Sardinien Italien.jpg|100px|Speleomantes flavus]] |- |||||''[[Speleomantes genei]]'' (syn. ''Hydromantes genei'')||evropski jamski močerad||[[Slika:Speleomantes genei.jpg|100px|evropski jamski močerad]] |- |||||''[[Speleomantes imperialis]]'' (syn. ''Hydromantes imperialis'')||||[[Slika:Hydromantes-imperialis-hoehlensalamander.jpg|100px|Speleomantes imperialis]] |- |||||''[[Speleomantes strinatii]]'' (syn. ''Hydromantes strinatii'')||||[[Slika:Speleomantes strinatii.jpg|100px|Speleomantes strinatii]] |- |||||''[[Speleomantes supramontis]]'' (syn. ''Hydromantes supramontis'')||||[[Slika:Speleomantes supramontis05.jpg|100px|Speleomantes supramontis]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Anura]]||brezrepci, žabe|||||| |- |[[Discoglossidae]] (syn. Alytidae)||kolutojezičnice||''[[Alytes cisternasii]]''||iberijski porodničar||[[Slika:Alytes cysternasii.jpg|100px|iberijski porodničar]] |- |||||''[[Alytes muletensis]]''||balearski porodničar||[[Slika:Alytes muletensis.JPG|100px|balearski porodničar]] |- |||||''[[Alytes obstetricans]]''||porodničarska krastača||[[Slika:AlytesObstet.jpg|100px|Porodničarska krastača]] |- |||||''[[Discoglossus galganoi]]''||||[[Slika:Discoglossus_galganoi_links.jpg|100px|''Discoglossus galganoi'']] |- |||||''[[Discoglossus montalentii]]''||||[[Slika:Discoglossus montalentii.jpg|100px|''Discoglossus montalentii'']] |- |||||''[[Discoglossus pictus]]''||||[[Slika:Discoglossus pictus.jpg|100px|''Discoglossus pictus'']] |- |||||''[[Discoglossus sardus]]''||||[[Slika:Discoglossus sardus.jpg|100px|''Discoglossus sardus'']] |- |[[Ranidae]]||prave žabe||''[[Rana graeca]]''||||[[Slika:Benny Trapp Griechischer Frosch Rana graeca.jpg|100px]] |- |||||''[[Rana iberica]]''||španska žaba||[[Slika:Rana iberica.jpg|100px|Španska žaba]] |- |||||''[[Rana italica]]''||||[[Slika:Rana_italica.jpg|100px|Rana italica]] |- |[[Pelobatidae]]||česnovke||''[[Pelobates cultripes]]''||||[[Slika:Pelobates cultripes 1.jpg|100px|''Pelobates cultripes'']] |- |||||''[[Pelobates syriacus]]''||sirijska česnovka||[[Slika:Syrische Schaufelkröte.jpg|100px|Sirijska česnovka]] |- |[[Bufonidae]]||krastače||''[[Bufo calamita]]''||smrdlja||[[Slika:BufoCalamita Sand.jpg|100px|Smrdlja]] |- |[[Hylidae]]||rege||''[[Hyla intermedia]]''||italijanska rega||[[Slika:Hyla intermedia.jpg|100px|Italijanska rega]] |- |||||''[[Hyla meridionalis]]''||||[[Slika:Hyla meridionalis 1.jpg|100px|''Hyla meridionalis'']] |- |||||''[[Hyla sarda]]''||sardska rega||[[Slika:Hyla sarda.jpg|100px|Sardska rega]] |} ===Ribe ([[Pisces]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |nadrazred [[Agnatha]]||brezzobke|||||| |- |[[Petromyzontidae]]||piškurji||''[[Eudontomyzon mariae]]''||vzhodni potočni piškur||[[Slika:Eudontomyzon mariae Dunai ingola.jpg|100px|Vzhodni potočni piškur]] |- |||||''[[Lampetra planeri]]''||zahodni potočni piškur||[[Slika:Sorgenti del Pescara 21 (RaBoe).jpg|100px|Zahodni potočni piškur]] |- |||||''[[Lethenteron zanandreai]]''||laški potočni piškur||[[Slika:Lampreda padana (Foto- P. Eusebio Bergò).jpg|100x100_pik]] |- |||||''[[Petromyzon marinus]]''||morski piškur||[[Slika:Petromyzon-marinus2 FWS.jpg|100px|Morski piškur]] |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Chondrichthyes]]||hrustančnice|||||| |- |[[Lamniformes]]||morski psi||''[[Carcharodon carcharias]]''||beli morski volk||[[Slika:White shark.jpg|100px|Beli morski volk]] |- |||||''[[Cetorhinus maximus]]''||morski pes orjak||[[Slika:Basking Shark.jpg|100px|Morski pes orjak]] |- bgcolor="#E0FFE0" |''razred [[Osteichthyes]]''||kostnice|||||| |- |[[Acipenseridae]]||jesetri||''[[Acipenser naccarii]]''||jadranski jeseter||[[Slika:Acipenser sp.1 - Aquarium Finisterrae.JPG|100px|Jadranski jeseter]] |- |||||''[[Acipenser ruthenus]]''||keciga||[[Slika:Acipenser ruthenus.jpg|100px|Keciga]] |- |||||''[[Acipenser sturio]]''||atlantski jeseter||[[Slika:Shipzaur.jpg|100px|atlantski Jeseter]] |- |[[Anguillidae]]||jegulje||''[[Anguilla anguilla]]''||jegulja||[[Slika:Anguilla anguilla.jpg|100px|Jegulja]] |- |'[[Gasterosteidae]]||zeti||''[[Gasterosteus aculeatus]]''||zet||[[Slika:Gasterosteus aculeatus (brood care) 02.jpg|100px|Zet]] |- |[[Umbridae]]||senčice||''[[Umbra krameri]]''||velika senčica||[[Slika:Umbra krameri Lápi póc.jpg|100px|Velika senčica]] |- |[[Cyprinidae]]||krapovci||''[[Chalcalburnus chalcoides]]''||pegunica||[[Slika:Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary b77 461-0.jpg|levo|100x100_pik]] |- |||||''[[Chondrostoma genei]]''||primorska podust||[[Slika:Protochondrostoma genei.jpg|100px|Primorska podust]] |- |||||''[[Chondrostoma soetta]]''||saveta||[[Slika:FMIB 48079 Chondrostoma soetta (Bonaparte).jpeg|100x100_pik]] |- |||||''[[Cyprinus carpio]]'' (negojene živali)||krap (negojene živali)||[[Slika:Common carp.jpg|100px|Krap]] |- |||||''[[Gobio albipinnatus]]''||beloplavuti globoček||[[Slika:Romanogobio albipinnatus halványfoltú küllő.jpg|100x100_pik]] |- |||||''[[Gobio kessleri]]''||keslerjev globoček||[[Slika:Ponticola kessleri, Dniester Estuary.jpg|100px|Kesslerjev golobček]] |- |||||''[[Leucaspius delineatus]]''||belica||[[Slika:LeucaspiusDelineatus2.jpg|100px|Belica]] |- |||||''[[Leuciscus souffia]]''||blistavec in primorski blistavec||[[Slika:Leuciscus souffia vaskos csabak.jpg|100px|Blistavec]] |- |||||''[[Pelecus cultratus]]''||sabljarka||[[Slika:Pelecus cultratus1.jpg|100px|Sabljarka]] |- |||||''[[Rutilus rubilio]]''||mazenica||[[Slika:Rutilus rubilio.jpg|100px|Mazenica]] |- |[[Cobitidae]]||činklje||''[[Cobitis bilineata]]''||primorska nežica||[[Slika:Cobitis bilineata 1.jpg|100px|Primorska nežica]] |- |||||''[[Cobitis elongata]]''||velika nežica||[[Slika:FMIB 48111 Cobitis taenia, var Elongata (Heckel and Kner).jpeg|100x100_pik]] |- |||||''[[Cobitis elongatoides]]''||navadna nežica|| |- |||||''[[Cobitis taenia]]''||polžača||[[Slika:Cobitis taenia.jpg|100px|Polžača]] |- |[[Syngnathiformes]]||morska šila||''[[Hippocampus guttulatus]]''||dolgonosi morski konjiček||[[Slika:Hippocampus guttulatus.jpg|100px|Dolgonosi morski konjiček]] |- |||||''[[Hippocampus hippocampus]]''||kratkonosi morski konjiček||[[Slika:Hippocampus_abdominalis.001_-_Aquarium_Finisterrae.JPG|100px|kratkonosi morski konjiček]] |- |[[Percidae]]||ostriži||''[[Gymnocephalus baloni]]''||grbasti okun||[[Slika:Gymnocephalus baloni Széles durbincs.jpg|100px|Grbasti okun]] |- |||||''[[Gymnocephalus schraetser]]'' (syn. ''Gymnocephalus schraetzer'')||smrkež||[[Slika:Gymnocephalus schraetzer selymes durbincs.jpg|100px|Smrkež]] |- |[[Blenniidae]]||smrkavice||''[[Salaria fluviatilis]]'' (syn. ''Blennius fluviatilis'')||smrkavica||[[Slika:Blennie d'eau douce-Salaria fluviatilis.JPG|100px|''Salaria fluviatilis'']] |- |[[Gobiidae]]||glavoči, kapiči||''[[Padogobius bonelli]]''||potočni glavoč||[[Slika:Padogobius bonelli.jpg|100px|Potočni glavoč]] |- |[[Molidae]]||loparji||''[[Mola mola]]''||morski mesec||[[Slika:Mola mola ocean sunfish Monterey Bay Aquarium 2.jpg|100px|Morski mesec]] |- |||||''[[Ranzania laevis]]''||lopar||[[Slika:Ranzania laevis.jpg|100px|Lopar]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !''znanstveno ime'' !slovensko ime !''znanstveno ime'' !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Osteichthyes]]||kostnice|||||| |- |red [[Salmoniformes ]]||lososi||''[[Coregonus oxyrinchus]]'' (syn. ''Coregonus oxyrhynchus'')||nosata ozimica||[[Slika:Houting-PD.png|100px|''Coregonus oxyrinchus'']] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Cypriniformes]]|||||||| |- |[[Cyprinidae]]||krapovci||''[[Anaecypris hispanica]]''||||[[Slika:Anaecypris hispanica.png|100px|''Anaecypris hispanica'']] |- |||||''[[Phoxinus percnurus]]''||||[[Slika:Phoxinus percnurus.jpg|100px|Phoxinus percnurus]] |- |''[[Valenciidae]]''||||''[[Valencia hispanica]]''|||| |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Perciformes]]||ostrižnjaki|||||| |- |[[Percidae]]||ostriži||''[[Romanichythys valsanicola]]'' <ref name="Spr2007"/>|| || |- |||||''[[Zingel asper]]''||||[[Slika:Apron1.jpg|100px|''Zingel asper'']] |} ===Iglokožci ([[Echinodermata]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Phanerozonia]]|| ||''[[Astropecten spinulosus]]''||bodičasta zvezda||[[Slika:Astropecten spinulosus.jpg|100px|Astropecten spinulosus]] |- |||||''[[Astropecten irregularis]]''||bleda zvezda||[[Slika:Astropecten irregularis.jpg|100px|Astropecten irregularis]] |- |[[Spinulosa]]|| ||''[[Anseropoda placenta]]''||lisasta morska zvezda||[[Slika:Anseropoda placenta.jpg|100px|Lisasta morska zvezda]] |- |[[Echinoidea]]||nepravilni morski ježki||''[[Paracentrotus lividus]]''||vijoličasti morski ježek||[[Slika:Paracentrotus lividus.001 - Aquarium Finisterrae.JPG|100px|Vijoličasti morski ježek]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Echinoidea]]||nepravilni morski ježki||''[[Centrostephanus longispinus]]''||diadema||[[Slika:Centrostephanus longispinus.jpg|100px|Diadema]] |} ===Žuželke ([[Insecta]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Coleoptera]]||hrošči||''[[Aegosoma scabricorne]]''||||[[Slika:Aegosoma scabricorne01.jpg|100px|''Aegosoma scabricorne'']] |- |||||''[[Aesalus scarabaeoides]]''||||[[Slika:Aesalus scarabaeoides 1231025.jpg|100px|Aesalus scarabaeoides]] |- |||||''[[Agabus solieri]]''|||| |- |||||''[[Anophthalmus|Anophthalmus spp.]]''||brezokci||[[Slika:Anophthalmus hitleri HabitusDors.jpg|80px|Anophthalmus schmidtii]] |- |||||''[[Anoxia matutinalis]]''|||| |- |||||''[[Aphaenopidius|Aphaenopidius spp.]]''||afenopodiji|| |- |||||''[[Aphaobiella|Aphaobiella spp.]]''||jajčarčki|| |- |||||''[[Aphaobius|Aphaobius spp.]]''||jajčarji|| |- |||||''[[Astagobius|Astagobius spp.]]''|||| |- |||||''[[Atranus collaris]]''||||[[Slika:Atranus collaris Jacobson.png|100px|Atranus collaris]] |- |||||''[[Bathyscimorphus|Bathyscimorphus spp.]]''|||| |- |||||''[[Bathysciotes|Bathysciotes spp.]]''|||| |- |||||''[[Bembidion friebi]]''|||| |- |||||''[[Bembidion incognitum]]''|||| |- |||||''[[Bembidion starkii]]''|||| |- |||||''[[Blaps mortisaga]]''||smrtni sel||[[Slika:Blaps mortisaga.jpg|100px|Blaps mortisaga]] |- |||||''[[Blaps mucronata]]''||mrtvaški sel|| |- |||||''[[Bolbelasmus unicornis]]''||||[[Slika:Bolbelasmus.unicornis.-.calwer.20.10.jpg|100px|Bolbelasmus unicornis]] |- |||||''[[Broscus cephalotes]]''||krešič glavač||[[Slika:Broscus cephalotes oberseite.jpeg|100px|''Broscus cephalotes'']] |- |||||''[[Buprestis novemmaculata]]''||||[[Slika:Buprestis novemmaculata bl.jpg|100px|Buprestis novemmaculata]] |- |||||''[[Buprestis octoguttata]]''||osempikčasti krasnik||[[Slika:BuprestisOctoguttata2.jpg|100px|Buprestis octoguttata]] |- |||||''[[Buprestis rustica]]''||||[[Slika:Buprestis rustica.jpg|100px|Buprestis rustica]] |- |||||''[[Buprestis splendens]]''||||[[Slika:Buprestis splendens, Jacobs37.jpg|100px|Buprestis splendens]] |- |||||''[[Bythoxenus|Bythoxenus spp.]]''|||| |- |||||''[[Calosoma auropunctatum]]''||zlatopikasti moškatnik||[[Slika:Goldpunkt-Puppenräuber001.jpg|100px|Zlatopikasti moškatnik]] |- |||||''[[Calosoma sycophanta]]''||veliki moškatnik||[[Slika:Calosoma sycophanta.JPG|100px|Veliki moškatnik]] |- |||||''[[Capnodis tenebrionis]]''||sadni koreninar||[[Slika:Capnodis tenebrionis 2.JPG|100px|Capnodis tenebrionis]] |- |||||''[[Carabus auronitens]]''||zlatikasti krešič||[[Slika:Carabus auronitens bl.jpg|100px|Zlatikasti krešič]] |- |||||''[[Carabus carinthiacus]]''||koroški krešič|| |- |||||''[[Carabus intricatus]]''||modri krešič||[[Slika:Carabus intricatus.jpg|100px|Modri krešič]] |- |||||''[[Carabus menetriesi pacholei]]''||barjanski krešič|| |- |||||''[[Carabus scabriusculus]]''||||[[Slika:Carabus scabriusculus Jacobson.png|100px|Carabus scabriusculus]] |- |||||''[[Carabus variolosus]]''||močvirski krešič||[[Slika:Carabus variolosus.jpg|100px|Močvirski krešič]] |- |||||''[[Cassida atrata]]''||||[[Slika:Cassida.atrata.-.calwer.42.14.jpg|100px|Cassida atrata]] |- |||||''[[Cerambyx cerdo]]''||strigoš, hrastov kozliček||[[Slika:Cerambyx cerdo meyers 1888 v16 p352.jpg|100px|Strigoš alik hrastov kozliček]] |- |||||''[[Cerambyx miles]]''||||[[Slika:Cerambyx miles (Bonelli, 1823).png|100px|Cerambyx miles]] |- |||||''[[Cerambyx nodulosus]]''|||| |- |||||''[[Cerambyx scopolii]]''||scopolijev kozlicek||[[Slika:Cerambyx scopolii.jpg|100px|Scopolijev kozliček]] |- |||||''[[Ceuthmonocharis|Ceuthmonocharis spp.]]''||mrharčki posavčki|| |- |||||''[[Chalcophora mariana]]''||borov krasnik||[[Slika:Chalcophora mariana.jpg|100px|Borov krasnik]] |- |||||''[[Copris lunaris]]''||lunasti nosorožec||[[Slika:Copris lunaris. MHNT.jpg|100px|Lunasti nosorožec]] |- |||||''[[Creophilus maxillosus]]''||||[[Slika:Creophilus.maxillosus.-.calwer.11.25.jpg|100px|Creophilus maxillosus]] |- |||||''[[Cucujus cinnaberinus]]''||||[[Slika:Cucujus cinnaberinus side.jpg|100px|Cucujus cinnaberinus]] |- |||||''[[Cybister laterimarginatus]]''||škofovska kapa|| |- |||||''[[Cychrus angustatus]]''|||| |- |||||''[[Cychrus schmidti]]''||schmidtov ozkovrati krešič|| |- |||||''[[Dicerca berolinensis]]''||||[[Slika:Dicerca berolinensis side.JPG|100px|Dicerca berolinensis]] |- |||||''[[Dorcadion arenarium]]''||kraški poljski kozliček||[[Slika:Dorcadion arenarium.JPG|100px|Kraški poljski kozliček]] |- |||||''[[Dorcadion aethiops]]''||||[[Slika:Carinatodorcadion aethiops up.JPG|100px|Dorcadion aethiops]] |- |||||''[[Dorcadion fulvum fulvum]]''||||[[Slika:Carinatodorcadium fulvum up.JPG|100px|Dorcadion fulvum fulvum]] |- |||||''[[Dorcadion pedestre]]''||panonski poljski kozliček||[[Slika:Dorcadion pedestre.JPG|100px|panonski poljski kozliček]] |- |||||''[[Dromius schneideri]]''|||| |- |||||''[[Dytiscus circumflexus]]''||||[[Slika:Dytiscus.circumflexus.-.calwer.07.12.jpg|100px|Dytiscus circumflexus]] |- |||||''[[Dytiscus dimidiatus]]''||||[[Slika:Dytiscus.dimidiatus.male.-.calwer.08.01.jpg|100px|Dytiscus dimidiatus]] |- |||||''[[Dytiscus semisulcatus]]''|||| |- |||||''[[Emus hirtus]]''||||[[Slika:20190420 Emus hirtus1.jpg|100px|Emus hirtus]] |- |||||''[[Ergates faber]]''||kovač||[[Slika:Ergates.faber.-.calwer.35.02.jpg|100px|Kovač]] |- |||||''[[Eurythyrea austriaca]]''||||[[Slika:Eurythyrea austriaca up2.jpg|100px|Eurythyrea austriaca]] |- |||||''[[Gnorimus variabilis]]''||||[[Slika:Gnorimus variabilis.jpg|100px|Gnorimus variabilis]] |- |||||''[[Graphoderus bilineatus]]''||ovratniški plavač||[[slika:Graphoderus bilineatus SLO.jpg|100px|Graphoderus bilineatus]] |- |||||''[[Hydraena carniolica]]''|||| |- |||||''[[Hydrochara flavipes]]''|||| |- |||||''[[Hydrophilus atterimus]]''||barjanski potapnik|| |- |||||''[[Hydrophilus piceus]]''||črni potapnik||[[Slika:Großer Kolbenwasserkäfer Hydrous piceus 3.jpg|100px|Črni potapnik]] |- |||||''[[Isotomus speciosus]]''||||[[slika:Isotomus speciosus - 3.jpg|100px|Isotomus speciosus]] |- |||||''[[Laemostenus elegans]]''|||| |- |||||''[[Lamia textor]]''||črni kosec||[[Slika:Lamia textor02.jpg|100px|Črni kosec]] |- |||||''[[Lathrobium cavicola]]''|||| |- |||||''[[Leptodirus hochenwartii]]''||drobnovratnik||[[Slika:Leptodirus hochenwartii.jpg|100px|Drobnovratnik]] |- |||||''[[Leptorhabdium illyricum]]''||ilirski kozliček|| |- |||||''[[Limoniscus violaceus]]''||vijolična pokalica||[[Slika:Limoniscus violaceus.jpg|100px|vijolična pokalica]] |- |||||''[[Liocola lugubris]]''||marmornata minica||[[Slika:Liocola lugubris.JPG|100px|Marmornata minica]] |- |||||''[[Lophyridia littoralis]]''|||| |- |||||''[[Lucanus cervus]]''||rogač||[[Slika:Lucanus-cervus-femininum.jpg|100px|Rogač]] |- |||||''[[Lytta vesicatoria]]''||španska muha||[[Slika:Lytta vesicatoria natur.jpg|100px|Španska muha]] |- |||||''[[Machaerites|Machaerites spp.]]''|||| |- |||||''[[Macronychus quadrituberculatus]]''||||[[Slika:Macronychus quadrituberculatus.jpg|100px|Macronychus quadrituberculatus]] <!-- odstranil ''Megopis scabricornis''; gre za sinonim ''Aegosoma scabricorne'', ki je obravnavan že višje zgoraj --> |- |||||''[[Meloe proscarabaeus]]''||hrapava travnica, majnica||[[Slika:Oil beetle from Wiener Prater.jpg|100px|Hrapava travnica]] |- |||||''[[Meloe rugosus]]''|||| |- |||||''[[Meloe violaceus]]''||vijoličasta travnica||[[Slika:Ölkäfer Meloë violaceus 2.jpg|100px|Vijoličasta travnica]] |- |||||''[[Melolontha hippocastani]]''||mali majski hrošč||[[Slika:Melolontha-hippocastani.JPG|100px|Mali majski hrošč]] |- |||||''[[Melolontha pectoralis]]''||||[[Slika:Melolontha pectoralis up.JPG|100px|Melolontha pectoralis]] |- |||||''[[Morimus funereus]]''||bukov kozliček||[[slika:Morimus funereus-portrait.jpg|100px|Bukov kozliček]] |- |||||''[[Musaria cephalotes]]''|||| |- |||||''[[Nebria psammodes]]''|||| |- |||||''[[Necrophilus subterraneus]]''||||[[Slika:Necrophilus.subterraneus.-.calwer.10.08.jpg|100px|Necrophilus subterraneus]] |- |||||''[[Necydalis ulmi]]''||||[[Slika:Necydalis ulmi side.JPG|100px|Necydalis ulmi]] |- |||||''[[Nicrophorus germanicus]]''||črni grobar||[[Slika:Nicrophorus germanicus01.jpg|100px|Črni grobar]] |- |||||''[[Odacantha melanura]]''||močvirski ovratničar||[[Slika:Odacantha melanura.jpg|100px|''Odacantha melanura'']] |- |||||''[[Oreina liturata]]''||črtasta gornica|| |- |||||''[[Oreina melanocephala]]''||črnoglava gornica|| |- |||||''[[Oreina plagiata]]''||rdeča gornica||[[Slika:Oreina plagiata (Chrysomelidae) from the High Tatras (7667871084).jpg|100px|rdeča gornica]] |- |||||''[[Orestia carniolica]]''|||| |- |||||''[[Orotrechus|Orotrechus spp.]]''||jamski krešiči|| |- |||||''[[Oryctes nasicornis]]''||nosorožec||[[Slika:Oryctes nasicornis male 2012 G1.jpg|100px|Nosorožec]] |- |||||''[[Oryotus|Oryotus spp.]]''||ploskonožci|| |- |||||''[[Osmoderma eremita]]''||eremit, puščavnik||[[Slika:Osmoderma eremita female.jpg|100px|Eremit, puščavnik]] |- |||||''[[Parapropus|Parapropus spp.]]''|||| |- |||||''[[Patrobus styriacus]]''|||| |- |||||''[[Phryganophilus ruficollis]]''|||| |- |||||''[[Poecilonota rutilans]]''|||| |- |||||''[[Polyphylla fullo]]''||mlinar||[[Slika:Walker3.jpg|100px|Mlinar]] |- |||||''[[Polystichus connexus]]''||||[[Slika:Polistichus connexus (Fourcroy, 1785) (2868736604).jpg|100px|Polystichus connexus]] |- |||||''[[Potosia aeruginosa]]''||blesteča minica|| |- |||||''[[Pretneria|Pretneria spp.]]''||jamski mrharčki|| |- |||||''[[Procerus gigas]]''||orjaški krešič||[[slika:Carabus.gigas.-.calwer.01.13.jpg|100px|Orjaški krešič]] |- |||||''[[Prospelaeobates|Prospelaeobates spp.]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus justusi]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus morio]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus schaschli]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus variolatus]]''|||| |- |||||''[[Purpuricenus kaehleri]]''||Kaehlerjev škrlatnik||[[slika:Croat fg063.jpg|100px|Kaehlerjev škrlatnik]] |- |||||''[[Rhagium sycophanta]]''||veliki kleščar||[[Slika:Rhagium sycophanta.jpg|100px|veliki kleščar]] |- |||||''[[Rhamnusium bicolor]]''||||[[slika:Rhamnusium bicolor.jpg|100px|Rhamnusium bicolor]] |- |||||''[[Rhopalopus femoratus]]''|||| |- |||||''[[Rhopalopus insubricus]]''|||| |- |||||''[[Rhopalopus ungaricus]]''|||| |- |||||''[[Rhysodes sulcatus]]''||brazdar||[[slika:Rhysodes sulcatus up.jpg|100px|Brazdar]] |- |||||''[[Rosalia alpina]]''||alpski kozliček||[[Slika:Rosalia-alpina-valdieri.jpg|100px|Alspki kozliček]] |- |||||''[[Saperda similis]]''||||[[slika:Saperda similis.jpg|100px|Saperda similis]] |- |||||''[[Scarites laevigatus]]''|||| |- |||||''[[Scarites terricola]]''|||| |- |||||''[[Sclerophaedon carniolicus]]''|||| |- |||||''[[Selatosomus cruciatus]]''||križarska pokalica||[[slika:Selatosomus cruciatus.jpg|100px|Križarska pokalica]] |- |||||''[[Spelaeodromus spp.]]''|||| |- |||||''[[Sphodrus leucophthalmus]]''||||[[slika:Sphodrus.leucophthalmus.-.calwer.06.23.jpg|100px|Sphodrus leucophthalmus]] |- |||||''[[Stephanopachys substriatus]]''||||[[Slika:Stephanopachys substriatus.jpg|100px|Stephanopachys substriatus]] |- |||||''[[Tragosoma depsarium]]''||||[[slika:Tragosoma depsarium.jpg|100px|Tragosoma depsarium]] |- |||||''[[Typhlotrechus spp.]]''|||| |- |||||''[[Xylodrepa quadrimaculata]]''||||[[slika:Dendroxena quadrimaculata - Coléoptère.jpg|100px|Xylodrepa quadrimaculata]] |- |||||''[[Xylosteus spinolae]]''||||[[slika:Xylo.JPG|100px|Xylosteus spinolae]] |- |||||''[[Zabrus tenebrioides]]''||žitni brzec||[[slika:Zabrus.tenebrioides.-.calwer.06.10.jpg|100px|Zabrus tenebrioides]] |- |||||''[[Zuphium olens]]''||||[[Slika:Zuphium olens Jacobson.png|100px|Zuphium olens]] |- |red [[Trichoptera]]||mladoletnice||''[[Chaetopteryx irenae]]''|||| |- |||||''[[Hagenella clathrata]]''||||[[Slika:Hagenella clathrata.jpg|100px|Hagenella clathrata]] |- |red [[Lepidoptera]]||metulji||''[[Agdistis intermedia]]''||||[[Slika:Agdistis intermedia Sečovlje01.jpg|100px|Agdistis intermedia]] |- |||||''[[Bembecia himmighoffeni]]''|||| |- |||||''[[Callimorpha quadripunctaria]]''||črtasti medvedek||[[Slika:Euplagia quadripunctaria03.jpg|100px|Črtasti medvedek]] |- |||||''[[Carcharodus flocciferus]]''||močvirski ostrozob|| |- |||||''[[Carcharodus lavatherae]]''||čišljakov ostrozob||[[Slika:Carcharodus lavatherae.jpg|100px|čišljakov ostrozob]] |- |||||''[[Caryocolum peregrinella]]''|||| |- |||||''[[Catocala puerpera]]''||purpurni trakar||[[Slika:Catocala puerpera.jpg|100px|purpurni trakar]] |- |||||''[[Chamaesphecia hungarica]]''||||[[Slika:Chamaesphecia hungarica.jpg|100px|Chamaesphecia hungarica]] |- |||||''[[Charissa certhiatus]]''|||| |- |||||''[[Chazara briseis]]''||puščavnik||[[Slika:Chazara briseis.jpg|100px|puščavnik]] |- |||||''[[Chesias rufata]]''||||[[Slika:Chesias rufata.jpg|100px|Chesias rufata]] |- |||||''[[Choristoneura lafauryana]]''|||| |- |||||''[[Cochylimorpha halophilana]]''|||| |- |||||''[[Coenonympha oedippus]]''||barjanski okarček||[[Slika:Coenonympha oedippus.jpg|100px|barjanski okarček]] |- |||||''[[Coenonympha tullia]]''||munčev okarček||[[Slika:Common Ringlet (Coenonympha tullia) (9071046473).jpg|100px|munčev okarček]] |- |||||''[[Colias myrmidone]]''||bakreni senožetnik||[[Slika:(MHNT) Colias myrmidone myrmidone - Stará Turá Slovaquie - male dorsal.jpg|100px|Bakreni senožetnik]] |- |||||''[[Crambus uliginosella]]''|||| |- |||||''[[Cucullia xeranthemi]]''||||[[Slika:Cucullia xeranthemi.jpg|100px|Cucullia xeranthemi]] |- |||||''[[Cupido osiris]]''||modri kupid||[[Slika:Cupido osiris (2).JPG|100px|modri kupid]] |- |||||''[[Cymbalophora pudica]]''||||[[Slika:Cymbalophora pudica01.jpg|100px|Cymbalophora pudica]] |- |||||''[[Diachrysia nadeja]]''|||| |- |||||''[[Diachrysia zosimi]]''||||[[Slika:Diachrysia zosimi.jpg|100px|Diachrysia zosimi]] |- |||||''[[Diaphora luctuosa]]''||||[[Slika:Diaphora_luctuosa.png|100px|Diaphora luctuosa]] |- |||||''[[Discestra stigmosa]]''|||| |- |||||''[[Earias vernana]]''||||[[Slika:Earias vernana.jpg|100px|Earias vernana]] |- |||||''[[Eilema palliatella]]''|||| |- |||||''[[Erannis ankeraria]]''||kraški zmrzlikar|| |- |||||''[[Erebia calcaria]]''||lorkovićev rjavček||[[Slika:Erebia calcaria - Nature Conservation-001-073-g038.jpg|100px|Lorkovićev rjavček]] |- |||||''[[Erebia styx]]''||trentarski rjavček|| |- |||||''[[Eriogaster catax]]''||hromi volnoritec|| |- |||||''[[Eublemma purpurina]]''||||[[Slika:Eublemma purpurina.jpg|100px|Eublemma purpurina]] |- |||||''[[Eucosma flavispeculana]]''|||| |- |||||''[[Eudonia angustea]]''|||||[[Slika:Couza Mandaio 070506 4.jpg|100px|Eudonia angustea]] |- |||||''[[Euphydryas aurinia]]''||travniški postavnež||[[Slika:Euphydryas aurinia.jpg|100px|Travniški postavnež]] |- |||||''[[Euphyia mesembrina]]''|||| |- |||||''[[Eupithecia carpophagata]]''|||| |- |||||''[[Eupithecia ochridata]]''||||[[Slika:Eupithecia ochridata.jpg|100px|Eupithecia ochridata]] |- |||||''[[Eupithecia riparia]]''|||| |- |||||''[[Gastropacha populifolia]]''||||[[Slika:Gastropacha populifolia02.jpg|100px|''Gastropacha populifolia'']] |- |||||''[[Gnopharmia stevenaria]]''|||| |- |||||''[[Gortyna puengeleri]]''|||| |- |||||''[[Grammodes bifasciata]]''|||| |- |||||''[[Hadena adriana]]''|||| |- |||||''[[Hecatera cappa]]''|||| |- |||||''[[Hemaris fuciformis]]''||||[[Slika:Hemaris fuciformis MHNT dos.jpg|100px|''Hemaris fuciformis'']] |- |||||''[[Hemaris tityus]]''||||[[Slika:H tityus M Kutera Kielce Upland.jpg|100px|''Hemaris tityus'']] |- |||||''[[Hipparchia statilinus]]''||primorski konjar||[[Slika:Hipparchia statilinus01.jpg|100px|Primorski konjar]] |- |||||''[[Hypochalcia dignella]]''|||| |- |||||''[[Hypodryas maturna]]''||gozdni postavnež||[[Slika:Maivogel oben.jpg|100px|Gozdni postavnež]] |- |||||''[[Idaea emarginata]]''||||[[Slika:Idaea emarginata01.jpg|100px|''Idaeae emarginata'']] |- |||||''[[Iolana iolas]]''||veliki mehurkar||[[Slika:Iolanaiolasf.jpg|100px|Veliki mehurkar]] |- |||||''[[Laelia coenosa]]''||||[[Slika:Laelia coenosa, male-female.jpg|100px|''Laelia coenosa'']] |- |||||''[[Lasionycta calberlai]]''|||| |- |||||''[[Leptidea morsei]]''||veliki frfotavček||[[Slika:Leptidea morsei - Nature Conservation-001-073-g011.jpg|100px|Veliki frfotavček]] |- |||||''[[Lithophane merckii]]''|||| |- |||||''[[Lopinga achine]]''||scopolijev zlatook||[[Slika:Lopinga achine.jpg|100px|Scopolijev zlatook]] |- |||||''[[Luperina rubella]]''|||| |- |||||''[[Lycaena dispar]]''||močvirski cekinček||[[Slika:Lycaena dispar02.jpg|100px|Močvirski cekinček]] |- |||||''[[Lythria cruentaria]]''||||[[Slika:Lythria cruentaria-01 (xndr).jpg|100px|''Lythria cruentaria'']] |- |||||''[[Maculinea alcon]]''||sviščev mravljiščar||[[Slika:Glaucopsyche alcon-02 (xndr).jpg|100px|Sviščev mravljiščar]] |- |||||''[[Maculinea arion]]''||veliki mravljiščar||[[Slika:(MHNT) Phengaris arion - Radawa Poland - male.jpg|100px|Veliki mravljiščar]] |- |||||''[[Maculinea nausithous]]''||temni mravljiščar||[[Slika:Maculinea nausithous.jpg|100px|Temni mravljiščar]] |- |||||''[[Maculinea teleius]]''||strašnični mravljiščar||[[Slika:Maculinea teleius.jpg|100px|Strašnični mravljiščar]] |- |||||''[[Malacosoma franconicum]]''||||[[Slika:Malacosoma franconicum MHNT CUT 2011 0 446 Huez female dos.jpg‎|100px|''Malacosoma franconicum'']] |- |||||''[[Meridiophila fascialis]]''|||| |- |||||''[[Nudaria mundana]]''||||[[Slika:Nudaria.mundana.jpg|100px|''Nudaria mundana'']] |- |||||''[[Nymphalis vaualbum]]''||vzhodni lepotec||[[Slika:Compton Tortoiseshell, Temagami.jpg|100px|Vzhodni lepotec]] |- |||||''[[Odice arcuinna]]''|||| |- |||||''[[Omia cymbalariae]]''|||| |- |||||''[[Ostrinia palustralis]]''||||[[Slika:Ostrinia palustralis.jpg|100px|Ostrinia palustralis]] |- |||||''[[Paradrina flavirena]]''|||| |- |||||''[[Paradrymonia vittata]]''|||| |- |||||''[[Parnassius apollo]]''||gorski apolon||[[Slika:Apollowipk.jpg|100px|Gorski apolon]] |- |||||''[[Parnassius mnemosyne]]''||črni apolon||[[Slika:Parnassius_mnemosyne3.JPG|100px|Črni apolon]] |- |||||''[[Pelosia obtusa]]''||||[[Slika:Pelosia obtusa.jpg|100px|Pelosia obtusa]] |- |||||''[[Pennisetia bohemica]]''|||| |- |||||''[[Perigrapha i-cinctum]]''||||[[Slika:Perigrapha i-cinctum.jpg|100px|Perigrapha i-cinctum]] |- |||||''[[Perisomena caecigena]]''||kraški pavlinček|| |- |||||''[[Phragmatobia luctifera]]''||||[[Slika:Phragmatobia luctifera.jpg|100px|Phragmatobia luctifera]] |- |||||''[[Phtheochroa fulvicinctana]]''|||| |- |||||''[[Plebicula escheriv]]''||primorski modrin|| |- |||||''[[Plusia festucae]]''||||[[Slika:Plusia festucae.jpg|100px|]] |- |||||''[[Polygonia egea]]''||||[[Slika:Polygonia egea.jpg|100px|''Polygonia egeae'']] |- |||||''[[Praestilbia armeniaca]]''|||| |- |||||''[[Proserpinus proserpinus]]''||||[[Slika:Proserpinus proserpina.jpg|100px|Proserpinus proserpina]] |- |||||''[[Saturnia pyri]]''||veliki nočni pavlinček||[[Slika:10 grand paon de nuit.jpg|100px|Veliki nočni pavlinček]] |- |||||''[[Schinia cardui]]''|||| |- |||||''[[Schrankia taenialis]]''||||[[Slika:Schrankia taenialis male.JPG|100px|Schrankia taenialis]] |- |||||''[[Scoparia perplexela]]''|||| |- |||||''[[Sedina buettneri]]''||||[[Slika:Sedina buettneri.jpg|100px|Sedina buettneri]] |- |||||''[[Trichosea ludifica]]''||||[[Slika:Trichosea ludifica.jpg|100px|Trichosea ludifica]] |- |||||''[[Triodia adriatica]]''||jadranski zavrtač||[[Slika:Triodia adriatica-Griechenland, Peloponnes, Argolis, Tolos-bE-HdN-544a.jpg|100px|Triodia adriatica]] |- |||||''[[Tyria jacobaeae]]''||||[[Slika:Tyria jacobaeae-01 (xndr).jpg|100px|''Tyria jacobeae'']] |- |||||''[[Vacciniina optilete]]''||pohorski borovničar|| |- |||||''[[Yigoga signifera]]''||||[[Slika:Euxoa signifera.jpg|100px|Yigoga signifera]] |- |||||''[[Yponomeuta sedella]]''||||[[Slika:Yponomeuta sedella E-MK-7-57a.jpg|100px|Yponomeuta sedella]] |- |||||''[[Zerynthia polyxena]]''||petelinček||[[Slika:DianeJLH.jpg|100px|Petelinček]] |- |||||''[[Zygaena angelicae ternovanensis]]''||trnovski ovnič|| |- |||||''[[Zygaena brizae]]''|||| |- |||||''[[Zygaena cynarae]]''|||| |- |||||''[[Zygaena ephialtes]]''||spremenljivi ovnič||[[Slika:Zygaena ephialtes.jpg|100px|Spremenljivi ovnič]] |- |||||''[[Zygaena punctum]]''|||| |- |''[[Neuropteroidea]]''||mrežekrilci||''[[Chrysopa hungarica]]''|||| |- |''[[Heteroptera]]''||stenice||''[[Aethus nigritus]]''|||| |- |||||''[[Agramma ruficorne]]''|||| |- |||||''[[Camponotidea saundersii]]''|||| |- |||||''[[Centrocoris variegatus]]''||||[[Slika:Centrocoris variegatus MHNT Fronton Dos.jpg|100px|Centrocoris variegatus]] |- |||||''[[Chartoscirta cincta]]''|||| |- |||||''[[Dictyla convergens]]''|||| |- |||||''[[Dictyla lupuli]]''|||| |- |||||''[[Dimorphocoris schmidti]]''||schmidtov dvoličnik|| |- |||||''[[Gardena insignis]]''|||| |- |||||''[[Hebrus ruficeps]]''|||| |- |||||''[[Lamprodema maurum]]''|||| |- |||||''[[Mesovelia furcata]]''|||| |- |||||''[[Neides tipularius]]''||||[[Slika:Bug February 2009-1.jpg|100px|Neides tipularius]] |- |||||''[[Platycranus boreae]]''||burjevka|| |- |||||''[[Tholagmus flavolineatus]]''|||| |- |||||''[[Thyreocoris scarabaeoides]]''|||| |- |||||''[[Tritomegas sexmaculatus]]''||||[[Slika:Tritomegas.sexmaculatus.6887.jpg|100px|Tritomegas sexmaculatus]] |- |red [[Mantodea]]||bogomolke||''[[Empusa fasciata]]''||krpatonoga bogomolka||[[Slika:Empusa fasciata female 1.jpg|100px|Krpatonoga bogomolka]] |- |red [[Orthoptera]]||kobilice||''[[Saga pedo]]''||žagarica||[[Slika:Saga 2006 4 CB.jpg|100px|Žagarica]] |- |red [[Odonata]]||kačji pastirji||''[[Aeshna caerulea]]''||šotna deva||[[Slika:Alpen-Mosaikjungfer, Aeshna caerulea 001.JPG|100px|Šotna deva]] |- |||||''[[Aeshna subarctica]]''||mahovna deva||[[Slika:Aeshna subarctica m.jpg|100px|Mahovna deva]] |- |||||''[[Aeshna viridis]]''||zelena deva||[[Slika:Aeshna viridis f 2110.jpg|100px|Zelena deva]] |- |||||''[[Ceriagrion tenellum]]''||rdeči škratec||[[Slika:CeriagrionTenellumBrunssumerHeide.JPG|100px|Rdeči škratec]] |- |||||''[[Coenagrion hastulatum]]''||barjanski škratec||[[Slika:Coenagrion hastulatum 3(loz).jpg|100px|Barjanski škratec]] |- |||||''[[Coenagrion mercuriale]]''||brzični škratec||[[Slika:Coenagrion mercuriale.jpg|100px|Brzični škratec]] |- |||||''[[Cordulegaster heros]]''||veliki studenčar||[[Slika:Cordulegaster heros-4409ep.jpg|100px|Veliki studenčar]] |- |||||''[[Gomphus flavipes]]''||rumeni porečnik||[[Slika:GomphusFlavipes2.jpg|100px|Rumeni porečnik]] |- |||||''[[Lestes dryas]]''||obrežna zverca||[[Slika:LestesDryasMale.JPG|100px|Obrežna zverca]] |- |||||''[[Lestes macrostigma]]''||južna zverca|| |- |||||''[[Lestes virens]]''||loška zverca||[[Slika:Lestes virens02.jpg|100px|Loška zverca]] |- |||||''[[Leucorrhinia caudalis]]''||mrtvični spreletavec||[[Slika:ZierlicheMoosJungfer.jpg|100px|Mrtvični spreletavec]] |- |||||''[[Leucorrhinia dubia]]''||barjanski spreletavec||[[Slika:Leucorrhinia.dubia.female.jpg|100px|Barjanski spreletavec]] |- |||||''[[Leucorrhinia pectoralis]]''||dristavični spreletavec||[[Slika:Leucorrhinia pectoralis male.jpg|100px|Dristavični spreletavec]] |- |||||''[[Lindenia tetraphylla]]''||velika peščenka||[[Slika:Lindenia tetraphylla.jpg|100px|velika peščenka]] |- |||||''[[Ophiogomphus cecilia]]''||kačji potočnik||[[Slika:Ophiogomphus cecilia IMG 4225.jpg|100px|Kačji potočnik]] |- |||||''[[Somatochlora alpestris]]''||alpski lesketnik||[[Slika:Somatochlora alpestris 01.jpg|100px|Alpski lesketnik]] |- |||||''[[Somatochlora arctica]]''||barjanski lesketnik||[[Slika:Somatochlora arctica.JPG|100px|Barjanski lesketnik]] |- |||||''[[Somatochlora metallica]]''||kovinski lesketnik||[[Slika:2013.07.07.-3-Drosedow--Glaenzende Smaragdlibelle-Maennchen im Flug.jpg|100px|Kovinski lesketnik]] |- |||||''[[Sympetrum danae]]''||črni kamenjak||[[Slika:SympetrumDanaeFemale.JPG|100px|Črni kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum depressiusculum]]''||stasiti kamenjak||[[Slika:Sympetrum depressusculum 08-09-28 IMG 5990.jpg|100px|Stasiti kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum flaveolum]]''||rumeni kamenjak||[[Slika:Sympetrum_flaveolum.jpg|100px|Rumeni kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum meridionale]]''||sredozemski kamenjak||[[Slika:Sympetrum fg02.jpg|100px|Sredozemski kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum pedemontanum]]''||pasasti kamenjak||[[Slika:Sympetrum pedomontanum elatum.jpg|100px|Pasasti kamenjak]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Coleoptera]]||hrošči||''[[Carabus hampei]]''|||| |- |||||''[[Carabus hungaricus]]''||Stepski krešič||[[Slika:Carabus hungaricus.jpg|100px|Carabus hungaricus]] |- |||||''[[Carabus olympiae]]''|||| |- |||||''[[Carabus zawadszkii]]''|||| |- |||||''[[Dorcadion fulvum cervae]]''|||| |- |||||''[[Duvalius gebhardti]]''|||| |- |||||''[[Duvalius hungaricus]]''|||| |- |||||''[[Dytiscus latissimus]]''||||[[Slika:Dytiscus latissimus rotate.jpg|100px|''Dytiscus latissimus'']] |- |||||''[[Pilemia tigrina]]''|||| |- |||||''[[Probaticus subrugosus]]''|||| |- |||||''[[Propomacrus cypriacus]]''|||| |- |||||''[[Pseudogaurotina excellens]]''|||| |- |||||''[[Pseudoseriscius cameroni]]''|||| |- |||||''[[Pytho kolwensis]]''||||[[Slika:Pythos kolwensis - sällsynt urskogsskalbagge.jpg|100px|Pytho kolwensis]] |- |red [[Lepidoptera]]||metulji||''[[Apatura metis]]''|||| |- |||||''[[Arytrura musculus]]''|||| |- |||||''[[Catopta thrips]]''|||| |- |||||''[[Chondrosoma fiduciarium]]''|||| |- |||||''[[Coenonympha hero]]''||||[[Slika:Coenonympha hero - Wald-Wiesenvögelchen.jpg|100px|Coenonympha hero]] |- |||||''[[Cucullia mixta]]''|||| |- |||||''[[Dioszeghyana schmidtii]]''|||| |- |||||''[[Erebia christi]]''||||[[SLika:Erebia christi.jpg|100px|Erebia christi]] |- |||||''[[Erebia sudetica]]''||||[[Slika:Erebia sudetica.jpg|100px|Erebia sudetica]] |- |||||''[[Glyphipterix loricatella]]''|||| |- |||||''[[Gortyna borelii lunata]]''|||| |- |||||''[[Fabriciana elisa]]''|||| |- |||||''[[Hyles hippophaes]]''||||[[Slika:Hyles hippophaes amaro01.jpg|100px|Hyles hippophaes]] |- |||||''[[Lignyoptera fumidaria]]''||||[[SLika:Lignyoptera fumidaria.JPG|100px|Lignyoptera fumidaria]] |- |||||''[[Lycaena helle]]''||||[[Slika:Lycaena.helle.male.jpg|100px|''Lycaena helle'']] |- |||||''[[Melanargia arge]]''||||[[Slika:Melanargiaarge.JPG|100px|Melanargia arge]] |- |||||''[[Papilio alexanor]]''||||[[Slika:Papilio alexanor MHNT CUT 2013 3 10 Cucuron Male Dorsal.jpg|100px|Papilio alexanor]] |- |||||''[[Papilio hospiton]]''||||[[Slika:Papilio.hospiton.mounted.jpg|100px|Papilio hospiton]] |- |||||''[[Phyllometra culminaria]]''|||| |- |||||''[[Plebicula golgus]]''|||| |- |||||''[[Polymixis rufocincta isolata]]''|||| |- |||||''[[Polyommatus eroides]]''|||| |- |||||''[[Pseudophilotes bavius]] <ref name="Spr2007"/>''||||[[Slika:Pseudophilotes bavius - Nature Conservation-001-073-g017.jpg|100px|Pseudophilotes bavius]] |- |||||''[[Xylomoia strix]]''|||| |- |red [[Mantodea]]||bogomolke||''[[Apteromantis aptera]]''|||| |- |red [[Orthoptera]]||kobilice||''[[Brachytrupes megacephalus]]''|||| |- |||||''[[Baetica ustulata]]''|||| |- |||||''[[Isophya stysi]]''|||| |- |||||''[[Isophya costata]]''|||| |- |||||''[[Isophya harzi]] <ref name="Spr2007"/>''|||| |- |||||''[[Myrmecophilus baronii]]''|||| |- |||||''[[Odontopodisma rubripes]]''|||| |- |||||''[[Paracaloptenus caloptenoides]]''|||| |- |||||''[[Pholidoptera transsylvanica]]''|||| |- |||||''[[Stenobothrus eurasius]]''|||| |- |red [[Odonata]]||kačji pastirji||''[[Cordulegaster trinacriae]]''|||| |- |||||''[[Gomphus graslinii]]''||||[[Slika:Gomphus graslinii (Rambur, 1842).JPG|100px|Gomphus graslinii]] |- |||||''[[Leucorrhinia albifrons]]''||ozibni spreletavec||[[Slika:LeucorrhiniaAlbifrons2.jpg|100px|ozibni spreletavec]] |- |||||''[[Macromia splendens]]''||||[[Slika:Splendid Cruiser. Macromia splendens (4373495704).jpg|100px|Macromia splendens]] |- |||||''[[Oxygastra curtisii]]''||||[[Slika:Oxygastra curtisii.jpg|100px|Oxygastra curtisii]] |- |||||''[[Sympecma braueri]]''||vzhodni zimnik|| |} ===Pajkovci ([[Arachnida]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani pajkovci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani pajkovci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Araneae]]||pajki||''[[Macrothele calpeiana]]''||||[[Slika:Araña Toro, sobre un helecho.jpg|100px|Macrothele calpeiana]] |} ===Raki ([[Crustacea]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Isopoda]]||enakonožci||''[[Sphaeromides virei]]''||jamska veslavka|| |- |red [[Decapoda]]||deseteronožci||''[[Astacus astacus]]''||potočni rak||[[Slika:Crayfisch Astacus astacus.jpg|100px|Potočni rak]] |- |||||''[[Austropotamobius pallipes]]''||primorski koščak||[[Slika:Austropotamobius pallipes.jpg|100px|Primorski koščak]] |- |||||''[[Austropotamobius torrentium]]''||navadni koščak||[[Slika:Steinkrebs1.jpg|100px|Navadni koščak]] |- |||||''[[Homarus gammarus]]''||jastog||[[Slika:Europäischer hummer.jpg|100px|Jastog]] |- |||||''[[Maja squinado]]''||veliki morski pajek||[[Slika:Maja squinado underside.jpg|100px|Veliki morski pajek]] |- |||||''[[Palaemonetes antennarius]]''||primorska kozica||[[Slika:Palaemonetes antennarius.jpg|100px|Primorska kozica]] |- |||||''[[Scyllarus arctus]]''||rak nagajivček||[[Slika:Scyllarus.jpg|100px|Rak nagajivček]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Isopoda]]||enakonožci||''[[Armadillidium ghardalamensis]]''|||| |} ===Pijavke ([[Hirudinea]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane pijavke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane pijavke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Hirudinea]]||pijavke||''[[Hirudo medicinalis]]''||medicinska pijavka||[[Slika:Svømmende blodigle.JPG|100px|Medicinska pijavka]] |- |||||''[[Hirudo verbana]]''||||[[Slika:Hirudo verbana.jpg|40px|Hirudo verbana]] |} ===Mnogoščetinci ([[Polychaeta]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mnogoščetinci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mnogoščetinci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |razred [[Polychaeta]]||mnogoščetinci||''[[Eunice aphroditois]]''||veliki morski črv||[[Slika:GUSANO BOBBIT o (eunice aphroditois).jpg|100px|Veliki morski črv]] |} ===Mehkužci ([[Molusca]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Gastropoda]]||polži|||||| |- |||||''[[Anisus vorticulus]]''||drobni svitek||[[Slika:Anisus vorticulus.jpg|100px|Drobni svitek]] |- |||||''[[Arion rufus]]''||rdeči lazar||[[Slika:Arion.rufus.jpg|100px|Rdeči lazar]] |- |||||''[[Helix aspersa]]''||hrapavi vrtni polž||[[Slika:Cornu.jpg|100px|Hrapavi vrtni polž]] |- |||||''[[Helix cincta]]''||pasasti vrtni polž||[[Slika:Helix cincta cincta 01.JPG|100px|Pasasti vrtni polž]] |- |||||''[[Helix pomatia]]''||veliki vrtni polž||[[Slika:Snail.jpg|100px|Veliki vrtni polž]] |- |||||''[[Luria lurida]]''||progasta porcelanka||[[Slika:Luria lurida lurida 600x600.jpg|100px|progasta porcelanka]] |- |||||''[[Mervicia eximia]]''||mervicija|| |- |||||''[[Mitra zonata]]''||progasta mitra||[[Slika:Mitridae - Mitra zonata.JPG|100px|Progasta mitra]] |- |||||''[[Theodoxus prevostianus]]''||topliški plavač||[[Slika:Theodoxus prevostianus 01.JPG|100px|Topliški plavač]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Opistobranchia]]||polži zaškrgarji|||||| |- |podred [[Nudibranchia]]||goli polži||||vse na območju Slovenije domorodne vrste|| |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Bivalvia]]||školjke|||||| |- |[[Anisomyaria]]|| ||''[[Spondylus gaederopus]]''||morsko kopito||[[Slika:Spondylus gaederopus upper valve.jpg|100px|morsko kopito]] |- |[[Dreissenidae]]|| ||''[[Congeria kusceri]]''||kuščerjeva kongerija|| |- |[[Myoida]] (syn. Eulamellibranchia)|| ||''[[Pholas dactylus]]''||zavrtač||[[Slika:Pholas dactylus.jpg|100px|zavrtač]] |- |||||''[[Sphaerium corneum]]''||navadna kroglanka||[[Slika:Sphaerium corneum.jpg|100px|navadna kroglanka]] |- |[[Mytiloida]]||klapavice||''[[Lithophaga lithophaga]]''||morski datelj||[[Slika:Lithophaga.JPG|100px|Morski datelj]] |- |[[Pterioida]]|| ||''[[Pinna nobilis]]''||veliki leščur||[[Slika:Messina Straits Pinna nobilis.JPG|100px|Veliki leščur]] |- |[[Unionoida]]|| ||''[[Microcondylaea compressa]]''|||| |- |||||''[[Pseudanodonta complanata]]''||rečna brezzobka||[[Slika:Pseudanodonta complanata.JPG|100px|Rečna brezzobka]] |- |||||''[[Unio crassus]]''||navadni škržek||[[Slika:Unio crassus.jpg|100px|Navadni škržek]] |- |||||''[[Unio elongatulus]]''|||| |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Gastropoda]]||polži|||||| |- |||||''[[Caseolus calculus]]''|||| |- |||||''[[Caseolus commixta]]''|||| |- |||||''[[Caseolus sphaerula]]''|||| |- |||||''[[Chilostoma banaticum]]''||||[[Slika:Drobacia banatica.jpg|100px|Drobacia banatica]] |- |||||''[[Discula leacockiana]]''|||| |- |||||''[[Discula tabellata]]''|||| |- |||||''[[Discula testudinalis]]''|||| |- |||||''[[Discula turricula]]''|||| |- |||||''[[Discus defloratus]]''|||| |- |||||''[[Discus guerinianus]]''|||| |- |||||''[[Elona quimperiana]]''||||[[Slika:Elona quimperiana shell.jpg|100px|Elona quimperiana]] |- |||||''[[Geomalacus maculosus]]''||||[[Slika:Geomalacus maculosus.jpg|100px|Geomalacus maculosus]] |- |||||''[[Geomitra moniziana]]''|||| |- |||||''[[Gibbula nivosa]]''|||| |- |||||''[[Hygromia kovacsi]]''|||| |- |||||''[[Idiomela subplicata]]''|||| |- |||||''[[Lampedusa imitatrix]]''|||| |- |||||''[[Lampedusa melitensis]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla abbreviata]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla cassida]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla corneocostata]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla gibba]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla lamellosa]]'' (po podatkih [[IUCN]] izumrla)<ref>{{IUCN|author=Seddon, M.B. |year=2011 |title=Leiostyla lamellosa |id=11459 |version=2012.2}}</ref>|||| |- |||||''[[Paladilhia hungarica]]''|||| |- |||||''[[Patella ferruginea]]''||prapolži||[[Slika:Patella ferruginea 002.jpg|100px|Patella ferruginea]] |- |||||''[[Sadleriana pannonica]]''|||| |- |||||''[[Theodoxus transversalis]]''||||[[Slika:Theodoxus transversalis.jpg|100px|Theodoxus transversalis]] |- bgcolor="#E0FFE0" |''razred [[Bivalvia]]''||školjke|||||| |- |[[Unionoida ]]|| ||''[[Margaritifera auricularia]]''||||[[Slika:Margaritifera auricularia shell.jpg|100px|Margaritifera auricularia]] |} ===Mahovnjaki ([[Bryozoa]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mahovnjaki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mahovnjaki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Bryozoa]]||mahovnjaki||''[[Myriozoum truncatum]]''||lažna korala|| |- |||||''[[Sertella beaniana]]''||neptunove čipke||[[Slika:Mosdiertje.jpg|100px|neptunove čipke]] |} ===Spužve ([[Porifera]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane spužve, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane spužve, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Porifera]]||spužve||''[[Hippospongia communis]]''||konjska spužva|| |- |||||''[[Spongia officinalis]]''||prava spužva||[[Slika:Schwamm1.jpg|100px|Prava spužva]] |} == Viri in opombe == {{sklici}} <!-- kategorije --> [[Kategorija:Varstvo narave]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste|*]] [[Kategorija:Seznami živali|Zavarovane živalske vrste v Sloveniji]] [[Kategorija:Okoljevarstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Favna Slovenije|*]] iz8ohj1gmhpcz01ya1927evqw7eg4b6 Milijonar 0 120149 6655337 6652431 2026-04-03T13:19:36Z Sportomanokin 14776 /* Oddaje po sezonah */ 6655337 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša [[občinstvo]] v [[studio|studiu]]. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="14" |[[Planet TV]] | rowspan="14" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="12" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |''40'' | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} <small>Št. oddaj do vključno 3. aprila 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} jc2u2cbvhz7bcdy2hqlnouwneu7a0ov Komen 0 124673 6655416 6634664 2026-04-03T16:43:29Z ~2026-20624-80 257611 6655416 wikitext text/x-wiki {{Za pomen|goro v Kamniško-Savinjskih Alpah|Komen (gora)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10131103_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 57.34 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 2.68 |longEW = E |najdisi=Komen |nadmorska=273,1 |povrsina=6,7 |prebivalstvo=641 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6223 |posta=Komen |obcina=Komen |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Komen - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 15930 | občina = Komen }} }} '''Komen''', središče [[Občina Komen|istoimenske občine]], je urbanizirano naselje ob križišču cest proti [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Vipava|Vipavi]] in [[Sežana|Sežani]]. Glavno mesto komna je Gabrovica. Zaradi ugodne prometne lege, se je Komen razvil v centralno naselje na [[Kraško-Komenski Kras|Kraško-Komenskem Kras]]u. Naselje se je razvilo na rahlo dvignjeni planoti, ki ga na severu obkrožajo višje vzpetine; Kočnik (500 m), Lipnik (536 m) in Sveti Martin (475 m). Je sedež [[Župnija Komen|župnije Komen]]; župnijska cerkev je [[Cerkev sv. Jurija, Komen|cerkev svetega Jurija]], velika [[barok|baročna]] cerkev iz 18. stoletja s prosto stoječim zvonikom, ki na portalu nosi letnico 1733. Komen ima tudi osnovno šolo, ki jo obiskuje 200 učencev. == Registrirana kulturna dediščina v naselju Komen == {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! width="120px" | Stavba !! Opis !! Slika |- | 1. | Komen - Arheološko najdišče Pod sv. Martinom<br/><small>(EŠD 29261<ref>{{RKD sklic|29261}}</ref>)</small> | Tip enote: obrambni stolp; kamnita groblja izjemnih dimenzij, verjetno ruševine obrambnega stolpa iz 6. in 5. stol. pr.n.št. Neraziskano. Datacija enote: starejša [[železna doba]]. | |- | 2. | Komen - Cerkev svetega Jurija<br/><small>(EŠD 3763<ref>{{RKD sklic|3763}}</ref>)</small> | [[Baročna arhitektura|Baročna]] cerkev, zgrajena v letih 1768–1773 na mestu [[Gotska arhitektura|gotske]] – ima še ohranjen gotski prezbiterij. [[Cerkvena ladja|Ladja]] je zrcalno obokana. Glavna fasada je členjena s [[Pilaster|pilastri]]. Prostostoječi zvonik je oglejskega tipa iz leta 1733. Datacija enote: tretja četrtina 15. stol., sredina 18. stol., 1733, 1768–1773. Avtor(ji): Naslednik [[Michele Bono|Micheleja Bona]] (arhitekt; 1768–1773), Kranjsko-škofjeloška stavbarska delavnica (gradbenik; 3/4 15. stol.), [[Clemente Del Neri]] (slikar; 1901) | [[ File:Komen cerkev svetega Jurija 2022 (1).jpg|100px|]] |- |} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{SloNaselje-stub}} {{Komen}} [[Kategorija:Naselja Občine Komen]] [[Kategorija:Komen|*]] {{normativna kontrola}} 6ixazlhl0kducc5qsw841nc65837swl 6655417 6655416 2026-04-03T17:01:20Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20624-80|~2026-20624-80]] ([[User talk:~2026-20624-80|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6634664 wikitext text/x-wiki {{Za pomen|goro v Kamniško-Savinjskih Alpah|Komen (gora)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10131103_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 57.34 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 2.68 |longEW = E |najdisi=Komen |nadmorska=273,1 |povrsina=6,7 |prebivalstvo=641 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6223 |posta=Komen |obcina=Komen |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Komen - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 15930 | občina = Komen }} }} '''Komen''', središče [[Občina Komen|istoimenske občine]], je urbanizirano naselje ob križišču cest proti [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Vipava|Vipavi]] in [[Sežana|Sežani]]. Zaradi ugodne prometne lege, se je Komen razvil v centralno naselje na [[Kraško-Komenski Kras|Kraško-Komenskem Kras]]u. Naselje se je razvilo na rahlo dvignjeni planoti, ki ga na severu obkrožajo višje vzpetine; Kočnik (500 m), Lipnik (536 m) in Sveti Martin (475 m). Je sedež [[Župnija Komen|župnije Komen]]; župnijska cerkev je [[Cerkev sv. Jurija, Komen|cerkev svetega Jurija]], velika [[barok|baročna]] cerkev iz 18. stoletja s prosto stoječim zvonikom, ki na portalu nosi letnico 1733. Komen ima tudi osnovno šolo, ki jo obiskuje 200 učencev. == Registrirana kulturna dediščina v naselju Komen == {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! width="120px" | Stavba !! Opis !! Slika |- | 1. | Komen - Arheološko najdišče Pod sv. Martinom<br/><small>(EŠD 29261<ref>{{RKD sklic|29261}}</ref>)</small> | Tip enote: obrambni stolp; kamnita groblja izjemnih dimenzij, verjetno ruševine obrambnega stolpa iz 6. in 5. stol. pr.n.št. Neraziskano. Datacija enote: starejša [[železna doba]]. | |- | 2. | Komen - Cerkev svetega Jurija<br/><small>(EŠD 3763<ref>{{RKD sklic|3763}}</ref>)</small> | [[Baročna arhitektura|Baročna]] cerkev, zgrajena v letih 1768–1773 na mestu [[Gotska arhitektura|gotske]] – ima še ohranjen gotski prezbiterij. [[Cerkvena ladja|Ladja]] je zrcalno obokana. Glavna fasada je členjena s [[Pilaster|pilastri]]. Prostostoječi zvonik je oglejskega tipa iz leta 1733. Datacija enote: tretja četrtina 15. stol., sredina 18. stol., 1733, 1768–1773. Avtor(ji): Naslednik [[Michele Bono|Micheleja Bona]] (arhitekt; 1768–1773), Kranjsko-škofjeloška stavbarska delavnica (gradbenik; 3/4 15. stol.), [[Clemente Del Neri]] (slikar; 1901) | [[ File:Komen cerkev svetega Jurija 2022 (1).jpg|100px|]] |- |} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{SloNaselje-stub}} {{Komen}} [[Kategorija:Naselja Občine Komen]] [[Kategorija:Komen|*]] {{normativna kontrola}} 3nqivth609914gxel5j9r34b2mro7de Guinness 0 127338 6655325 5980679 2026-04-03T12:49:48Z ~2026-90770-6 254477 6655325 wikitext text/x-wiki '''Guinness''' je lahko: * sir [[Alec Guinness]], angleški igralec * [[Arthur Guinness]], irski poslovnež, ustanovitelj pivovarne [[Guinness (pivo)|Guinness]] * [[Arthur Guinness, 1st Baron Ardilaun]], irski politik * [[Benjamin Guinness]], irski politik * [[Kenelm Lee Guinness]], irski dirkač == Glej tudi == * [[Guinnessova knjiga rekordov]] * priimek [[McGuinness]] ** [[Martin McGuinness]], irski politik) ** [[Mairead McGuinness]], irska političarka in novinarka {{razločitev}} qy75l9sfxovzts0i3cftg1chzk9o16m 6655326 6655325 2026-04-03T12:50:00Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6655326 wikitext text/x-wiki '''Guinness''' je lahko: * sir [[Alec Guinness]], angleški igralec * [[Arthur Guinness]], irski poslovnež, ustanovitelj pivovarne [[Guinness (pivo)|Guinness]] * [[Arthur Guinness, 1st Baron Ardilaun]], irski politik * [[Benjamin Guinness]], irski politik * [[Kenelm Lee Guinness]], irski dirkač == Glej tudi == * [[Guinnessova knjiga rekordov]] * priimek [[McGuinness]] ** [[Martin McGuinness]], irski politik ** [[Mairead McGuinness]], irska političarka in novinarka {{razločitev}} mu3sb2z5gdwn6w8j0fhqm3sjn67q1gc 6655327 6655326 2026-04-03T12:51:31Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6655327 wikitext text/x-wiki '''Guinness''' je lahko: * sir [[Alec Guinness]], angleški igralec * [[Arthur Guinness]], irski poslovnež, ustanovitelj pivovarne [[Guinness (pivo)|Guinness]] * [[Arthur Guinness, 1st Baron Ardilaun]], irski politik * [[Benjamin Guinness]], irski politik * [[Kenelm Lee Guinness]], irski dirkač == Glej tudi == * [[Guinnessova knjiga rekordov]] * priimek [[McGuinness]] ** [[Mairead McGuinness]], irska političarka in novinarka ** [[Martin McGuinness]], irski politik {{razločitev}} t2xwz3k4qou1dqsu6se19ulqekyza73 6655332 6655327 2026-04-03T13:14:36Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6655332 wikitext text/x-wiki '''Guinness''' je lahko: * sir [[Alec Guinness]] (1914–2000), angleški igralec * [[Arthur Guinness]] (1825–1903), irski poslovnež, ustanovitelj pivovarne [[Guinness (pivo)|Guinness]] * [[Arthur Guinness, 1st Baron Ardilaun]] (1840 1915), irski poslovnež in politik * [[Benjamin Guinness]] (1798–1868), irski poslovnež in politik * [[Kenelm Lee Guinness]] (1887–1937), irski dirkač == Glej tudi == * [[Guinnessova knjiga rekordov]] * priimek [[McGuinness]] ** [[Mairead McGuinness]] (* 1959), irska političarka in novinarka, evropska komisarka ** [[Martin McGuinness]] (1950–2017), irski republikanski politik, vodja "začasne [[IRA]]" {{razločitev}} kv443i3rxp0j1hj4i7b4letuitj2o2p Stari trg pri Ložu 0 128669 6655388 6625074 2026-04-03T15:45:42Z ~2026-90770-6 254477 6655388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |najdisi=Stari+trg+pri+Ložu |latd=45|latm=42|lats=50.97 |latNS=N |longd=14|longm=28|longs=10.32 |longEW=E |slika=Razglednica Starega trga pri Ložu 1960-a leta.jpg |povrsina=2,48 |prebivalstvo=758 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=584 |postna=1386 |posta=Stari trg pri Ložu |obcina=Loška dolina |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stari trg pri Ložu - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 696 | občina = Loška dolina }} }} '''Stari trg pri Ložu''' je [[naselje]] s skoraj 800 prebivalci in središče [[Občina Loška dolina|občine Loška dolina]]. Prvotno se je naselje Stari trg pri Ložu imenovalo Lož, ko pa so pod [[Grad Lož|loškim gradom]] začeli graditi novo [[naselje]], so prvotni [[Trg (naselje)|trg]] Lož so začeli imenovati Stari trg. V starih listinah se kraj kot [[Trg (naselje)|trg]] omenja že leta 1237; trgovanje so po letu 1341 od tod prenesli v sosednji [[Lož]], s katerim se tudi sedaj deli industrijske funkcije [[Loška dolina|Loške doline]]. Medtem, ko je bil Lož iz strateških razlogov v tesni dolini, je imel Stari trg zaradi lege na bolj planem svetu več prostora za razvoj. V [[Trgovina|trgovini]] in [[obrt]]i sta se kraja ves čas kosala. Po [[druga svetovna vojna|2. svet. vojni]] se je v kraju pričela razvijati kovinska industrija. V središču Starega trga stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Jurija'', prvič omenjena že leta 1221, ob kateri stoji mogočen [[zvonik]] s čebulasto kapo. Pri Starem trgu pride z [[Bloke|Blok]] [[Evropska pešpot E-6]], ki se nadaljuje mimo vasi [[Nadlesk]] in dalje do [[grad]]a [[Grad Snežnik|Snežnik]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 673 (87 %) * [[Hrvati]]: 46 (5,9 %) * [[Albanci]]: 14 (1,8 %) * [[Srbi]]: 7 * [[Muslimani]]: 7 * [[Jugoslovani]]: 1 * Neznano: 26 (3,4 %) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Križna gora, hrib|Križna gora]] * [[Križna jama]] == Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stari Trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu}} {{Loška dolina}} [[Kategorija:Naselja Občine Loška dolina]] {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Stari trg pri Ložu|*]] no17q0vwzfzlvs7zjtxqpu36cs9tfe9 6655389 6655388 2026-04-03T15:45:58Z ~2026-90770-6 254477 6655389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |najdisi=Stari+trg+pri+Ložu |latd=45|latm=42|lats=50.97 |latNS=N |longd=14|longm=28|longs=10.32 |longEW=E |slika=Razglednica Starega trga pri Ložu 1960-a leta.jpg |povrsina=2,48 |prebivalstvo=758 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=584 |postna=1386 |posta=Stari trg pri Ložu |obcina=Loška dolina |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stari trg pri Ložu - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 696 | občina = Loška dolina }} }} '''Stari trg pri Ložu''' je [[naselje]] s skoraj 800 prebivalci in središče [[Občina Loška dolina|občine Loška dolina]]. Prvotno se je naselje Stari trg pri Ložu imenovalo [[Lož]], ko pa so pod [[Grad Lož|loškim gradom]] začeli graditi novo [[naselje]], so prvotni [[Trg (naselje)|trg]] Lož so začeli imenovati Stari trg. V starih listinah se kraj kot [[Trg (naselje)|trg]] omenja že leta 1237; trgovanje so po letu 1341 od tod prenesli v sosednji [[Lož]], s katerim se tudi sedaj deli industrijske funkcije [[Loška dolina|Loške doline]]. Medtem, ko je bil Lož iz strateških razlogov v tesni dolini, je imel Stari trg zaradi lege na bolj planem svetu več prostora za razvoj. V [[Trgovina|trgovini]] in [[obrt]]i sta se kraja ves čas kosala. Po [[druga svetovna vojna|2. svet. vojni]] se je v kraju pričela razvijati kovinska industrija. V središču Starega trga stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Jurija'', prvič omenjena že leta 1221, ob kateri stoji mogočen [[zvonik]] s čebulasto kapo. Pri Starem trgu pride z [[Bloke|Blok]] [[Evropska pešpot E-6]], ki se nadaljuje mimo vasi [[Nadlesk]] in dalje do [[grad]]a [[Grad Snežnik|Snežnik]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 673 (87 %) * [[Hrvati]]: 46 (5,9 %) * [[Albanci]]: 14 (1,8 %) * [[Srbi]]: 7 * [[Muslimani]]: 7 * [[Jugoslovani]]: 1 * Neznano: 26 (3,4 %) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Križna gora, hrib|Križna gora]] * [[Križna jama]] == Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stari Trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu}} {{Loška dolina}} [[Kategorija:Naselja Občine Loška dolina]] {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Stari trg pri Ložu|*]] 8e82702nb1v10yra7u9fat3kfuw7whx Leninizem 0 133108 6655676 6579829 2026-04-04T11:38:23Z ~2026-20743-05 257650 6655676 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} [[Slika:Vladimir Lenin in July 1920 by Pavel Zhukov.jpg|sličica|[[Vladimir Lenin]], katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji]] '''Leninizem''' je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je [[Lenin|Leninova]] interpretacija in praktična aplikacija [[marksizem|marksizma]]. Oblikoval ga je v obdobju od konca 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. == Zgodovinski razvoj == Po smrti [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] se je [[kapitalizem|kapitalistični sistem]] razvijal naprej, spremembe pa so poskušali [[marksizem|marksisti]] analizirati in spoznati njihovo bistvo. Tako sta se oblikovala dva glavna tokova: (a) v Zahodni Evropi je prevladal [[revizionizem]], kar je oznaka za predrugačeno vizijo Marxovih naukov, pri čemer je ključno zavračanje revolucionarnega duha marksizma, (b) oblikoval se je tudi tok, ki je bolj kritično vrednotil položaj delavskega razreda in se bolj goreče zavzel za zmago socializma v novih razmerah. Med slednje sodijo Leninovi pogledi. Lenin se je ukvarjal predvsem z vprašanjem odnosa revolucionarnega [[proletariat|proletariata]] do [[država|države]] in [[parlament|parlamenta]]. Zanimala ga je oblika in vsebina oblasti delavskega razreda, vprašanje [[strategija|strategije]] in [[taktika|taktike]] revolucionarne borbe, organizacije [[komunistična partija|partije]], odnos proletariata do vojne, do nacionalnega vprašanje, še najpomembnejši pa so njegovi zaključki o bistvu in zgodovinskem pomenu [[imperializem|imperializma]], o možnosti začetka in zmage socialistične revolucije v nerazviti državi. Circoli Operai di Lotta Comunista, == Leninova misel == [[Paradigma]] leninizma se glasi, da »brez revolucionarne teorije ni revolucionarnega gibanja«. Za Lenina je bila zato organizacija partije izjemnega pomena in je bila zanj osnovna predpostavka uspešnega boja proletariata zoper [[buržoazija|buržoazijo]]. Tako se je zoperstavil teoriji spontanosti v mednarodnem delavskem gibanju in je zahteval močno partijo, vodilno moč delavskega razreda. Dolžnost pripadnikov organizacije je organizirati in voditi množice. Tako stališče je nasprotno mnenju, da naj se organizacija v imenu množice bori za socialistične cilje. Njegovo razumevanje partije je vključevalo principe demokratičnega centralizma in široke izmenjave stališč znotraj tega okvira. O politični partiji je pisal v pomembnih delih, kot so [[Kaj storiti?]] (1902), Korak naprej, dva koraka nazaj (1904), Otroška bolezen levičarstva v komunizmu (1920). O socialistični revoluciji je pisal zlasti s stališča, kako naj uspe v nerazviti kapitalistično urejeni družbi. V kolikor so razredni antagonizmi v družbi zaostreni in mednarodne razmere konfliktne, lahko proletariat po Leninovem mnenju zmaga in prične s socialističnim prevratom, čeprav utegne to zahtevati nadčloveško požrtvovalnost. Najbližji zaveznik proletariatu so siromašni kmetje. Posebno pomembni so njegovi teoretični poudarki glede socialistične revolucije in diktature proletariata. Najbolj znano delo o tem nosi naslov Taktiki socialdemokracije v demokratični revoluciji (1905). Ključno vprašanje diktature proletariata je po Leninu ustvarjanje tipa družbene organizacije, v kateri bo oblast v rokah delavnega ljudstva in ne obratno, torej da bo oblast nad proletarci. V tem smislu nadaljuje Marxovo in Engelsovo misel o tem, da mora država v socializmu odmreti. Prav zato je v začetku revolucije večkrat poudarjal pomen neposrednega upravljanja prek [[komuna|komun]]. Lenin se je tako postavil zoper dve socialistični interpretaciji tega vprašanja. Zavrnil je socialdemokratsko teorijo o čistem demokratizmu in birokratsko-etatistično teorijo, ki je stremela k diktaturi birokracije. O tem je največ pisal v Država in revolucija (1917) in Narodne naloge sovjetske oblasti (1918). V kontekstu narodnega vprašanja je zahteval popolno enakost vseh narodov, prav tako glede samoopredelitve in odcepitve narodov. Menil je namreč, da samo popolna afirmacija takih stališč zagotavlja uspešen boj zoper vse vrste nacionalizmov in uresničenjem težnje združitve delavcev vseh narodnosti v mednarodno skupnost. Najbolj pomembna dela s tega področja so Nacionalno vprašanje v našem programu (1903), Kritični zapisi o nacionalnem vprašanju (1923) in Socialistična revolucija ter pravica narodov do samoopredelitve. V delih, kot sta Razvoj kapitalizma v Rusiji (1899) in Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma (1917), je razdelal gospodarsko in politično bistvo imperialistične faze kapitalizma, pri čemer je pokazal, da je to monopolistični kapitalizem, za katerega je značilno: koncentracija industrijske proizvodnje, razumevanje sveta kot nedeljivega tržišča, [[izvoz kapitala]], vladavina in ustanavljanje mednarodnih monopolističnih zvez kapitalistov, da bi razdelili svet. == Leninizem in filozofija == Lenin je v svoji interpretaciji marksizma obranil pomen marksističnega [[materializem|materializma]] in [[dialektika|dialektike]], pri čemer je dokazoval neizbežnost pri znanstvenem obravnavanju družbenega razvoja. Ostro se je zoperstavil neokantovskemu revizionizmu, ki je bil tedaj navzoč. Bil je zelo kritičen do lastnih stališč in pogledov ter se na tak način zavzel za neprestani razvoj filozofske misli. Možnost razvoja je videl predvsem v plodnem razpravljanju o vsem, kar je pomembnega v filozofiji in kar napreduje spoznanje o človeštvu in razvoj. Tako je v marksistično misel vnesel močno komponento, nasprotno [[dogmatizem|dogmatizmu]], [[konservativizem|kenservativizmu]] in samozadovoljstvu. <ref>Tubić, Risto (1974): Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo, str. 224</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[marksizem]] * [[socializem]] * [[kapitalizem]] * [[imperializem]] * [[Vladimir Iljič Uljanov]] * [[Oktobrska revolucija]] == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/slovenian/lenin/index.htm V. I. Lenin na Marxist.org (slovensko)] [[Kategorija:Marksizem|*]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Vladimir Lenin]] poyj5eh8ysn14vkx85ej5tikh0rr8c5 6655677 6655676 2026-04-04T11:41:00Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20743-05|~2026-20743-05]] ([[User talk:~2026-20743-05|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6579829 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} [[Slika:Vladimir Lenin in July 1920 by Pavel Zhukov.jpg|sličica|[[Vladimir Lenin]], katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji]] '''Leninizem''' je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je [[Lenin|Leninova]] interpretacija in praktična aplikacija [[marksizem|marksizma]]. Oblikoval ga je v obdobju od konca 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. == Zgodovinski razvoj == Po smrti [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] se je [[kapitalizem|kapitalistični sistem]] razvijal naprej, spremembe pa so poskušali [[marksizem|marksisti]] analizirati in spoznati njihovo bistvo. Tako sta se oblikovala dva glavna tokova: (a) v Zahodni Evropi je prevladal [[revizionizem]], kar je oznaka za predrugačeno vizijo Marxovih naukov, pri čemer je ključno zavračanje revolucionarnega duha marksizma, (b) oblikoval se je tudi tok, ki je bolj kritično vrednotil položaj delavskega razreda in se bolj goreče zavzel za zmago socializma v novih razmerah. Med slednje sodijo Leninovi pogledi. Lenin se je ukvarjal predvsem z vprašanjem odnosa revolucionarnega [[proletariat|proletariata]] do [[država|države]] in [[parlament|parlamenta]]. Zanimala ga je oblika in vsebina oblasti delavskega razreda, vprašanje [[strategija|strategije]] in [[taktika|taktike]] revolucionarne borbe, organizacije [[komunistična partija|partije]], odnos proletariata do vojne, do nacionalnega vprašanje, še najpomembnejši pa so njegovi zaključki o bistvu in zgodovinskem pomenu [[imperializem|imperializma]], o možnosti začetka in zmage socialistične revolucije v nerazviti državi. == Leninova misel == [[Paradigma]] leninizma se glasi, da »brez revolucionarne teorije ni revolucionarnega gibanja«. Za Lenina je bila zato organizacija partije izjemnega pomena in je bila zanj osnovna predpostavka uspešnega boja proletariata zoper [[buržoazija|buržoazijo]]. Tako se je zoperstavil teoriji spontanosti v mednarodnem delavskem gibanju in je zahteval močno partijo, vodilno moč delavskega razreda. Dolžnost pripadnikov organizacije je organizirati in voditi množice. Tako stališče je nasprotno mnenju, da naj se organizacija v imenu množice bori za socialistične cilje. Njegovo razumevanje partije je vključevalo principe demokratičnega centralizma in široke izmenjave stališč znotraj tega okvira. O politični partiji je pisal v pomembnih delih, kot so [[Kaj storiti?]] (1902), Korak naprej, dva koraka nazaj (1904), Otroška bolezen levičarstva v komunizmu (1920). O socialistični revoluciji je pisal zlasti s stališča, kako naj uspe v nerazviti kapitalistično urejeni družbi. V kolikor so razredni antagonizmi v družbi zaostreni in mednarodne razmere konfliktne, lahko proletariat po Leninovem mnenju zmaga in prične s socialističnim prevratom, čeprav utegne to zahtevati nadčloveško požrtvovalnost. Najbližji zaveznik proletariatu so siromašni kmetje. Posebno pomembni so njegovi teoretični poudarki glede socialistične revolucije in diktature proletariata. Najbolj znano delo o tem nosi naslov Taktiki socialdemokracije v demokratični revoluciji (1905). Ključno vprašanje diktature proletariata je po Leninu ustvarjanje tipa družbene organizacije, v kateri bo oblast v rokah delavnega ljudstva in ne obratno, torej da bo oblast nad proletarci. V tem smislu nadaljuje Marxovo in Engelsovo misel o tem, da mora država v socializmu odmreti. Prav zato je v začetku revolucije večkrat poudarjal pomen neposrednega upravljanja prek [[komuna|komun]]. Lenin se je tako postavil zoper dve socialistični interpretaciji tega vprašanja. Zavrnil je socialdemokratsko teorijo o čistem demokratizmu in birokratsko-etatistično teorijo, ki je stremela k diktaturi birokracije. O tem je največ pisal v Država in revolucija (1917) in Narodne naloge sovjetske oblasti (1918). V kontekstu narodnega vprašanja je zahteval popolno enakost vseh narodov, prav tako glede samoopredelitve in odcepitve narodov. Menil je namreč, da samo popolna afirmacija takih stališč zagotavlja uspešen boj zoper vse vrste nacionalizmov in uresničenjem težnje združitve delavcev vseh narodnosti v mednarodno skupnost. Najbolj pomembna dela s tega področja so Nacionalno vprašanje v našem programu (1903), Kritični zapisi o nacionalnem vprašanju (1923) in Socialistična revolucija ter pravica narodov do samoopredelitve. V delih, kot sta Razvoj kapitalizma v Rusiji (1899) in Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma (1917), je razdelal gospodarsko in politično bistvo imperialistične faze kapitalizma, pri čemer je pokazal, da je to monopolistični kapitalizem, za katerega je značilno: koncentracija industrijske proizvodnje, razumevanje sveta kot nedeljivega tržišča, [[izvoz kapitala]], vladavina in ustanavljanje mednarodnih monopolističnih zvez kapitalistov, da bi razdelili svet. == Leninizem in filozofija == Lenin je v svoji interpretaciji marksizma obranil pomen marksističnega [[materializem|materializma]] in [[dialektika|dialektike]], pri čemer je dokazoval neizbežnost pri znanstvenem obravnavanju družbenega razvoja. Ostro se je zoperstavil neokantovskemu revizionizmu, ki je bil tedaj navzoč. Bil je zelo kritičen do lastnih stališč in pogledov ter se na tak način zavzel za neprestani razvoj filozofske misli. Možnost razvoja je videl predvsem v plodnem razpravljanju o vsem, kar je pomembnega v filozofiji in kar napreduje spoznanje o človeštvu in razvoj. Tako je v marksistično misel vnesel močno komponento, nasprotno [[dogmatizem|dogmatizmu]], [[konservativizem|kenservativizmu]] in samozadovoljstvu. <ref>Tubić, Risto (1974): Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo, str. 224</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[marksizem]] * [[socializem]] * [[kapitalizem]] * [[imperializem]] * [[Vladimir Iljič Uljanov]] * [[Oktobrska revolucija]] == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/slovenian/lenin/index.htm V. I. Lenin na Marxist.org (slovensko)] [[Kategorija:Marksizem|*]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Vladimir Lenin]] 16udhbqna956vlqy2x5gppguatuekmo Franc I. Habsburško-Lotarinški 0 136934 6655364 6634898 2026-04-03T14:54:38Z Florentina Veršič 146476 6655364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Franc I. | image = Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg | caption = Franc I. z avstrijsko cesarsko krono in insignijami ([[Friedrich von Amerling]], {{circa|1832}}) | succession = [[Sveti rimski cesar]] | moretext = | reign = 5. julij 1792&nbsp;– 6. avgust 1806 | coronation = 14. julij 1792<br>[[Frankfurtska stolnica]] | cor-type = Kronanje | predecessor = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | succession1 = [[Seznam avstrijskih vladarjev|Nadvojvoda/Avstrijski cesar]] | successor = ''Monarhija ukinjena'' ([[Napoleon]] kot zaščitnik [[Renska zveza|Renske zveze]]) | reign1 = 1. marec 1792/11. avgust 1804&nbsp;– 2. marec 1835 | coronation1 = | predecessor1 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | successor1 = [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] | reg-type1 = Kancler | regent1 = [[Klemens von Metternich]] | succession2 = [[Kralj Ogrske]], [[Kralj Hrvaške|Hrvaške]] in [[Kralj Češke|Češke]] | reign2 = 1. marec 1792 – 2. marec 1835 | cor-type2 = [[Kronanje|Kronanja]] | coronation2 = {{ubl|6. junij 1792, [[Budim]]|9. avgust 1792, [[Praga]]}} | predecessor2 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | successor2 = [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] | succession3 = [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Kralj Lombardsko-beneškega kraljestva]] | reign3 = 9. junij 1815&nbsp;– 2. marec 1835 | successor3 = [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] | succession4 = [[Seznam nemških monarhov|Vodja ''Präsidialmachta'' Avstrije]] | reign4 = 20. junij 1815&nbsp;- 2. marec 1835 | predecessor4 = | successor4 = [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] | birth_date = {{birth date|df=y|1768|2|12}} | birth_place = [[Firence]], [[Veliko vojvodstvo Toskana]] | death_date = {{death date and age|df=y|1835|3|2|1768|2|12}} | death_place = [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]] | burial_date = | burial_place = [[Imperialna kripta]] | spouses = {{plainlist| * {{marriage|[[Elizabeta Württemberška]]|1788|1790|end=d.}} * {{marriage|[[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]]|1790|1807|end=d.}} * {{marriage|[[Marija Ludovika Beatrika Modenska]]|1808|1816|end=d.}} * {{marriage|[[Karolina Avgusta Bavarska]]|1816}} }} | issue = {{plainlist| * nadvojvodinja Ludovika Elizabeta * [[Marija Luiza, francoska cesarica]] * [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|cesar Ferdinand I.]] * [[Marija Leopoldina, brazilska cesarica in portugalska kraljica]] * [[Marija Klementina, princesa Salerna]] * [[Nadvojvoda Jožef Franc Avstrijski|nadvojvoda Jožef Franc]] * [[Marija Karolina, kronska princesa Saksonije]] * [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|nadvojvoda Franc Karel]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska|nadvojvodinja Marija Ana]]}} | issue-link = #Children | full name = Franz Josef Karl | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | mother = [[Maria Luiza Španska]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] | signature = Signature of Francis II, Holy Roman Emperor.svg }} '''Franc I. Avstrijski''' (polno ime ''Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen''), zadnji cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]] (kot Franc II.) in prvi [[Cesar Avstrije|avstrijski cesar]] (kot Franc I.), znani tudi kot ''dvojni cesar'', * [[12. februar]] [[1768]], [[Firence]]; † [[2. marec]] [[1835]], [[Dunaj]]. Franc, sin [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] in Marije Luize Burbonsko-Španske, je bil oženjen štirikrat; (1) z Elizabeto Württemberško, ki je kmalu po porodu umrla skupaj s hčerko, (2) s sestrično Marijo Terezijo Burbonsko-Neapeljsko »princeso Obeh Sicilij« s katero je imel dvanajst otrok, (3) s sestrično Marijo Ludoviko Modensko in (4) z Karolino Avgusto Bavarsko. == Koalicijske vojne == Cesarsko krono je Franc nasledil v letu 1792, nakar so se je pod njegovo vladavino država zapletala z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Francija|Francijo]] v [[Koalicijske vojne|Koalicijske]], oziroma [[Napoleonske vojne]], kjer je Avstrija dolgo ostajala na strani poražencev. Tako se je morala kot poraženka za več let ali trajno odpovedati mnogim ozemljem. Posledica prehoda avstrijskih dežel pod nove oblastnike je bil tudi nastanek [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] leta 1809. Obnova oblasti in ponovno zavzetje izgubljenih dežel se je pričelo s šesto koalicijsko vojno proti Francozom (1812), ki se je nadaljevala v sedmo koalicijsko, po katerih je Avstrija na [[Pariški mirovni sporazum (1814)|Pariškem mirovnem sporazumu (1814)]] in [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu (1814-15)]] obnovila oblast nad nekdanjimi Ilirskimi provincami in nekaterimi ostalimi deželami. == Razpust Rimsko-nemškega, proglasitev Avstrijskega cesarstva == Franc I. je 11. avgusta 1804 proglasil [[Habsburžani|habsburške]] posesti za dedno Avstrijsko cesarstvo. S tem je odgovoril na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[seznam francoskih cesarjev|francoskega cesarja]]. Kot avstrijski cesar je privzel vladarsko ime ''Franc I.'' Po porazu v [[bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] ob koncu leta [[1805]] je nemško cesarstvo dejansko prenehalo obstajati in Franc I. ga je formalno razpustil [[6. avgust]]a [[1806]], po Napoleonovi ustanovitvi [[Renska konfederacija|Renske konfederacije]]. S tem se je končalo dvoletno obdobje njegovega dvojnega cesarskega naslova. == Sveta aliansa == [[Slika:Francis II & I, Holy Roman Emperor.jpg|sličica|Franc I Avstrijski, [[Narodna galerija Slovenije]].]] Izvirno z namenom širitve krščanskih pridobitev<ref>[http://www.newadvent.org/cathen/07398a.htm Katoliška enciklopedija: Sveta aliansa (ang.)]</ref>, v bistvu pa za preprečitev širjenja revolucionarnih, demokratičnih idej ter nacionalnih gibanj in ohranjanja pridobitev Dunajskega kongresa je Franc I. z [[Rusija|Rusijo]] in [[Prusija|Prusijo]] sklenil vojaško-politično zvezo imenovano [[Sveta aliansa]], ki je s svojim drugim [[Ljubljanski kongres (1821)|kongresom v Ljubljani (1821)]] za trenutek v središče pozornosti postavilo dotlej malo znano Ljubljano. V soglasju s poslanstvom Svete alianse si je Franc I. skupaj s [[Klemens Metternich|kanclerjem Metternichom]] prizadeval za krepitev absolutistične države ([[Metternichov absolutizem]]). == Reference == {{sklici}} == Viri == * Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Francis II, Holy Roman Emperor}} * [[s:de:Erklärung Franz II. zur Niederlegung der Krone des Heiligen Römischen Reiches|Izjava Franca II. o odložitvi rimsko-nemške cesarske krone, 6. avgust 1806]] {{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] |funkcija= [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]] |leto-nastopa-prenehanja=1792-1806 |naslednik= razpustitev cesarstva }}{{Nasledstvo1| |predhodnik= ustanovitev cesarstva |funkcija= avstrijski cesar |leto-nastopa-prenehanja=1804-1835 |naslednik=[[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški]] }} {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{Češki vladarji}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} {{DEFAULTSORT:Franc I. Habsburško-Lotarinški}} [[Kategorija:Avstrijski cesarji]] [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Ogrski kralji]] o4lzcf7rgfywxdvdcv9lc4o8jabouwj Grič (razločitev) 0 137171 6655362 6655255 2026-04-03T14:43:08Z ~2026-90770-6 254477 6655362 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Mrovljev grič]], zaselek pri Cerknem *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Slugov grič]] (1223m) *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Tuškov Grič]] (1010 m) *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] *[[dvosedežnica Grič]], [[smučišče Cerkno]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} 24x34sc3xl25j9ss9rsl8quffmziwrg 6655392 6655362 2026-04-03T15:49:42Z ~2026-90770-6 254477 6655392 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Mrovljev grič]], zaselek pri Cerknem *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Slugov grič]] (1223m) *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Tuškov Grič]] (1010 m) *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] *dvosedežnica Grič in smučarska proga Grič 1, [[smučišče Cerkno]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} a5l67lhd0m16ixtu581mumyb3j6se16 Dolina (razločitev) 0 143424 6655390 6652033 2026-04-03T15:48:22Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6655390 wikitext text/x-wiki '''Dolina''' je lahko: [[Dolina]], geomorfološka oblika oz. del zemeljskega površja, natančneje podolgovat svet, pogosto povezan s tokom reke. '''Dolina''' je tudi mednarodni [[Geografija|geografski]] strokovni termin, sinonim za [[Kraška dolina|kraško dolino]] oziroma [[Vrtača|vrtačo]], [[Kras|kraško]] globel ali kotanjo oziroma [[Uvala|uvalo]], pri kateri je globina manjša od [[Premer|premera]]. == Toponimi z dolino v imenu == {{div col|colwidth=24em}} * [[Zgornjesavska dolina]] (tudi samo ''Dolina'') ** [[Dolina Radovne]] **[[Stresena dolina]] * [[Dolina Triglavskih jezer]] **[[Lopučniška dolina]] in [[Dolina pod Stadorjem]] ** Zgornja in Spodnja [[Bohinjska dolina]] ***[[Bukovška dolina]] ***[[Rudna dolina]] ***[[Kranjska dolina]] ***[[Planina Bareča dolina]] ***[[Planina Kranjska dolina]] ** [[Nomenjska dolina]] ** [[Šentanska dolina]] * [[Dravska dolina]] ** [[Mežiška dolina]] ** [[Mislinjska dolina]] ** [[Dravinjska dolina]] ** [[Pesniška dolina]] ***[[Andrenska dolina]] **[[Ščavniška dolina]] * [[Poljanska dolina (Gorenjska)]] * [[Poljanska dolina (Dolenjska)]] (''Črmošnjiško-Poljanska dolina'') * [[Selška dolina]] *[[Kanomljiška dolina]] * [[Soška dolina]] **[[Kanjon Učja]] ([[dolina Učja]]) ** [[Dolina Idrijce]] ***[[Čepovanski dol]] ** [[Vipavska dolina]] ** [[Braniška dolina]] * [[Senadolska dolina]] * [[Horjulska dolina]] in [[Polhograjska dolina]] * [[Borovniška dolina]] * [[Podlipska dolina]] * [[Zelena dolina]] * [[Žejna dolina]] * [[Želimeljska dolina]] * [[Besniška dolina]] *[[Dolina Kamniške bistrice]] ** [[Kurja dolina]] * [[Savinjska dolina]] ** [[Logarska dolina]] ** [[Zgornja Savinjska dolina]] *** [[Zadrečka dolina]] *** [[Šaleška dolina]] * [[Spodnja Savinjska dolina]] * [[Tuhinjska dolina]] * [[Konjska dolina]] * [[Moravška dolina]] *[[Lipniška dolina]] *[[Logarjeva dolina]] *[[Mrzla dolina]] * [[Savska dolina]] v [[Zasavje|Zasavju]] * [[Pivška kotlina]] ('Pivška dolina') * [[Dolina reke Reke]] * [[Košanska dolina]] * [[Vremska dolina]] * [[Kolpska dolina]] * [[Moravska planota|Goteniška dolina]] * [[Dragarska dolina]] in [[Glažutarska dolina]] * [[Struška dolina]] * [[Ribniška dolina]] (''Ribniško-Kočevska dolina'') * [[Loška dolina]] (in [[Občina Loška dolina]]) * [[Dolina Krke]] *[[Mirnopeška dolina]] * [[Mirnska dolina]] *[[Šmarska dolina]] * [[Mišja dolina]] * [[Sračja dolina]] * [[Temeniška dolina]] * [[Dolina Sotle]] * [[Štatenberška dolina]] * [[Dolina Glinščice]] * [[Dolina reke Dragonje]] * [[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina,]] predel (gozd) na skrajnem jugozahodu Maribora ob vznožju Pohorja * [[Široka dolina]] (Hrušica) *[[Dolina Kobila]] V zamejstvu: * [[Labotska dolina]] * [[Ziljska dolina]] in [[Lesna dolina]] *[[Krška dolina]] (Gurktal) *[[Motniška dolina]] (Metnitztal) *[[Čakavska dolina]] (Saggautal) * [[Rabeljska dolina]]/Jezerska dolina * [[Kanalska dolina]] *[[Milštatska dolina]] (Miljska dolina) * [[Reklanska dolina]] * [[Karnahtska dolina]]'' (Valle del Cornappo)' * [[Terska dolina]] * [[Nadiške doline]] *[[Vimiška dolina]] *[[Višprijska dolina]] *[[Zgornja Dravska dolina]] * [[Pustriška dolina]] Tuje doline: *[[Latinska dolina]] * [[Dolina reke Eisack]] * [[Dolina Wipptal]] * Dolina [[Val Camonica]] * [[Dolina Aoste]] *[[Dolina Susa]] *[[Dolina Glendalough]], Irska * [[Kočanska dolina]] (kotlina v Severni Makedoniji) *[[Pošćenska dolina]]; [[Dolina Alisnica]], [[Dolina Lokvice]] (Črna Gora) *[[Vinodolska dolina]]/[[Vinodol]] (Hrvaška) *[[Beka (dolina)]] (Libanon) *[[Dolina Helbun]] (Sirija) *[[Dolina Hula]], [[Dolina reke Jordan]], [[Dolina Timna]] * [[Dolina kraljev]] (Egipt) *[[Dolina ob spodnjem toku reke Avaš]] (Etiopija) *[[Dolina Kakrak]] (Afganistan) *[[Dolina Pandžšir]] (Afganistan) *[[Dolina smrti]] (ZDA, Kalifornija) *[[Dolina smrti, Čile]] *[[Lunina dolina, Čile]] *dolina [[Ovakudani]]/"Velika vrela dolina" (Japonska) {{div col end}} == Ime naselij == === V Sloveniji === * [[Dolina, Puconci|Dolina]], občina Puconci * [[Dolina, Tržič|Dolina]], občina Tržič * [[Dolina pri Lendavi]], občina Lendava * [[Jarčja Dolina]], občina [[Občina Žiri|Žiri]] * [[Kravja dolina, Ljubljana]], nekdanje ime za predel Ljubljane * [[Rožna dolina, Ljubljana]], mestni predel na zahodu Ljubljane; * [[Rožna Dolina]], [[Nova Gorica]] * [[Velika Dolina]], občina Brežice * [[Mala Dolina]], občina Brežice === v Avstriji === * [[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]], nem. Dolina, vas in priljubljena slovenska božja pot na Celovškem polju v Avstriji v občini Grabštanj, fara Pokrče === V Italiji === * [[Dolina, Trst|Dolina]], občina in naselje jugovzhodno od Trsta * [[Dolina, Garmak|Dolina]], občina [[Garmak]] === Drugje === * [[Dolina, Bosanska Gradiška]], naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] * [[Dolina, Vrbje]], naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]] * Dolina (ukrajinsko Доли́на; poljsko ''Dolina''; angl. Dolyna) je mesto v jugozahodni Ukrajini (regija [[Ivano-Frankivsk]]) z ok. 20.000 prebivalci * [[Ravna Dolina]], turistično naselje blizu [[Savudrija|Savudrije]] v mestni občini [[Umag]] na [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaškem]] == Glej tudi == *[[Dolina miru]], slovenski protivojni film iz leta 1956 *[[Dolinsko]] *[[Dol]] (razločitev) *vlečnica Dolina in smučarska proga Dolina 2 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] *priimek [[Dolinar]] {{razločitev}} 4ka035s8aayrukhrlod6d8obtmry8y5 6655391 6655390 2026-04-03T15:49:12Z Quinlan83 192915 Restored revision 6652033 by [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|talk]]): Restore (TwinkleGlobal) 6655391 wikitext text/x-wiki '''Dolina''' je lahko: [[Dolina]], geomorfološka oblika oz. del zemeljskega površja, natančneje podolgovat svet, pogosto povezan s tokom reke. '''Dolina''' je tudi mednarodni [[Geografija|geografski]] strokovni termin, sinonim za [[Kraška dolina|kraško dolino]] oziroma [[Vrtača|vrtačo]], [[Kras|kraško]] globel ali kotanjo oziroma [[Uvala|uvalo]], pri kateri je globina manjša od [[Premer|premera]]. == Toponimi z dolino v imenu == {{div col|colwidth=24em}} * [[Zgornjesavska dolina]] (tudi samo ''Dolina'') ** [[Dolina Radovne]] **[[Stresena dolina]] * [[Dolina Triglavskih jezer]] **[[Lopučniška dolina]] in [[Dolina pod Stadorjem]] ** Zgornja in Spodnja [[Bohinjska dolina]] ***[[Bukovška dolina]] ***[[Rudna dolina]] ***[[Kranjska dolina]] ***[[Planina Bareča dolina]] ***[[Planina Kranjska dolina]] ** [[Nomenjska dolina]] ** [[Šentanska dolina]] * [[Dravska dolina]] ** [[Mežiška dolina]] ** [[Mislinjska dolina]] ** [[Dravinjska dolina]] ** [[Pesniška dolina]] ***[[Andrenska dolina]] **[[Ščavniška dolina]] * [[Poljanska dolina (Gorenjska)]] * [[Poljanska dolina (Dolenjska)]] (''Črmošnjiško-Poljanska dolina'') * [[Selška dolina]] *[[Kanomljiška dolina]] * [[Soška dolina]] **[[Kanjon Učja]] ([[dolina Učja]]) ** [[Dolina Idrijce]] ***[[Čepovanski dol]] ** [[Vipavska dolina]] ** [[Braniška dolina]] * [[Senadolska dolina]] * [[Horjulska dolina]] in [[Polhograjska dolina]] * [[Borovniška dolina]] * [[Podlipska dolina]] * [[Zelena dolina]] * [[Žejna dolina]] * [[Želimeljska dolina]] * [[Besniška dolina]] *[[Dolina Kamniške bistrice]] ** [[Kurja dolina]] * [[Savinjska dolina]] ** [[Logarska dolina]] ** [[Zgornja Savinjska dolina]] *** [[Zadrečka dolina]] *** [[Šaleška dolina]] * [[Spodnja Savinjska dolina]] * [[Tuhinjska dolina]] * [[Konjska dolina]] * [[Moravška dolina]] *[[Lipniška dolina]] *[[Logarjeva dolina]] *[[Mrzla dolina]] * [[Savska dolina]] v [[Zasavje|Zasavju]] * [[Pivška kotlina]] ('Pivška dolina') * [[Dolina reke Reke]] * [[Košanska dolina]] * [[Vremska dolina]] * [[Kolpska dolina]] * [[Moravska planota|Goteniška dolina]] * [[Dragarska dolina]] in [[Glažutarska dolina]] * [[Struška dolina]] * [[Ribniška dolina]] (''Ribniško-Kočevska dolina'') * [[Loška dolina]] (in [[Občina Loška dolina]]) * [[Dolina Krke]] *[[Mirnopeška dolina]] * [[Mirnska dolina]] *[[Šmarska dolina]] * [[Mišja dolina]] * [[Sračja dolina]] * [[Temeniška dolina]] * [[Dolina Sotle]] * [[Štatenberška dolina]] * [[Dolina Glinščice]] * [[Dolina reke Dragonje]] * [[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina,]] predel (gozd) na skrajnem jugozahodu Maribora ob vznožju Pohorja * [[Široka dolina]] (Hrušica) *[[Dolina Kobila]] V zamejstvu: * [[Labotska dolina]] * [[Ziljska dolina]] in [[Lesna dolina]] *[[Krška dolina]] (Gurktal) *[[Motniška dolina]] (Metnitztal) *[[Čakavska dolina]] (Saggautal) * [[Rabeljska dolina]]/Jezerska dolina * [[Kanalska dolina]] *[[Milštatska dolina]] (Miljska dolina) * [[Reklanska dolina]] * [[Karnahtska dolina]]'' (Valle del Cornappo)' * [[Terska dolina]] * [[Nadiške doline]] *[[Vimiška dolina]] *[[Višprijska dolina]] *[[Zgornja Dravska dolina]] * [[Pustriška dolina]] Tuje doline: *[[Latinska dolina]] * [[Dolina reke Eisack]] * [[Dolina Wipptal]] * Dolina [[Val Camonica]] * [[Dolina Aoste]] *[[Dolina Susa]] *[[Dolina Glendalough]], Irska * [[Kočanska dolina]] (kotlina v Severni Makedoniji) *[[Pošćenska dolina]]; [[Dolina Alisnica]], [[Dolina Lokvice]] (Črna Gora) *[[Vinodolska dolina]]/[[Vinodol]] (Hrvaška) *[[Beka (dolina)]] (Libanon) *[[Dolina Helbun]] (Sirija) *[[Dolina Hula]], [[Dolina reke Jordan]], [[Dolina Timna]] * [[Dolina kraljev]] (Egipt) *[[Dolina ob spodnjem toku reke Avaš]] (Etiopija) *[[Dolina Kakrak]] (Afganistan) *[[Dolina Pandžšir]] (Afganistan) *[[Dolina smrti]] (ZDA, Kalifornija) *[[Dolina smrti, Čile]] *[[Lunina dolina, Čile]] *dolina [[Ovakudani]]/"Velika vrela dolina" (Japonska) {{div col end}} == Ime naselij == === V Sloveniji === * [[Dolina, Puconci|Dolina]], občina Puconci * [[Dolina, Tržič|Dolina]], občina Tržič * [[Dolina pri Lendavi]], občina Lendava * [[Jarčja Dolina]], občina [[Občina Žiri|Žiri]] * [[Kravja dolina, Ljubljana]], nekdanje ime za predel Ljubljane * [[Rožna dolina, Ljubljana]], mestni predel na zahodu Ljubljane; * [[Rožna Dolina]], [[Nova Gorica]] * [[Velika Dolina]], občina Brežice * [[Mala Dolina]], občina Brežice === v Avstriji === * [[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]], nem. Dolina, vas in priljubljena slovenska božja pot na Celovškem polju v Avstriji v občini Grabštanj, fara Pokrče === V Italiji === * [[Dolina, Trst|Dolina]], občina in naselje jugovzhodno od Trsta * [[Dolina, Garmak|Dolina]], občina [[Garmak]] === Drugje === * [[Dolina, Bosanska Gradiška]], naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] * [[Dolina, Vrbje]], naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]] * Dolina (ukrajinsko Доли́на; poljsko ''Dolina''; angl. Dolyna) je mesto v jugozahodni Ukrajini (regija [[Ivano-Frankivsk]]) z ok. 20.000 prebivalci * [[Ravna Dolina]], turistično naselje blizu [[Savudrija|Savudrije]] v mestni občini [[Umag]] na [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaškem]] == Glej tudi == *[[Dolina miru]], slovenski protivojni film iz leta 1956 *[[Dolinsko]] *[[Dol]] (razločitev) *priimek [[Dolinar]] {{razločitev}} kr91iu4dwiyx0qsdqm6bkfuzsxd0sve Rudolf Steiner 0 145406 6655607 6388826 2026-04-04T08:48:27Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 /* Življenje */ 6655607 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] nuju6r7e6h6jadmj9psezmc69z1wex8 6655608 6655607 2026-04-04T08:48:42Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655608 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] kreog8kpeusphv8zjaznylmzfmq58gq 6655615 6655608 2026-04-04T08:51:52Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 /* Življenje */ 6655615 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] odh1c9gi1ybnj7s3htmdsh62o1i7klw 6655616 6655615 2026-04-04T08:52:05Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655616 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] cpk7dhd49xdq7prmydeyqvvu4c6u5pn 6655624 6655616 2026-04-04T09:00:09Z A09 188929 Dolgotrajni vandalizem 6655608 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] kreog8kpeusphv8zjaznylmzfmq58gq 6655631 6655624 2026-04-04T09:17:47Z Yerpo 8417 razveljavljenih 5 redakcij od [[Special:Diff/6655607|6655607]] do [[Special:Diff/6655624|6655624]] - ročni rvv 6655631 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] 3w50z1m1asxp9z4xeigqol7vp6i092g Klemens von Metternich 0 157632 6655413 6653584 2026-04-03T16:29:58Z MaksiKavsek 244409 + 6655413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein'''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in eden največjih [[Diplomat|diplomatov]] svoje dobe, * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je "Metternichov sistem" mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Countess Eleonore of Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternich's first wife]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|''[[The Congress of Erfurt]]'' by [[Nicolas Gosse]], 1838. Napoleon receiving von Vincent at Erfurt, a congress Metternich was not allowed to attend]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich was influential in bringing about the marriage of Napoleon to Archduchess Marie Louise of Austria. ''[[The Wedding of Napoleon and Marie Louise]]'' by [[Georges Rouget]].]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|The meeting between French emperor Napoleon I and Austrian diplomat Marquess Klemens von Metternich in the Marcolini Palace in Dresden on 26 June 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene "naravne meje" in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="ford2212" /><ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel "počasi in nejevoljno" pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]], in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona, in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref>, namely that [[Lübeck]] and [[Hamburg]] would return to being free cities, and more generally the end of direct French control over the [[Confederation of the Rhine]]; the return of annexed Prussian territory; the return of the [[Illyrian Provinces]] to Austria; and the dissolution of the French-dominated [[Grand Duchy of Warsaw]] {{harv|Palmer|1972|p=97}}.</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom [[Armand-Augustin-Louis|Armandu Caulaincourtu]] in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|Karl von Schwarzenberg and the three allied monarchs after the [[Battle of Leipzig]], 1813 (''[[The Declaration of Victory After the Battle of Leipzig]]'' by [[Johann Peter Krafft]])]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksanderja, Franca in pruskega Friderika), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje "modro vodstvo" nagrajen s činom kneza (''Fürst'').<ref name="sauvignyxiii2" /> Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Before talks could begin, Coalition armies crossed the [[Rhine]] on 22 December. Metternich retired from Frankfurt to [[Breisgau]] to celebrate Christmas with his wife's family before travelling to the new Coalition headquarters at [[Basel]] in January 1814. There were quarrels with Tsar Alexander, particularly over the fate of France.<ref>At this time, the Russians favoured a new monarchy under [[Charles XIV John of Sweden|Jean Bernadotte]], while Austria favoured keeping the Bonaparte-Habsburg dynasty, if not under Napoleon himself {{harv|Palmer|1972|p=112}}.</ref> This rivalry intensified in January, prompting Alexander to storm out. He therefore missed the arrival of Castlereagh in mid-January.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich and Castlereagh formed a good working relationship and then met with Alexander at [[Langres]]. The Tsar remained unaccommodating however, demanding a push into the centre of France; but he was too preoccupied to object to Metternich's other ideas, like a final peace conference in Vienna. Metternich did not attend talks with the French at [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillon]], as he wanted to stay with Alexander. The talks stalled, and, after a brief advance, Coalition forces had to retreat after the [[Battle of Montmirail]] and [[Battle of Montereau]]. This relieved Metternich's fears that an overconfident Alexander might act unilaterally.<ref name="palmer107" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v Basel. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107" /> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko, in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz "Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi".<ref name="palmer123" /> === Dunajski konrges === {{Further|Dunajski konrges}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich alongside [[Arthur Wellesley, 1st Duke of Wellington|Wellington]], [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] and other European diplomats at the [[Congress of Vienna]], 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|The national boundaries within Europe set by the Congress of Vienna]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri "velike četverice" (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim grejo v Baden. Podbudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot [[Vojvodina Varšava|Velikemu vojvodstvu Varšavi]]) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke). <ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="cecil1692" /><ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> == Življenje in delo == V zgodovino se je zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in po svoji neomajni konservativni drži, ki ji je bil zvest celo življenje. Leta 1848, v času [[Marčna revolucija|marčne revolucije]], je bil prisiljen odstopiti z mesta avstrijskega kanclerja. == Priznanja == Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{navedi knjigo|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}. == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] 2a4450wfhqgkdn0zbrq0tz8jgt39h9g Vlado Novak (igralec) 0 157640 6655648 6649426 2026-04-04T10:43:43Z ~2026-20802-42 257645 6655648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|ime=Vlado Novak}} {{drugipomeni3|Vlado Novak}} '''Vlado Novak''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[9. april]] [[1952]], [[Maribor]]. Vlado Novak je slovenski gledališki in filmski igralec in dolgoletni član igralskega ansambla [[SNG Maribor|Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor]]. Je prejemnik številnih stanovskih nagrad, med drugim Borštnikovega prstana. == Mladost == Rodil se je 9. aprila 1952 v Mariboru. Že v mladosti je sodeloval v mariborskem Amaterskem gledališču Slava Klavora. V rojstnem mestu je leta 1974 tudi diplomiral na [[VEKŠ|Visoki ekonomsko-komercialni šoli]]. Istega leta je začel študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani v letniku [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]]. Leta 1981 je absolviral, leta 1995 pa tudi diplomiral.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vlado Novak|url=https://sigledal.org/geslo/Vlado_Novak|website=Geslo|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> == Igralska kariera == Leta 1976 se je zaposlil v igralskem ansamblu [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica]] (danes Slovensko narodno gledališče Nova Gorica), naslednje leto, 1. septembra 1977 pa postal član ansambla [[SNG Maribor|Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor]]. Tam je ostal do 31. oktobra 1995, ko je za eno sezono postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], nato pa se 3. julija 1996 znova vrnil v SNG Maribor - sprva za pol leta kot vršilec dolžnosti umetniškega vodja in nato znova kot dramski igralec.<ref name=":0" /> Upokojil se je leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Vlado Novak|url=https://svet24.si/clanek/novice/kultura/570cca25699c9/poslovil-se-je-vlado-novak#google_vignette|website=Novice Svet24|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> Vlado Novak ustvarja tudi filmske vloge, najbolj prepoznavna je vloga Pištija Gajaša v filmu [[Marko Naberšnik|Marka Naberšnika]] ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'', ki je bil več let tudi najbolj gledan slovenski celovečerni film, Novak pa je leta 2007 prejel tudi Vesno za najboljšo moško vlogo v tem filmu.<ref>{{Navedi splet|title=Vesne Otrokom s Petrička, Petelinjem zajtrku|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/vesne-otrokom-s-petricka-petelinjem-zajtrku-9501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> Med drugim je igral tudi v filmih ''[[Moj ata, socialistični kulak]], [[Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]], [[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]], [[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]], [[Stekle lisice]]'' idr. Igral je tudi v seriji [[Reka ljubezni]] kot tajkun Andrej Majer, v [[V imenu ljudstva]] kot Nikin oče Miro, ter nastopil v 2. epizodi serije [[Življenja Tomaža Kajzerja|Življenja Tomaža Kajzerja 2]] kot oče glavnega junaka. [[Slika:Vlado Novak prejema berta 2019.jpg|sličica|Ob prejemu nagrade bert (2019)]] Za svoje gledališko ustvarjanje je med drugim leta 2014 prejel [[Borštnikov prstan]], leta 2019 pa [[Nagrada bert|nagrado Bert]] za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre,<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada bert igralcu Vladu Novaku, ki je vedno z dušo in srcem pri stvari|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/nagrada-bert-igralcu-vladu-novaku-ki-je-vedno-z-duso-in-srcem-pri-stvari/503630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-11|language=sl|first=N.|last=Š}}</ref><ref name=":0" /> 2026 tudi [[odličje Marija Vera]] Združenja dramskih umetnikov za življensko delo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sigledal.org/geslo/Vlado_Novak Vlado Novak na Sigledal.org] * [http://www.petelinjizajtrk.com/si/ekipa-vlado-novak.html Vlado Novak na Petelinjizajtrk.com] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih igralcev]] {{artist-stub}} {{BorstnikovPrstan}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{GlazerjeviNagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Vlado}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] gwjdtk00nsxnoacqprdl1jltrv0r0so Seznam vrhov v Srbiji 0 158429 6655486 5300087 2026-04-03T20:03:58Z Upwinxp 126544 +np 6655486 wikitext text/x-wiki To je seznam vseh [[gora]] v [[Srbija|Srbiji]]. Večina Osrednje Srbije in [[Kosovo|Kosova]] je pokrito z nizkimi ali srednje visokimi gorami. Gore v osrednji, zahodni in južnozahodni [[Srbija|Srbiji]] pripadajo [[Dinarsko gorstvo|Dinarskem gorstvu]]. Gore, ki pa ležijo bolj na vzhodu pa pripadajo [[Karpati|Karpatom]] ali pa [[Balkansko gorstvo|Balkanskem gorstvu]]. {|class="wikitable sortable" !Vrh||Najvišji vrh/-ovi||[[Nadmorska višina]] (m)||Koordinati||Najbližje mesto |- |[[Avala (Srbija)|Avala]] | ||align="right"|506||{{coord|44|41|08|N|20|31|14|E}} ||[[Beograd]] |- |[[Babička Gora]] |Kriva Buka ||align="right"|1059||{{coord|43|07|38|N|22|03|59|E}} ||[[Leskovac]] |- |[[Beljanica]] |Beljanica ||align="right"|1339||{{coord|44|06|28|N|21|42|33|E}} ||[[Žagubica]] |- |rowspan=2|[[Besna Kobila]] | ||align="right"|1830||{{coord|42|33|04|N|22|18|54|E}} ||[[Vranje (gora)|Vranje]] |- |Besna Kobila ||align="right"|1923||{{coord|42|31|44|N|22|14|06|E}} ||[[Vranje, Srbija|Vranje]] |- |[[Bobija]] |Tornička Bobija ||align="right"|1272||{{coord|44|09|24|N|19|30|49|E}} ||[[Ljubovija]] |- |[[Boranja]] |Crni Vrh ||align="right"| 856||{{coord|44|22|25|N|19|15|29|E}} ||[[Krupanj]] |- |[[Bukulja]] |Bukulja ||align="right"| 696||{{coord|44|17|42|N|20|31|52|E}} ||[[Aranđelovac]] |- |[[Čemernik]] | ||align="right"|1638||{{coord|42|43|56|N|22|16|55|E}} ||[[Leskovac]] |- |[[Čemerno]] |Smrdljuč ||align="right"|1579||{{coord|43|35|08|N|20|25|51|E}} ||[[Ivanjica]] |- |rowspan=2|[[Cer (Srbija)|Cer]] |Cer ||align="right"| 687||{{coord|44|36|17|N|19|10|48|E}} ||[[Šabac]] |- | ||align="right"| 593||{{coord|44|37|06|N|19|25|58|E}} ||[[Šabac]] |- |[[Crni Vrh]] |Crni Vrh ||align="right"| 707||{{coord|44|09|19|N|21|06|56|E}} ||[[Jagodina]] |- |rowspan=2|[[Crnoljeva]] |Garamele ||align="right"|1160||{{coord|42|24|43|N|20|58|02|E}} ||[[Štimlje]] |- |Gradina ||align="right"|1055||{{coord|42|28|48|N|20|51|01|E}} ||[[Mališevo]] |- |[[Deli Jovan]] |Crni Vrh ||align="right"|1136||{{coord|44|13|20|N|22|13|30|E}} ||[[Negotin]] |- |[[Devica]] |Čapljinac ||align="right"|1137||{{coord|43|35|46|N|21|56|17|E}} ||[[Sokobanja]] |- |rowspan=2|[[Fruška gora]] |Crveni Čot ||align="right"| 538||{{coord|45|09|07|N|19|42|48|E}} ||[[Beočin]] |- |Iriški Venac ||align="right"| 516||{{coord|45|09|32|N|19|52|04|E}} ||[[Irig]] |- |rowspan=2|[[Gledić]] |Crni Vrh ||align="right"| 895||{{coord|43|51|22|N|20|54|31|E}} ||[[Kragujevac]] |- |Samar ||align="right"| 922||{{coord|43|45|11|N|20|57|25|E}} ||[[Trstenik, Srbija|Trstenik]] |- |[[Golaš]] |Golaš ||align="right"|1389||{{coord|43|12|13|N|22|14|45|E}} ||[[Bela Palanka]] |- |rowspan=2|[[Golija]] |Crni Vrh ||align="right"|1795||{{coord|43|18|51|N|20|23|45|E}} ||[[Raška]] |- |Jankov kamen ||align="right"|1833||{{coord|43|20|30|N|20|16|46|E}} ||[[Ivanjica]] |- |[[Golubac]] | ||align="right"| 733||{{coord|43|44|13|N|20|12|11|E}} ||[[Guča]] |- |rowspan=2|[[Goljak, Srbija|Goljak]] |Novakova ||align="right"|1101||{{coord|42|43|48|N|21|32|4|E}} ||[[Priština]] |- |Velja glava ||align="right"|1181||{{coord|42|41|30|N|21|41|4|E}} ||[[Vranje]] |- |[[Gramada]] |Vrtop ||align="right"|1721||{{coord|42|47|34|N|22|22|38|E}} ||[[Surdulica]] |- |[[Gučevo]] |Crni Vrh ||align="right"| 779||{{coord|44|29|21|N|19|10|48|E}} ||[[Loznica]] |- |[[Hajla]] |Hajla ||align="right"|2403||{{coord|42|45|16|N|20|08|58|E}} ||[[Peć]] |- |rowspan=2|[[Homolje]] |Crni Vrh ||align="right"|1043||{{coord|42|07|39|N|21|58|06|E}} ||[[Bor, Srbija|Bor]] |- |Štubej ||align="right"| 940||{{coord|44|21|22|N|21|37|58|E}} ||[[Petrovac na Mlavi]] |- |[[Hum, Srbija|Hum]] |Krstača ||align="right"|1756||{{coord|42|57|47|N|20|07|34|E}} ||[[Tutin]] |- |[[Jadovnik]] | ||align="right"|1732||{{coord|43|16|36|N|19|50|19|E}} ||[[Sjenica]] |- |[[Jagodnja]] |Košutnja Stopa ||align="right"| 939||{{coord|44|20|38|N|19|17|45|E}} ||[[Krupanj]] |- |[[Javor (vrh)]] |Vasilin Vrh ||align="right"|1519||{{coord|43|26|36|N|20|03|33|E}} ||[[Sjenica]] |- |[[Javorište]] |Oštri kamen ||align="right"|1213||{{coord|44|01|50|N|21|47|45|E}} ||[[Resavica]] |- |[[Jelica]] |Crna Stena ||align="right"| 929||{{coord|43|47|23|N|20|21|50|E}} ||[[Čačak]] |- |[[Jelova Gora]] |Đakov kamen ||align="right"|1011||{{coord|43|56|52|N|19|46|51|E}} ||[[Užice]] |- |rowspan=4|[[Jezerska planina]] |Ostrvica ||align="right"|2092||{{coord|42|14|29|N|20|54|51|E}} ||[[Prizren]] |- |Karadino ||align="right"|1656||{{coord|42|18|01|N|21|02|3|E}} ||[[Štrpce]] |- |Bukova glava ||align="right"|1677||{{coord|42|19|35|N|20|58|4|E}} ||[[Suva Reka]] |- |Studenica ||align="right"|1723||{{coord|42|18|37|N|20|59|1|E}} ||[[Suva Reka]] |- |[[Juhor]] |Veliki Vetren ||align="right"| 774||{{coord|43|48|37|N|21|16|03|E}} ||[[Paraćin]] |- |rowspan=4|[[Kopaonik]] |Oštro Koplje ||align="right"|1789||{{coord|43|01|11|N|21|01|10|E}} ||[[Podujevo]] |- |Pančićev Vrh ||align="right"|2017||{{coord|43|16|17|N|20|49|53|E}} ||[[Raška]] |- |Šatorica ||align="right"|1750||{{coord|43|06|41|N|20|58|49|E}} ||[[Leposavić]] |- |Veliki Čir ||align="right"|1369||{{coord|43|11|17|N|20|54|16|E}} ||[[Leposavić]] |- |[[Koritnik, Srbija|Koritnik]] |Koritnik ||align="right"|2393||{{coord|42|04|54|N|20|33|45|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Kosmaj]] |Kosmaj ||align="right"| 626||{{coord|44|27|56|N|20|33|56|E}} ||[[Mladenovac]] |- |[[Kotlenik]] |Veliki Vrh ||align="right"| 749||{{coord|43|50|33|N|20|40|59|E}} ||[[Kraljevo]] |- |[[Koznica]] |Grbeš ||align="right"|1230||{{coord|42|39|35|N|21|22|4|E}} ||[[Priština]] |- |rowspan=3|[[Kučajske planine]] |Velika Tresta ||align="right"|1284||{{coord|44|04|48|N|21|49|41|E}} ||[[Senjski Rudnik]] |- |Koprivno brdo ||align="right"|1063||{{coord|43|56|17|N|21|44|17|E}} ||[[Senjski Rudnik]] |- |Pozerak ||align="right"|1049||{{coord|44|02|06|N|21|40|00|E}} ||[[Resavica]] |- |[[Kukavica]] |Vlajna ||align="right"|1442||{{coord|42|47|25|N|21|57|05|E}} ||[[Vladičin Han]] |- |[[Mali Jastrebac]] |Kupinjak ||align="right"| 948||{{coord|43|23|40|N|21|38|03|E}} ||[[Niš]] |- |rowspan=2|[[Maljen]] |Golubovac ||align="right"|1047||{{coord|44|07|06|N|19|59|51|E}} ||[[Valjevo]] |- |Kraljev Stol ||align="right"|1103||{{coord|44|07|01|N|20|01|38|E}} ||[[Valjevo]] |- |[[Medvednik]] | ||align="right"|1244||{{coord|44|12|36|N|19|38|28|E}} ||[[Valjevo]] |- |rowspan=2|[[Miroč]] |Štrbac ||align="right"| 768||{{coord|44|35|24|N|22|17|06|E}} ||[[Donji Milanovac]] |- | ||align="right"|560||{{coord|44|40|30|N|22|26|06|E}} ||[[Tekija]] |- |rowspan=3|[[Mokra Gora]] |Novi Vrh ||align="right"|1806||{{coord|42|50|00|N|20|26|50|E}} ||[[Peć]] |- |Pogled ||align="right"|2154||{{coord|42|49|54|N|20|22|03|E}} ||[[Peć]] |- |Ruica ||align="right"|1814||{{coord|42|51|58|N|20|33|09|E}} ||[[Peć]] |- |[[Mučanj]] |Klekov Vrh ||align="right"|1532||{{coord|43|32|50|N|20|02|19|E}} ||[[Ivanjica]] |- |[[Mulić]] | ||align="right"|1100||{{coord|43|38|57|N|20|06|27|E}} ||[[Ivanjica]] |- |[[Murtenica]] |Brijač ||align="right"|1480||{{coord|43|35|24|N|19|47|41|E}} ||[[Nova Varoš]] |- |[[Nerodimka]] |Kula ||align="right"|1544||{{coord|42|18|37|N|21|03|5|E}} ||[[Uroševac]] |- |[[Ovčar]] | ||align="right"| 985||{{coord|43|53|20|N|20|12|58|E}} ||[[Čačak]] |- |[[Oštrozub]] | ||align="right"|1546||{{coord|42|52|56|N|22|14|51|E}} ||[[Vlasotince]] |- |[[Ozren]] | ||align="right"|1174||{{coord|43|34|32|N|21|50|31|E}} ||[[Sokobanja]] |- |[[Paštrik]] | ||align="right"|1986||{{coord|42|12|45|N|20|31|48|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Povlen]] | ||align="right"|1347||{{coord|44|07|58|N|19|44|56|E}} ||[[Valjevo]] |- |[[Prekornica]] |Kula ||align="right"|1927||{{coord|42|40|02|N|19|11|43|E}} ||[[Danilovgrad]] |- |rowspan=2|[[Prokletije]] |Đeravica ||align="right"|2656||{{coord|42|32|01|N|20|08|40|E}} ||[[Peć]] |- |Žuti Kamen ||align="right"|2522||{{coord|42|39|40|N|20|08|20|E}} ||[[Peć]] |- |[[Radan]] | ||align="right"|1408||{{coord|43|00|00|N|21|30|11|E}} ||[[Podujevo]] |- |rowspan=2|[[Radočelo]] | ||align="right"|1533||{{coord|43|27|34|N|20|24|20|E}} ||[[Studenica]] |- |Krivača ||align="right"|1643||{{coord|43|28|37|N|20|28|46|E}} ||[[Studenica]] |- |[[Ravna planina]] | ||align="right"|1542||{{coord|43|31|25|N|20|47|05|E}} ||[[Vrnjačka Banja]] |- |[[Rogozna]] |Crni Vrh ||align="right"|1479||{{coord|43|00|52|N|20|34|48|E}} ||[[Novi Pazar]] |- |[[Rtanj]] | ||align="right"|1565||{{coord|43|46|25|N|21|53|53|E}} ||[[Sokobanja]] |- |[[Rudnik]] |Cvijićev Vrh ||align="right"|1132||{{coord|44|07|45|N|20|32|35|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |rowspan=2|[[Ruj]] |Crni Vrh ||align="right"|1463||{{coord|42|55|08|N|22|30|07|E}} ||[[Babušnica]] |- |Ruj ||align="right"|1704||{{coord|42|51|50|N|22|34|47|E}} ||[[Babušnica]] |- |rowspan=2|[[Šar planina]] |Crni Vrh ||align="right"|2585||{{coord|42|07|42|N|20|55|28|E}} ||[[Prizren]] |- |]]Ljuboten]] ||align="right"|2498||{{coord|42|12|28|N|21|07|29|E}} ||[[Uroševac]] |- |[[Seličevica]] | ||align="right"| 903||{{coord|43|15|00|N|21|58|37|E}} ||[[Niš]] |- |[[Sokolska planina]] | ||align="right"| 973||{{coord|44|16|58|N|19|27|35|E}} ||[[Krupanj]] |- |[[Stara planina]] |[[Midžor]] ||align="right"|2169||{{coord|43|23|42|N|22|40|57|E}} ||[[Pirot]] |- |[[Stari Vlah]] | ||align="right"|1496||{{coord|43|39|19|N|19|38|39|E}} ||[[Priboj]] |- |[[Stol, Srbija|Stol]] | ||align="right"|1155||{{coord|44|10|38|N|22|08|21|E}} ||[[Bor, Srbija|Bor]] |- |[[Stolovi]] | ||align="right"|1375||{{coord|43|36|33|N|20|37|01|E}} ||[[Kraljevo]] |- |rowspan=2|[[Streocka planina]] | ||align="right"|2377||{{coord|42|35|55|N|20|14|07|E}} ||[[Peć]] |- |Koprivnik ||align="right"|2461||{{coord|42|37|12|N|20|12|42|E}} ||[[Peć]] |- |[[Suva Planina]] |Trem ||align="right"|1809||{{coord|43|10|49|N|22|10|34|E}} ||[[Niš]] |- |rowspan=2|[[Suvobor]] |Rajac ||align="right"| 847||{{coord|44|07|56|N|20|13|28|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |Suvobor ||align="right"| 866||{{coord|44|07|09|N|20|11|07|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |rowspan=2|[[Svrljiške planine]] | ||align="right"|1252||{{coord|43|20|00|N|22|19|55|E}} ||[[Svrljig]] |- |Zeleni Vrh ||align="right"|1334||{{coord|43|19|54|N|22|15|29|E}} ||[[Svrljig]] |- |[[Šomrda]] | ||align="right"| 803||{{coord|44|32|23|N|21|58|58|E}} ||[[Lepenski Vir]] |- |rowspan=2|[[Tara (planota)|Tara]] | ||align="right"|1326||{{coord|43|55|24|N|19|24|31|E}} ||[[Bajina Bašta]] |- |Zborište ||align="right"|1544||{{coord|43|50|52|N|19|27|57|E}} ||[[Bajina Bašta]] |- |[[Vardenik]] |Veliki Štresar ||align="right"|1874||{{coord|42|37|39|N|22|16|21|E}} ||[[Surdulica]] |- |rowspan=2|[[Veliki Jastrebac]] | ||align="right"|1491||{{coord|43|23|31|N|21|26|57|E}} ||[[Kruševac]] |- |Bela Stena ||align="right"|1256||{{coord|43|26|19|N|21|24|57|E}} ||[[Kruševac]] |- |[[Velika Ninaja]] | ||align="right"|1462||{{coord|43|10|08|N|20|13|37|E}} ||[[Novi Pazar]] |- |[[Veliki Krš]] | ||align="right"|1148||{{coord|44|10|19|N|22|05|34|E}} ||[[Bor, Srbija|Bor]] |- |[[Venčac]] | ||align="right"| 659||{{coord|44|17|47|N|20|31|52|E}} ||[[Aranđelovac]] |- |rowspan=2|[[Vlašić]] | ||align="right"| 463||{{coord|44|28|01|N|19|34|55|E}} ||[[Osečina]] |- | ||align="right"| 474||{{coord|44|22|45|N|19|48|22|E}} ||[[Osečina]] |- |[[Vršački breg]] |Gudurički vrh ||align="right"| 639||{{coord|45|08|12|N|21|25|02|E}} ||[[Vršac]] |- |[[Vujan]] |Veliki Vujan ||align="right"| 855||{{coord|43|58|20|N|20|28|09|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |[[Zlatar (gora)|Zlatar]] |Velika Krševa ||align="right"|1625||{{coord|43|24|32|N|19|47|33|E}} ||[[Prijepolje]] |- |rowspan=2|[[Zlatibor]] |Čigota ||align="right"|1422||{{coord|43|38|53|N|19|46|41|E}} ||[[Užice]] |- |Tornik ||align="right"|1496||{{coord|43|39|15|N|19|38|39|E}} ||[[Priboj]] |- |rowspan=3|[[Žar planina]] |Pljoš ||align="right"|1694||{{coord|42|16|17|N|20|57|01|E}} ||[[Suva Reka]] |- |Vrtop ||align="right"|2555||{{coord|42|05|55|N|20|50|05|E}} ||[[Prizren]] |- |Peskovi ||align="right"|2651||{{coord|42|08|29|N|20|59|00|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Željin]] | ||align="right"|1784||{{coord|43|28|45|N|20|48|48|E}} ||[[Vrnjačka Banja]] |- |[[Žljeb]] |Ruslija ||align="right"|2381||{{coord|42|45|02|N|20|14|55|E}} ||[[Peć]] |} ==Zunanje povezave== * http://solair.eunet.rs/~s.ilic/planine.txt. == Glej tudi == * [[Geografija Srbije]] * [[Seznam rek v Srbiji]] * [[Seznam jezer v Srbiji]] [[Kategorija:Gore v Srbiji|*]] 7uh5hjacu7pdk8i3yq2lwsh3bv744tn 6655487 6655486 2026-04-03T20:06:24Z Upwinxp 126544 tn 6655487 wikitext text/x-wiki To je seznam vseh [[gora]] v [[Srbija|Srbiji]]. Večina Osrednje Srbije in [[Kosovo|Kosova]] je pokrito z nizkimi ali srednje visokimi gorami. Gore v osrednji, zahodni in južnozahodni [[Srbija|Srbiji]] pripadajo [[Dinarsko gorstvo|Dinarskem gorstvu]]. Gore, ki pa ležijo bolj na vzhodu pa pripadajo [[Karpati|Karpatom]] ali pa [[Balkansko gorstvo|Balkanskem gorstvu]]. {|class="wikitable sortable" !Vrh||Najvišji vrh/-ovi||[[Nadmorska višina]] (m)||Koordinati||Najbližje mesto |- |[[Avala (Srbija)|Avala]] | ||align="right"|506||{{coord|44|41|08|N|20|31|14|E}} ||[[Beograd]] |- |[[Babička Gora]] |Kriva Buka ||align="right"|1059||{{coord|43|07|38|N|22|03|59|E}} ||[[Leskovac]] |- |[[Beljanica]] |Beljanica ||align="right"|1339||{{coord|44|06|28|N|21|42|33|E}} ||[[Žagubica]] |- |rowspan=2|[[Besna Kobila]] | ||align="right"|1830||{{coord|42|33|04|N|22|18|54|E}} ||[[Vranje (gora)|Vranje]] |- |Besna Kobila ||align="right"|1923||{{coord|42|31|44|N|22|14|06|E}} ||[[Vranje, Srbija|Vranje]] |- |[[Bobija]] |Tornička Bobija ||align="right"|1272||{{coord|44|09|24|N|19|30|49|E}} ||[[Ljubovija]] |- |[[Boranja]] |Crni Vrh ||align="right"| 856||{{coord|44|22|25|N|19|15|29|E}} ||[[Krupanj]] |- |[[Bukulja]] |Bukulja ||align="right"| 696||{{coord|44|17|42|N|20|31|52|E}} ||[[Aranđelovac]] |- |[[Čemernik]] | ||align="right"|1638||{{coord|42|43|56|N|22|16|55|E}} ||[[Leskovac]] |- |[[Čemerno]] |Smrdljuč ||align="right"|1579||{{coord|43|35|08|N|20|25|51|E}} ||[[Ivanjica]] |- |rowspan=2|[[Cer (Srbija)|Cer]] |Cer ||align="right"| 687||{{coord|44|36|17|N|19|10|48|E}} ||[[Šabac]] |- | ||align="right"| 593||{{coord|44|37|06|N|19|25|58|E}} ||[[Šabac]] |- |[[Crni Vrh]] |Crni Vrh ||align="right"| 707||{{coord|44|09|19|N|21|06|56|E}} ||[[Jagodina]] |- |rowspan=2|[[Crnoljeva]] |Garamele ||align="right"|1160||{{coord|42|24|43|N|20|58|02|E}} ||[[Štimlje]] |- |Gradina ||align="right"|1055||{{coord|42|28|48|N|20|51|01|E}} ||[[Mališevo]] |- |[[Deli Jovan]] |Crni Vrh ||align="right"|1136||{{coord|44|13|20|N|22|13|30|E}} ||[[Negotin]] |- |[[Devica]] |Čapljinac ||align="right"|1137||{{coord|43|35|46|N|21|56|17|E}} ||[[Sokobanja]] |- |rowspan=2|[[Fruška gora]] |Crveni Čot ||align="right"| 538||{{coord|45|09|07|N|19|42|48|E}} ||[[Beočin]] |- |Iriški Venac ||align="right"| 516||{{coord|45|09|32|N|19|52|04|E}} ||[[Irig]] |- |rowspan=2|[[Gledić]] |Crni Vrh ||align="right"| 895||{{coord|43|51|22|N|20|54|31|E}} ||[[Kragujevac]] |- |Samar ||align="right"| 922||{{coord|43|45|11|N|20|57|25|E}} ||[[Trstenik, Srbija|Trstenik]] |- |[[Golaš]] |Golaš ||align="right"|1389||{{coord|43|12|13|N|22|14|45|E}} ||[[Bela Palanka]] |- |rowspan=2|[[Golija]] |Crni Vrh ||align="right"|1795||{{coord|43|18|51|N|20|23|45|E}} ||[[Raška]] |- |Jankov kamen ||align="right"|1833||{{coord|43|20|30|N|20|16|46|E}} ||[[Ivanjica]] |- |[[Golubac]] | ||align="right"| 733||{{coord|43|44|13|N|20|12|11|E}} ||[[Guča]] |- |rowspan=2|[[Goljak, Srbija|Goljak]] |Novakova ||align="right"|1101||{{coord|42|43|48|N|21|32|4|E}} ||[[Priština]] |- |Velja glava ||align="right"|1181||{{coord|42|41|30|N|21|41|4|E}} ||[[Vranje]] |- |[[Gramada]] |Vrtop ||align="right"|1721||{{coord|42|47|34|N|22|22|38|E}} ||[[Surdulica]] |- |[[Gučevo]] |Crni Vrh ||align="right"| 779||{{coord|44|29|21|N|19|10|48|E}} ||[[Loznica]] |- |[[Hajla]] |Hajla ||align="right"|2403||{{coord|42|45|16|N|20|08|58|E}} ||[[Peć]] |- |rowspan=2|[[Homolje]] |Crni Vrh ||align="right"|1043||{{coord|42|07|39|N|21|58|06|E}} ||[[Bor, Srbija|Bor]] |- |Štubej ||align="right"| 940||{{coord|44|21|22|N|21|37|58|E}} ||[[Petrovac na Mlavi]] |- |[[Hum, Srbija|Hum]] |Krstača ||align="right"|1756||{{coord|42|57|47|N|20|07|34|E}} ||[[Tutin]] |- |[[Jadovnik]] | ||align="right"|1732||{{coord|43|16|36|N|19|50|19|E}} ||[[Sjenica]] |- |[[Jagodnja]] |Košutnja Stopa ||align="right"| 939||{{coord|44|20|38|N|19|17|45|E}} ||[[Krupanj]] |- |[[Javor (vrh)]] |Vasilin Vrh ||align="right"|1519||{{coord|43|26|36|N|20|03|33|E}} ||[[Sjenica]] |- |[[Javorište]] |Oštri kamen ||align="right"|1213||{{coord|44|01|50|N|21|47|45|E}} ||[[Resavica]] |- |[[Jelica]] |Crna Stena ||align="right"| 929||{{coord|43|47|23|N|20|21|50|E}} ||[[Čačak]] |- |[[Jelova Gora]] |Đakov kamen ||align="right"|1011||{{coord|43|56|52|N|19|46|51|E}} ||[[Užice]] |- |rowspan=4|[[Jezerska planina]] |Ostrvica ||align="right"|2092||{{coord|42|14|29|N|20|54|51|E}} ||[[Prizren]] |- |Karadino ||align="right"|1656||{{coord|42|18|01|N|21|02|3|E}} ||[[Štrpce]] |- |Bukova glava ||align="right"|1677||{{coord|42|19|35|N|20|58|4|E}} ||[[Suva Reka]] |- |Studenica ||align="right"|1723||{{coord|42|18|37|N|20|59|1|E}} ||[[Suva Reka]] |- |[[Juhor]] |Veliki Vetren ||align="right"| 774||{{coord|43|48|37|N|21|16|03|E}} ||[[Paraćin]] |- |rowspan=4|[[Kopaonik]] |Oštro Koplje ||align="right"|1789||{{coord|43|01|11|N|21|01|10|E}} ||[[Podujevo]] |- |Pančićev Vrh ||align="right"|2017||{{coord|43|16|17|N|20|49|53|E}} ||[[Raška]] |- |Šatorica ||align="right"|1750||{{coord|43|06|41|N|20|58|49|E}} ||[[Leposavić]] |- |Veliki Čir ||align="right"|1369||{{coord|43|11|17|N|20|54|16|E}} ||[[Leposavić]] |- |[[Koritnik, Srbija|Koritnik]] |Koritnik ||align="right"|2393||{{coord|42|04|54|N|20|33|45|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Kosmaj]] |Kosmaj ||align="right"| 626||{{coord|44|27|56|N|20|33|56|E}} ||[[Mladenovac]] |- |[[Kotlenik]] |Veliki Vrh ||align="right"| 749||{{coord|43|50|33|N|20|40|59|E}} ||[[Kraljevo]] |- |[[Koznica]] |Grbeš ||align="right"|1230||{{coord|42|39|35|N|21|22|4|E}} ||[[Priština]] |- |rowspan=3|[[Kučajske planine]] |Velika Tresta ||align="right"|1284||{{coord|44|04|48|N|21|49|41|E}} ||[[Senjski Rudnik]] |- |Koprivno brdo ||align="right"|1063||{{coord|43|56|17|N|21|44|17|E}} ||[[Senjski Rudnik]] |- |Pozerak ||align="right"|1049||{{coord|44|02|06|N|21|40|00|E}} ||[[Resavica]] |- |[[Kukavica]] |Vlajna ||align="right"|1442||{{coord|42|47|25|N|21|57|05|E}} ||[[Vladičin Han]] |- |[[Mali Jastrebac]] |Kupinjak ||align="right"| 948||{{coord|43|23|40|N|21|38|03|E}} ||[[Niš]] |- |rowspan=2|[[Maljen]] |Golubovac ||align="right"|1047||{{coord|44|07|06|N|19|59|51|E}} ||[[Valjevo]] |- |Kraljev Stol ||align="right"|1103||{{coord|44|07|01|N|20|01|38|E}} ||[[Valjevo]] |- |[[Medvednik]] | ||align="right"|1244||{{coord|44|12|36|N|19|38|28|E}} ||[[Valjevo]] |- |rowspan=2|[[Miroč]] |Štrbac ||align="right"| 768||{{coord|44|35|24|N|22|17|06|E}} ||[[Donji Milanovac]] |- | ||align="right"|560||{{coord|44|40|30|N|22|26|06|E}} ||[[Tekija]] |- |rowspan=3|[[Mokra Gora]] |Novi Vrh ||align="right"|1806||{{coord|42|50|00|N|20|26|50|E}} ||[[Peć]] |- |Pogled ||align="right"|2154||{{coord|42|49|54|N|20|22|03|E}} ||[[Peć]] |- |Ruica ||align="right"|1814||{{coord|42|51|58|N|20|33|09|E}} ||[[Peć]] |- |[[Mučanj]] |Klekov Vrh ||align="right"|1532||{{coord|43|32|50|N|20|02|19|E}} ||[[Ivanjica]] |- |[[Mulić]] | ||align="right"|1100||{{coord|43|38|57|N|20|06|27|E}} ||[[Ivanjica]] |- |[[Murtenica]] |Brijač ||align="right"|1480||{{coord|43|35|24|N|19|47|41|E}} ||[[Nova Varoš]] |- |[[Nerodimka]] |Kula ||align="right"|1544||{{coord|42|18|37|N|21|03|5|E}} ||[[Uroševac]] |- |[[Ovčar]] | ||align="right"| 985||{{coord|43|53|20|N|20|12|58|E}} ||[[Čačak]] |- |[[Oštrozub]] | ||align="right"|1546||{{coord|42|52|56|N|22|14|51|E}} ||[[Vlasotince]] |- |[[Ozren]] | ||align="right"|1174||{{coord|43|34|32|N|21|50|31|E}} ||[[Sokobanja]] |- |[[Paštrik]] | ||align="right"|1986||{{coord|42|12|45|N|20|31|48|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Povlen]] | ||align="right"|1347||{{coord|44|07|58|N|19|44|56|E}} ||[[Valjevo]] |- |[[Prekornica]] |Kula ||align="right"|1927||{{coord|42|40|02|N|19|11|43|E}} ||[[Danilovgrad]] |- |rowspan=2|[[Prokletije]] |Đeravica ||align="right"|2656||{{coord|42|32|01|N|20|08|40|E}} ||[[Peć]] |- |Žuti Kamen ||align="right"|2522||{{coord|42|39|40|N|20|08|20|E}} ||[[Peć]] |- |[[Radan]] | ||align="right"|1408||{{coord|43|00|00|N|21|30|11|E}} ||[[Podujevo]] |- |rowspan=2|[[Radočelo]] | ||align="right"|1533||{{coord|43|27|34|N|20|24|20|E}} ||[[Studenica]] |- |Krivača ||align="right"|1643||{{coord|43|28|37|N|20|28|46|E}} ||[[Studenica]] |- |[[Ravna planina]] | ||align="right"|1542||{{coord|43|31|25|N|20|47|05|E}} ||[[Vrnjačka Banja]] |- |[[Rogozna]] |Crni Vrh ||align="right"|1479||{{coord|43|00|52|N|20|34|48|E}} ||[[Novi Pazar]] |- |[[Rtanj]] | ||align="right"|1565||{{coord|43|46|25|N|21|53|53|E}} ||[[Sokobanja]] |- |[[Rudnik]] |Cvijićev Vrh ||align="right"|1132||{{coord|44|07|45|N|20|32|35|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |rowspan=2|[[Ruj]] |Crni Vrh ||align="right"|1463||{{coord|42|55|08|N|22|30|07|E}} ||[[Babušnica]] |- |Ruj ||align="right"|1704||{{coord|42|51|50|N|22|34|47|E}} ||[[Babušnica]] |- |rowspan=2|[[Šar planina]] |Crni Vrh ||align="right"|2585||{{coord|42|07|42|N|20|55|28|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Ljuboten]] ||align="right"|2498||{{coord|42|12|28|N|21|07|29|E}} ||[[Uroševac]] |- |[[Seličevica]] | ||align="right"| 903||{{coord|43|15|00|N|21|58|37|E}} ||[[Niš]] |- |[[Sokolska planina]] | ||align="right"| 973||{{coord|44|16|58|N|19|27|35|E}} ||[[Krupanj]] |- |[[Stara planina]] |[[Midžor]] ||align="right"|2169||{{coord|43|23|42|N|22|40|57|E}} ||[[Pirot]] |- |[[Stari Vlah]] | ||align="right"|1496||{{coord|43|39|19|N|19|38|39|E}} ||[[Priboj]] |- |[[Stol, Srbija|Stol]] | ||align="right"|1155||{{coord|44|10|38|N|22|08|21|E}} ||[[Bor, Srbija|Bor]] |- |[[Stolovi]] | ||align="right"|1375||{{coord|43|36|33|N|20|37|01|E}} ||[[Kraljevo]] |- |rowspan=2|[[Streocka planina]] | ||align="right"|2377||{{coord|42|35|55|N|20|14|07|E}} ||[[Peć]] |- |Koprivnik ||align="right"|2461||{{coord|42|37|12|N|20|12|42|E}} ||[[Peć]] |- |[[Suva Planina]] |Trem ||align="right"|1809||{{coord|43|10|49|N|22|10|34|E}} ||[[Niš]] |- |rowspan=2|[[Suvobor]] |Rajac ||align="right"| 847||{{coord|44|07|56|N|20|13|28|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |Suvobor ||align="right"| 866||{{coord|44|07|09|N|20|11|07|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |rowspan=2|[[Svrljiške planine]] | ||align="right"|1252||{{coord|43|20|00|N|22|19|55|E}} ||[[Svrljig]] |- |Zeleni Vrh ||align="right"|1334||{{coord|43|19|54|N|22|15|29|E}} ||[[Svrljig]] |- |[[Šomrda]] | ||align="right"| 803||{{coord|44|32|23|N|21|58|58|E}} ||[[Lepenski Vir]] |- |rowspan=2|[[Tara (planota)|Tara]] | ||align="right"|1326||{{coord|43|55|24|N|19|24|31|E}} ||[[Bajina Bašta]] |- |Zborište ||align="right"|1544||{{coord|43|50|52|N|19|27|57|E}} ||[[Bajina Bašta]] |- |[[Vardenik]] |Veliki Štresar ||align="right"|1874||{{coord|42|37|39|N|22|16|21|E}} ||[[Surdulica]] |- |rowspan=2|[[Veliki Jastrebac]] | ||align="right"|1491||{{coord|43|23|31|N|21|26|57|E}} ||[[Kruševac]] |- |Bela Stena ||align="right"|1256||{{coord|43|26|19|N|21|24|57|E}} ||[[Kruševac]] |- |[[Velika Ninaja]] | ||align="right"|1462||{{coord|43|10|08|N|20|13|37|E}} ||[[Novi Pazar]] |- |[[Veliki Krš]] | ||align="right"|1148||{{coord|44|10|19|N|22|05|34|E}} ||[[Bor, Srbija|Bor]] |- |[[Venčac]] | ||align="right"| 659||{{coord|44|17|47|N|20|31|52|E}} ||[[Aranđelovac]] |- |rowspan=2|[[Vlašić]] | ||align="right"| 463||{{coord|44|28|01|N|19|34|55|E}} ||[[Osečina]] |- | ||align="right"| 474||{{coord|44|22|45|N|19|48|22|E}} ||[[Osečina]] |- |[[Vršački breg]] |Gudurički vrh ||align="right"| 639||{{coord|45|08|12|N|21|25|02|E}} ||[[Vršac]] |- |[[Vujan]] |Veliki Vujan ||align="right"| 855||{{coord|43|58|20|N|20|28|09|E}} ||[[Gornji Milanovac]] |- |[[Zlatar (gora)|Zlatar]] |Velika Krševa ||align="right"|1625||{{coord|43|24|32|N|19|47|33|E}} ||[[Prijepolje]] |- |rowspan=2|[[Zlatibor]] |Čigota ||align="right"|1422||{{coord|43|38|53|N|19|46|41|E}} ||[[Užice]] |- |Tornik ||align="right"|1496||{{coord|43|39|15|N|19|38|39|E}} ||[[Priboj]] |- |rowspan=3|[[Žar planina]] |Pljoš ||align="right"|1694||{{coord|42|16|17|N|20|57|01|E}} ||[[Suva Reka]] |- |Vrtop ||align="right"|2555||{{coord|42|05|55|N|20|50|05|E}} ||[[Prizren]] |- |Peskovi ||align="right"|2651||{{coord|42|08|29|N|20|59|00|E}} ||[[Prizren]] |- |[[Željin]] | ||align="right"|1784||{{coord|43|28|45|N|20|48|48|E}} ||[[Vrnjačka Banja]] |- |[[Žljeb]] |Ruslija ||align="right"|2381||{{coord|42|45|02|N|20|14|55|E}} ||[[Peć]] |} ==Zunanje povezave== * http://solair.eunet.rs/~s.ilic/planine.txt. == Glej tudi == * [[Geografija Srbije]] * [[Seznam rek v Srbiji]] * [[Seznam jezer v Srbiji]] [[Kategorija:Gore v Srbiji|*]] 3tloxfnvg1jqr873kz0ahuxrhiq60cq Vogrsko jezero 0 166883 6655636 6559139 2026-04-04T09:22:16Z Yerpo 8417 /* Sanacija */ --neinformativni del 6655636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Vogrsko jezero</br>Vogršček | image_lake = Vogrscek.jpg | caption_lake = pogled na jezero s Kuclja na [[Čaven|Čavnu]] | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | pushpin_map = Slovenija | location = [[Občina Ajdovščina]], [[Mestna občina Nova Gorica]] | coords = {{koord|45|54|15.51|N|13|43|46.11|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[akumulacijsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = [[Vogršček (Soča)|Vogršček]] | catchment = 11 km²<ref name="TICvodnik">{{navedi splet |url=http://www.vipavska-dolina.si/?id=265&oblika=OPISI&isci= |title=Vogrsko |work=Vodnik - Vipavska dolina |publisher=TIC Vipava |accessdate=10.8.2010 |archive-date=2007-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071019080754/http://www.vipavska-dolina.si/?id=265&oblika=OPISI&isci= |url-status=dead }}</ref> | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = 82 [[hektar|ha]]<ref name="TICvodnik"/> | depth = | max-depth = | volume = 8,5 milijonov m³<ref name="TICvodnik"/> | residence_time = | shore = | elevation = 98,80 m | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Vogrsko jezero''', imenovano tudi '''Vogršček''', je umetno [[akumulacijsko jezero]] v bližini vasi [[Vogrsko]]. Nastalo je z zajezitvijo potoka [[Vogršček (Soča)|Vogršček]] ob koncu 1980-ih (gradnja v obdobju 1985-1989<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Vipavska dolina. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo|last=Pavšič|first=J.|publisher=Slovenska matica|year=2014|page=380 str.|location=Ljubljana}}</ref>). Zajezitev je zgradilo podjetje ''Soča'' iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]]; v takrat največjo pregrado v državi, ki je visoka 31,4 m, je vgrajenih 234.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja.<ref name="TICvodnik"/> Polno napolnjeno lahko hrani približno 9 milijonov kubičnih metrov vode. Zadržano vodo uporabljajo za [[namakanje]] [[Šempaško polje|Šempaškega]], [[Prvaško polje|Prvaškega]] in [[Dornberško polje|Dornberškega polja]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]]. Poleg tega se uporablja za športni [[ribolov]] in rekreacijo. Za namakanje se uporablja predvsem največji, južni krak jezera, medtem ko sta oba severna kraka zanimivejša za ribolov (krapi, ščuke in linji), rekreacijo in tudi zaradi [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].<ref name=":0" /> Med drugim je bilo na severnih krakih popisanih 39 vrst [[Kačji pastirji|kačjih pastirjev]], kar predstavlja 53 % favne teh žuželk v Sloveniji<ref>{{Navedi revijo|last=Vinko|first=Damjan|date=2021|title=Poročilo o delu skupine za kačje pastirje na RTŠB 2021 - Otlica|magazine=Erjavecia|issue=36|pages=33-52}}</ref>. Med njimi je na severovzhodnem kraku jezera zabeležena edina populacija [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|zavarovanega]] in kritično ogroženega [[rdeči voščenec|rdečega voščenca]] (''Ceriagrion tenellum'') v Vipavski dolini<ref>{{Navedi knjigo|title=Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo|last=Vinko|first=Damjan|publisher=Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani|year=2016|location=Ljubljana|page=86, pril.}}</ref>. V večjem od severnih krakov jezera, v severovzhodnem, je globina vode 6 metrov<ref>{{Navedi splet|url=http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/SPZ-PAS/pdf/023_Vogrscek.pdf|title=Popisni list št. 23: Vodni zbiralnik Vogršček|date=24.7.2012|accessdate=5.9.2021|website=Potapljaški Atlas Slovenije|publisher=Potapljaška zveza Slovenije|last=Vidmar|first=Matjaž}}</ref>, temperatura vode na površini pa poleti doseže tudi 28 °C<ref>{{Navedi knjigo|title=Strokovne podlage z uveljavitvijo ukrepov odstranjevanja in obvladovanja vodnih invazivnih tujerodnih vrst. Poročilo o izvedenih aktivnostih v letu 2020|last=Mrzelj|first=Luka|publisher=Zavod za ribištvo Slovenije|year=2020|location=Ljubljana Šmartno|page=69|last2=Marguč|last3=Celestina|first2=Diana|last4=Kukolja|first3=Ana|first4=Vit}}</ref>. Po nasipu na severni strani jezera je speljana [[hitra cesta H4]]. Manjši severni zaliv, ki ga omejuje nasip, ima položne, zaraščene bregove, okrog preostanka jezera pa so bregovi goli. Okrog njega je urejena nenaporna sprehajalna pot, primerna za vsakogar, ki zmore 3-4 ure hoda. == Tip pregrade in geološke značilnosti == Pregrada je zgrajena na najožjem delu doline, kjer je široka okoli 70 m. Pregrada predstavlja nasip iz zemlje in kamenometa. Vodna stran pregrade je izvedna s skalometom v naklonu 1:1,5 s tremi vmesnimi bermami. Zračni del je v osnovi iz kamnitega lomljenca, jalovine in krovni sloj iz glinasto-meljastih materialov. Urejen je v naklonu 1:2 s štirimi vmesnimi bermami. Jedro je glinasto meljastih materialov. Pregrada je visoka 35,40 m, dolga 174 m; širina krone znaša 5 m, v dnu je pregrada široka 120 m.<ref>[https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=85160&lang=slv diplomska naloga OCENA ENERGETSKEGA POTENCIALA AKUMULACIJE VOGRŠČEK, ESTER DŽAMASTAGIĆ, Ljubljana, 19. 12. 2013</ref> Dolina je na mestu pregrade iz [[apnenec|apnenca]] del pa iz [[lapor]]ja. Obstaja talni izpust, ki je sestavljen iz dveh obbetoniranih jeklenih cevi premera 1200 mm, namenjen spuščanju biološkega minimuma v potok Vogršček. Na desnem boku pregrade je zgrajen preliv za visoke vode. == Sanacija == Leta 2007 so pod pregrado opazili moker madež, ki je nakazoval poškodbo znotraj jezu. Namakalni sistem je deloval nezanesljivo. Že leta 2008 je bila izvedena prva interventna sanacija.<ref>[https://www.rtvslo.si/okolje/voda/vogrscek-v-slabem-stanju-in-onesnazen-s-fekalijami-sanirali-naj-bi-ga-se-letos/415439 DELO, Vogršček v slabem stanju in onesnažen s fekalijami. Sanirali naj bi ga še letos, 20. februar 2017</ref> Še večkrat so bila izvedena nujna sanacijska dela do leta 2020,<ref>[https://www.rtvslo.si/okolje/po-13-letih-obljub-se-zacenja-sanacija-vogrscka/527640 Po 13 letih obljub se začenja sanacija Vogrščka, DELO, 19. junij 2020</ref> ko se je začela resna sanacija, ki je obsegala izgradnjo 144 m dolgega predora, sanacijo in dograditev vtočnega in iztočnega objekta ter delov pregrade. Dela so bila končana. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=ZWlo1kvlp-E Namakalni sistem Vogršček] * [https://www.rdrence.si/revirvogrscek/ Ribolovni revir Vogršček] – Ribiška družina Renče * [https://www.spz.si/spzmaps/spz/spz-pas-pdf/023_Vogrscek.pdf Vodni zbiralnik Vogršček] – Podvodni atlas Slovenije [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Ajdovščina]] [[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica]] ch9xwxvive7zaf5kx900bbfjreg3vpt Sveta Jedrt 0 169436 6655330 4539348 2026-04-03T13:07:20Z ~2026-90770-6 254477 6655330 wikitext text/x-wiki '''Sveta Jedrt''' je lahko: * [[Jedrt Nivelska]] (626–659) - francoska [[Benediktinci|benediktinka]], goduje 17. marec * [[Jedrt Velika]] (1256–1301) - nemška benediktinka, goduje 16. november {{razločitev}} m0t4pwxg004r4uw9761kj0526mvg72l Alec Guinness 0 182381 6655331 6622867 2026-04-03T13:12:57Z ~2026-90770-6 254477 6655331 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Sir Alec Guinness | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1934–1996 | spouse = Merula Salaman (1938–2000) | awards = '''[[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]ji''' {{hlist|Najboljši igralec|1957 ''[[Most na reki Kwai]]''|Academy Honorary Award|1980 nagrada za življenjske dosežke}} '''[[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Nagrade BAFTE]]''' {{hlist|Najboljši igralec|1957 ''[[Most na reki Kwai]]''|[[BAFTA Awards|Najboljši televizijski igralec]]|1980 ''[[Tinker, Tailor, Soldier, Spy]]''|1983 ''[[Smiley's People]]''}} '''[[Zlati globus]]i''' {{hlist|Najboljši igralec - dramski film|1958 ''[[Most na reki Kwai]]''}} }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alec Guinness''', [[angleži|angleški]] [[filmski igralec]], * [[2. april]] [[1914]], [[Paddington]]/Marylebone, [[London]], † [[5. avgust]] [[2000]], [[Midhurst]], [[West Sussex]], [[Anglija]]. == Zgodnje življenje == Guiness se je rodil [[2. april]]a 1914, v Paddingtonu, v [[London]]u, kot Alec Guiness de Cuffe. Svojega očeta ni nikoli poznal, saj njegovo ime v rojstnem listu ni bilo napisano. Njegova mati, Agnes Cuff, ga je zapustila, ko je bil še zelo mlad. Njegov oče, Andrew Geddes, je kasneje plačal za Guinnessovo zasebno šolo, srečala pa se nista nikoli. == Sklici == {{sklici|2}} {{Častni oskar}} {{Academy Award Best Actor}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Guiness, Alec}} [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Umrli za rakom jeter]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] mpsep76xfbqxf0j1bax4ahk5hmf7ywl Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev 10 183049 6655569 6644959 2026-04-04T06:38:16Z Florentina Veršič 146476 6655569 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|Napis}} * ... da se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? * ... da ...? mbtm2yourpiuwedel4xpziwdedjknba Teodor 0 183928 6655406 6647702 2026-04-03T16:15:01Z ~2026-20618-80 257610 popravil sem angleško verzijo imena 6655406 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Teodor |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = grško ime |origin = Theódôros |name day = 19. septembra ali 9. novembra |related name = |fotonotes = }} '''Teodor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Slovenske izpeljanke imena == *Moška oblika imena: Bogoslav, [[Fedja]], [[Fedor]], [[Teo]], Teofil, [[Todor|Todor,]] *Ženske oblike imena:[[Doroteja]], Fedja , Fedora, [[Tea]], [[Teja]], [[Teodora]] == Tujejezikovne oblike imena == * pri [[Angleži]]h Teodore, skrajšano Ted, Teddy, Teddie(tudi iz Edwarda), Theo in Fedya. * pri [[Italijani]]h in [[Španci]]h Teodoro * pri [[Madžari]]h Tivadar ali Todor * pri [[Rusi]]h Fojdor, starinsko Feodor, skrajšano Fedja == Izvor imena == [[Ime]] Teodor<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|lat.]] imena ''Theodorus'', to pa iz [[grščina|gr.]] ''Theódôros'', ki je zloženo iz grških besed ''theos'' »bog« in ''dôron''»dar«. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor [[slovenščina|slov.]] imeni [[Božidar]] in [[Bogdan]]. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURSa]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 351 oseb z imenom Teodor. Ostale oblike imena, ki so sbile na ta dan tudi v uporabi: Fedja(32), Fedor(30), Teo(425), Teofil(5), in Teodor(63).<ref>{{baza imen SURS|ime=Teodor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Teodor praznuje [[god]] [[19. september|19. septembra]] ali pa [[9. november|9. novembra]]. Z imenom Teodor so poimenovani mnogi [[svetnik]]i. Tu omenimo dva. V [[cerkveni koledar|koledarju]] je prvi Teodor , [[menih]] iz [[Anatolija|Anatolije]], [[nadškof]] v [[Anglija|angleškem]] [[mesto|mestu]] [[Canterbury]], umrl 19. septembra 690, drugi pa je Teodor, [[vojak]] iz Anatolije, ki je umrl 9. novembra leta 309 kot [[mučenec]].<ref>Reven, Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na T]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] q0e7u5xmtmxyqryya8ex2wqycypqgu5 Predloga:MedalCountry 10 184081 6655463 6655007 2026-04-03T18:57:27Z FJJ 4310 sredinska poravnava 6655463 wikitext text/x-wiki <noinclude>{| class="infobox" style="width: 25em; font-size: 95%;" </noinclude> |- bgcolor="#eeeeee" class="adr" align=center ! colspan="4" style="text-align:center;" | Predstavnik države <span class="country-name">{{{1}}}</span><noinclude> |}</noinclude><noinclude> {{Documentation}} [[de:Vorlage:Infobox Medaillen]] [[fa:الگو:MedalTop]] [[ja:Template:MedalTop]] </noinclude> gsstrzupf8zm6s9879htqi714skm9jk Predloga:Jakopičevi nagrajenci 10 193549 6655387 6655275 2026-04-03T15:45:29Z Janezdrilc 3152 pp slog 6655387 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Jakopičevi nagrajenci | title = [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevi nagrajenci]] | colwidth = 35em | col1 = <poem> 1969: [[Marij Pregelj]] (posthumno) 1970: [[Gabrijel Stupica]] 1971: [[Janez Bernik]] 1972: [[Drago Tršar]] 1973: [[Slavko Tihec]] 1974: [[Riko Debenjak]] 1975: [[Andrej Jemec]] 1976: [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] 1977: [[Adriana Maraž]] 1978: [[France Mihelič]] 1979: [[Zoran Mušič]] 1980: [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]] 1981: [[Jože Ciuha]], <span style="color:white;">1981:</span> [[Janez Lenassi]] 1982: [[Bogdan Borčič]] 1983: [[Metka Krašovec]] </poem> | col2 = <poem> 1984: [[Štefan Planinc]] 1985: [[Zvest Apollonio]] 1986: [[Zdenko Kalin]] 1987: [[Vladimir Makuc]] 1988: [[France Rotar]] 1989: [[Emerik Bernard]] (ni sprejel) 1990: [[Herman Gvardjančič]] 1991: [[Zmago Jeraj]] 1992: [[Lujo Vodopivec]] 1993: [[Marijan Tršar]] 1994: [[Lojze Logar]] 1995: [[Rudolf Kotnik]] 1996: [[Gustav Gnamuš]] 1997: [[Valentin Oman]] 1998: [[Živko Marušič]] 1999: {{Presledek|3}}– </poem> | col3 = <poem> 2000: [[Lojze Spacal]] (posthumno) 2001: [[Matjaž Počivavšek]] 2002: [[Zdenko Huzjan]] 2003: [[Marjetica Potrč]] 2004: [[Irwin]] 2005: [[Franc Purg]] 2006: [[Bogoslav Kalaš]] 2007: [[Srečo Dragan]] 2008: [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] 2009: [[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] 2010: [[France Berčič]] 2011: {{Presledek|3}}– 2012: [[Zmago Lenardič]] 2013: [[Tugomir Sušnik]] 2014: [[Jože Barši]] 2015: [[Bojan Gorenec]] </poem> | col4 = <poem> 2016: [[Tinca Stegovec]] 2017: [[Marjan Gumilar]] 2018: [[Dušan Tršar]] 2019: [[Milan Erič]] 2020: [[Sergej Kapus]] 2021: [[Franc Novinc]], <span style="color:white;">2021:</span> [[Milena Usenik]], <span style="color:white;">2021:</span> [[Silvester Plotajs Sicoe]] 2022: [[Tobias Putrih]] <span style="color:white;">2022:</span> [[Duba Sambolec]] 2023: [[Staš Kleindienst]] 2024: [[Ančka Gošnik Godec]], <span style="color:white;">2024:</span> [[Jurij Kalan]] 2025: [[Črtomir Frelih]] 2026: [[Sandi Červek]], <span style="color:white;">2026:</span> [[Vadim Fiškin]] </poem> <!-- | col5 = <poem> 2027: [[]] </poem> --> | belowclass = hlist | below = * [[Rihard Jakopič]] * [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] * [[Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov]] * [[Moderna galerija Ljubljana]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] </noinclude> sint98e2d8r3nxv69q6uhqd7jkqzegq Antropozofska medicina 0 194196 6655602 6582635 2026-04-04T08:41:37Z Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol 257640 6655602 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} mcv04qsjvhd36t6wffxi040n5w5qafr 6655603 6655602 2026-04-04T08:42:19Z Mtarch11 188672 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol|Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol]] ([[User talk:Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6582635 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} 39siv95c80vmuais2cp2svgne8it4gi 6655609 6655603 2026-04-04T08:49:04Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 6655609 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} mcv04qsjvhd36t6wffxi040n5w5qafr 6655610 6655609 2026-04-04T08:49:15Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655610 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} 4xw1cj6r90edrv8bds2rut33et30389 6655619 6655610 2026-04-04T08:52:55Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 6655619 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} tvcpyv0q3680po1t0i44239pwnb1tmp 6655620 6655619 2026-04-04T08:53:10Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655620 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} nqa02dxyuvh1promrfys1ch01sej4jo 6655622 6655620 2026-04-04T09:00:07Z A09 188929 Dolgotrajni vandalizem 6655610 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} 4xw1cj6r90edrv8bds2rut33et30389 6655633 6655622 2026-04-04T09:18:28Z Yerpo 8417 razveljavljenih 7 redakcij od [[Special:Diff/6655602|6655602]] do [[Special:Diff/6655622|6655622]] - ročni rvv 6655633 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{slog}} '''Antropozofska medicina''' je [[zdravilstvo|zdravilska metoda]], ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof [[Rudolf Steiner]], skupaj z zdravnico [[Ita Wegman|Ito Wegman]]. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko fakulteto. == Utemeljitelja == [[Slika:Ita Wegman vor1900.jpg|thumb|right|175px|Ita Wegman, soustanoviteljica antropozofske medicine]] Njen utemeljitelj je [[Rudolf Steiner]]. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok) Leta 1921 je [[Ita Wegman]] odprla prvo antropozofsko kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy. Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi. Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko za zdravljenje raka. == Tridelnost == Steiner se je zgledoval po [[Paracelzij]]u, ki je bil zadnji v zgodovini, da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je [[žveplo]], ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je merkur, predstavlja ga [[živo srebro]], ki najdlje ostane tekoče tudi pri spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel tudi na [[rastlina]]e: mineralni svet - sal se predstavi v [[korenina]]i, [[cvet]] in [[plod]] sta sulfur, [[List (rastlina)|list]]i so pa merkurialna in ta prehodna substanca povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini. Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je poimenoval pol [[živčevje|živčevjaa]] in čutil. V spodnjem delu okončin in prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje. Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine Tako naj bi po tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem pretvorbe in okončin. Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno. == Bolezen in imunski sistem == Po antropozofski medicini [[imunski sistem]] krepimo z vsako [[bolezen|boleznijo]]. Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka. Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še bolj okrepi. Po tej miselnosti zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen. Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo [[gripa|gripo]] ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo moglo več pretrgati. Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju. == Štiridelnost človeka == Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«, etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje, fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati. Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, da vanje lahko vstopijo le določene žuželke. == Delovanje učinkovin iz narave == {{vprašljivo|razdelek}} === Vpliv grenčin na človeka === [[Grenčine]] nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin ([[encijan]], [[pelin]]). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi substancami vzpodbudimo apetit. === Vpliv čreslovin === [[Čreslovine]] nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin ([[hrast]]ovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju. === Saponini === [[Saponini]] naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič. === Strupene rastline === Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. [[volčja češnja]] najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni [[tobak]] ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino. Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je [[strup]], toda šele z ustrezno dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo. === Eterična olja === Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. [[Eterična olja]] se tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«. Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote, ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do sulfuričnega, nevodotpne substance, ki rada preide v plin, to so eterična olja. Ta dajejo tudi vonj ([[rožmarin]], [[sivka]], [[majaron]], [[Meta (rastlina)|meta]], [[evkaliptus]], [[citrus]]i). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice. Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad tem, kar jemo. === Sluzi === [[Sluzi]] nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz prodaje. === Zdravila iz živalskih preparatov === Pri [[žival]]ih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek veliko bolj občutljiv na bolezni. Za zdravljenje pri [[človek]]u uporabljamo živalske organe, ki so posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice, pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz njenih organov. Za [[srce]] in [[pljuča]] bomo uporabili mačko. Zmožna je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku. To sodi k sredini – ritmični sistem. Za [[živčevje]] in [[čutila]] bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico. === Živalski strupi === Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta [[čebelji strup]] in mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom prenese na človeka npr. za zdravljenje revme. Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v mravljiščih, hkrati pa ta vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca, večja je aktivnost mravelj. Tako [[mravljična kislina]] deluje proti artrozi in [[protin]]u, kjer ima človek občutek mraza. Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s hrbtenico. === Zdravljenje z [[mineral]]nimi pripravki === [[Kremen]] sestavlja površino Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti, prenesti njihovo sporočilo v pripravke. [[Kalcij]] gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine. Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in ostrigarjev, saj je povezan še z živalsko energijo. [[Žveplo]] je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom in toploto, ker hitro sublimira , vsebujejo ga zemeljska olja ([[nafta]], [[bencin]]), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena. [[Fosfor]] pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« v obvladovanju procesov toplote. === Sedem kovin === Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem, tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: [[Sonce]] za [[zlato]] (zdravljenje ritmičnega sistema), [[Venero]] za [[baker]] (zdravljenje ledvic), [[Mars]] za [[železo]] (zdravljenje [[žolča]]), [[Merkur]] za živo srebro (zdravljenje pljuč), [[Jupiter]] za [[kositer]] (zdravljenje [[jetra|jeter]]), [[Luno]] za [[srebro]] (zdravljenje spolnih organov), [[Saturn]] za [[svinec]] (zdravljenje [[vranica|vranice]]). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo, (saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne. === Evritmija === Rudolf Steiner je razvil tudi [[evritmija|evritmijo]] - predmet na Waldorfski šoli v Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.{{cn}} Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke.{{cn}} Glavni pomen evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe usmerjamo v telo. === Umetnost === [[Umetnost]] predstavlja dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali ritma hoje. == Antropozofska medicina danes == V Nemčiji obstajajo štiri podjetja, ki izdelujejo zdravila [[bela omela|bele omele]] po antropozofskem razumevanju človeka in narave, s katerimi zdravijo po ambulantah in klinikah rakaste tvorbe. Ekstrakti bele omele so v uporabi za zdravljenje rakavih bolnikov v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[Nemčija|Nemčiji]] je zdravilo odobreno kot sredstvo v adjuvantnem in paliativnem zdravljenju ter v recedivni preventivi. V [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je odobreno le za klinične preizkušnje. Stroške krije zavarovalnica. Med najstarejše poznane ekstrakte bele omele spada Iscador, temu je sledil Helixor. Ena izmed [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] je preučevala uporabo Iscadorja pri zdravljenju [[rak (bolezen)|raka]]. Namen je bil določiti ali Iscador podaljša [[življenje]] pacientom s [[karcinom]]om na [[črevesje|črevesju]], [[zadnjik]]u, [[želodec|želodcu]], s karcinomom dojk z ali brez podpazdušnih ali oddaljenih metastaz, ali z majhnoceličnim ali ne majhnoceličnim bronhogenim karcinomom; in da raziskuje povezavo med zdravljenjem z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo. Študija je zajemala splošno [[populacija|populacijo]] v Nemčiji. Izvedli so randomizirano in nerandomizirano enakovrednih parov študijo prepleteno s kohortno študijo. 10226 rakavih bolnikov je bilo vključenih v dolgoročno [[epidemiološka študija|epidemiološko študijo]], vključno z 1668 pacienti zdravljenih z Iscadorjem in 8475 pacienti, ki niso prejemali nobenega produkta iz bele omele (kontrolni pacienti). V nerandomizirani študiji je bil čas preživetja pacientov zdravljenih z Iscadorjem daljši za vse tipe raka, katere so preučevali. Med 396 enakovrednimi pari je bil povprečen čas preživetja v skupini Iscador (4,23 let) kar za 40% daljši kot tisti v kontrolni študiji (3,05 let). [[Sinergizem]] med terapijo z Iscadorjem in psihosomatsko samoregulacijo se kaže v podaljšanem življenju. Rezultati dveh randomiziranih študij je v veliki meri potrdila rezultate nerandomiziranih študij.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11347286</ref> Namen druge študije je bilo oceniti terapevtski učinek in [[varnost]] dolgoročne komplementarne terapije z Iscadorjem pri pacientih s primarnim rakom na dojkah brez metastaz. Študija je bila multicentralna, primerjalna in farmako-epidemiološka kohortna. Potekala je v 16 centrih v Nemčiji in Švici. Centri so bili izbrani naključno, vsi pa so se držali pravil [[Dobra klinična praksa|Dobre klinične prakse]]. Študija je zajemala 1442 bolnikov, od tega jih je 710 prejemalo poleg klasične terapije še terapijo z Iscadorjem in 732 je prejemalo le klasično terapijo (kemoterapijo, radioterapijo in hormonsko terapijo). Slednji so predstavljali kontrolno skupino. Na začetku preučevanja je 97 (13,7%) od 710 pacientov, ki so prejemali Iscador in 49 (6,7%) od 732 v kontrolni skupini umrlo med opazovanjem. To je lahko bila posledica dejstva, da je imela skupina z Iscadorjem bolj napredovano bolezen in slabši prognostični profil. V skupini bolnikov, ki so jih 52 [[mesec]]ev zdravili z ekstraktom omela, je enega ali več [[neželeni učinek|neželenih učinkov]] zaradi konvencionalne terapije razvilo signifikantno manj pacientov (16,3%) kot v kontrolni skupini bolnikov (54,1%), ki so jih spremljali 67 oz. 61 mesecev. V skupini zdravljenih z ekstraktom omela so številni [[simptom]]i izzveneli, preživetje pa je bilo signifikantno daljše. Sistemski neželeni učinki zaradi zdravljenja z ekstraktom omela so se razvili pri 0,8%, lokalni pa pri 17,3% bolnikov. Resnost neželenih učinkov je bila blaga do srednja. Do resnih neželenih učinkov zaradi terapije z ekstraktom ali povečanja [[tumor]]jev ni prišlo. Rezultati so potrdili, da je dolgoročna komplementarna terapija z Iscadorjem varna v primerjavi s konvencionalno in da je zdravljenje z Iscadorjem imelo manj neželenih učinkov.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15460213</ref> V Sloveniji je izšel prvi Priročnik o zdravljenju z omelinimi ekstrakti (VAE), ki ga je napisala Iva Ebner, zdravnica alternativnega zdravljenja v Münchnu. Priročnik je predstavljen na KAM forumu, kjer poteka tudi diskuzija o zdravljenju z omelinimi ekstrakti. Prodaja knjige se vrši izključno preko KAM - spletne trgovine <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamline.de/shop |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611150138/http://www.kamline.de/shop/ |url-status=dead }}</ref>. Ker je na trgu mnogo različno pridelanih in delujočih omelinih pripravkov in zdravil, se je avtorica omejila na uporabo povsem naravnih omelinih ekstraktov. Kontraindicirano je zdravljenje z omelinimi extrakti pri poznani alergiji, povišani temperaturi in vnetju; včasih pride do otrdline na mestu injiciranja, vendar to ni nevarno. V enem primeru je prišlo do [[anafilaktičnega šoka]]. Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo [[antibiotikov]], [[antipiretikov]] in pogostost [[cepljenja]]. Večina otrok, zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja predvideval sistem zdravstva.{{cn}} Razširjena je v več kot šestdesetih državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v [[Švica|Švici]]. Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, [[Irska|Irskem]], [[Škotska|Škotskem]], ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo celo antropozofske klinike. V Nemčiji prakticirajo antrofozofsko medicino tudi heilpraktiki/zdravniki za alternativno in komplementarno medicino. V Sloveniji je vse skupaj še zelo v povojih, vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Nekateri antropozofski pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila. Pri omelinih ekstraktih pomeni to zaradi različne vsebnosti omelinih snovi, strogo sortiranje omele z različnih gostiteljskih dreves, delov zeli ter letnih časov nabiranja. Helixor je bilo prvo registrirano zdravilo bele omele. Imenovano je bilo za "zdravilo leta 2010" <ref>{{Navedi splet |url=http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065743/http://www.forum-misteltherapie.de/seite.php?id=36 |url-status=dead }}</ref> in velja po kakovosti in zanesljivosti za najbolj priporočeno zdravilo <ref>"OTC študija od Bundesverband Deutscher Apotheker e.V.</ref>. Zdravniki dobijo licenco za antropozofskega zdravnika v tujini po opravljenih tečajih. Ta licenca je veljavna le za diplomirane zdravnike in heilpraktike. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravilstvo]] {{normativna kontrola}} 39siv95c80vmuais2cp2svgne8it4gi Jedrt 0 203108 6655329 6583707 2026-04-03T13:04:00Z ~2026-90770-6 254477 /* Zanimivosti */ 6655329 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Jedrt |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Jera |name day = 17. marec, 16. november |related name = |fotonotes = }} '''Jedrt''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Jedrt je različica ženskega imena [[Jera]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Jedrt: 7.<ref>{{baza imen SURS|ime=Jedrt|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Jedrt [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Jera.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Zanimivosti == [[Prekmurščina|Prekmurska]] različica osebnega imena Jedrt je ''Gedrt.'' Ime [[Prekmurje|prekmurskega]] naselja [[Gederovci]] izhaja iz imena [[Sveta Jedrt|Svete Jedrt]]/Jere ''(Sveta Gedrt).''<ref>[[Jožef Košič]]: ''Zobriszani Szloven i Szlovenka med Mürov i Rábov'' ([[1845]]) s. 72.</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na J]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] m99fzaxer7qg5l1iuo6m4wvq50cv9dy Bradavica 0 221719 6655477 6654976 2026-04-03T19:44:10Z Upwinxp 126544 {{drugipomeni}} 6655477 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Bradavica (razločitev)}} '''Bradavica''' je izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]. Bradavice so razširjene po vsem svetu, najpogosteje pa se pojavljajo pri otrocih in mladini. Lahko jih je večje število, največ jih je po navadi na [[roka]]h. [[Virus]] se prenaša s [[človek]]a na človeka, pa tudi z enega mesta telesa na drugega. Bradavice večkrat po določenem času izginejo same od sebe.<ref name=Kansky>{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn = 961-238-058-9|cobiss = 118283264}}</ref> ==Vrste bradavic== [[Slika:Verruca.jpg|thumb|širinapx|Navadna bradavica, verruca vulgaris]] * '''Navadne bradavice''' (verrucae vulgares) : To so trde, prekomerno poroženele (hiperkeratotične) bunčice v barvi kože ali nekoliko temnejše. Navadno niso večje od 1 cm in se najpogosteje pojavljajo na dlaneh, hrbtišču prstov, ter ob nohtih (te so lahko boleče). Bradavica, ki se je pojavila prva, je po navadi največja. Okrog nje so dostikrat nove (hčerinske) bradavice, ki nastanejo zaradi prenosa z enega dela na druge z avtoinokulacijo. Pogosteje se pojavljajo pri tistih z oslabljenim [[imunski sistem|imunskim sistemom]] ali nekaterimi kožnimi [[bolezen|boleznimi]].<ref name=Kansky /> * '''Mladostniške bradavice''' (verrucae planae juveniles) :Mladostniške bradavice so poligonalne, ploščate bunčice, ki so le rahlo dvignjene nad poršino. So bledorjave in se pojavljajo predvsem na hrbtišču rok in po obrazu. Lahko so številne.<ref name=Kansky /> [[Slika:Large plantar warts.jpg|thumb|širinapx| Bradavice na podplatu]] * '''Bradavice na podplatih''' (verrucae plantares) : Na podplatih se bradavice pojavljajo na mestih, kjer je rožena plast zelo debela. Navadno jih je več in povzročajo bolečine pri hoji.<ref name=Kansky /> [[Slika:Wart filiform eyelid.jpg|thumb|širinapx|Nitaste bradavice na očesni veki]] * '''Nitkaste bradavice''' (verrucae filiformes) : Nitkaste bradavice se lahko pojavljajo posamično ali v skupinah, predvsem na obrazu, vratu in v pregibih.<ref name=Kansky /> * '''Generalizirane bradavice''' (verrucosis generalisata) : Pri ljudeh z izrazito oslabelim imunskim sistemom, pri otrocih in pri bolnikih, zdravljenih z [[imunosupresiv]]i, se včasih pojavljajo številne bradavice na različnih predelih kože.<ref name=Kansky /> ==Zdravljenje== Bradavice se odstranjuje z zamrznejnim [[dušik|N]]<sub>2</sub> ali [[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]], z ostro žličko, elektrokoagulacijo, [[laser]]skimi žarki ali [[keratolitik]]i (zlasti na dlaneh in podplatih).<ref name=Kansky /> ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Kožne bolezni]] {{normativna kontrola}} qoot0kaigmzlwu9drqwy27qo2r3gfc9 Pogovor:Bradavica 1 222098 6655476 6654981 2026-04-03T19:43:34Z Upwinxp 126544 /* Naslov članka */ ok 6655476 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=mid}} {{DYK|21. september|2009|entry= ... je '''[[navadna bradavica]]''' <small>(na sliki)</small> izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]?}} == Naslov članka == Ali obstaja razlog, da se ta članek imenuje "Navadna bradavica" in ne rajši [[Bradavica]] - sploh glede na to, da v poglavju Vrste bradavic opisuje navadne bradavice in nato še druge? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:35, 2. april 2026 (CEST) :Mislim, da ne. Članek opisuje različne vrste bradavic poleg navadnih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:45, 2. april 2026 (CEST) :: Hvala. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:43, 3. april 2026 (CEST) cqhct0wbfvhc5ejp2kry4r1p8x3hg2i Gerard Greene 0 230510 6655448 6586003 2026-04-03T18:19:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655448 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja |name = Gerard Greene |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = | Sport country = {{flagcountry|Severna Irska}} | Nickname = Green Tooth/ Grenney | Professional = 1993–2016, 2017– | High ranking = 26 ([[Svetovna snooker lestvica 2004/05|04/05]]) | Prize money = [[Funt šterling|£]]639.498<ref name="cuetracker">{{navedi splet |title=Career-total Statistics for Gerard Greene – Professional |url=http://www.cuetracker.net/Players/Gerard-Greene/Career-Total-Statistics |publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database |accessdate=19 May 2016}}</ref> | High break = 144 <small>([[European Tour 2013/2014 – Event 5#Century breaks|Ruhr Open 2013]])</small> | Century break = 99<ref name="centurybreaks">{{navedi splet |title=Centuries |url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/ |publisher=Pro Snooker Blog |accessdate=4 March 2017 |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/ |url-status=dead }}</ref> | Best finish = Runner-up <small>([[Players Tour Championship 2013/2014 – Finals|2014 Players Championship Grand Final]])</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | World champ = | medals-expand = yes | medals = {{MedalSport | Moški [[snooker]] }} {{MedalCountry | {{GBR2}} }} {{MedalCompetition | [[Svetovne igre]] }} {{MedalGold | [[Biljard na Svetovnih igrah 2005|Duisburg 2005]] | posamično }} }} '''Gerard Greene''', [[severni Irci|severnoirski]] igralec [[snooker]]ja, * [[12. november]] [[1973]], [[Kent]], [[Anglija]]. Greene je zastopal Severno Irsko na mednarodnih tekmovanjih (npr. [[Nations Cup 2000 (snooker)|Nations Cupu 2000]] in [[Nations Cup 2001 (snooker)|2001]]), saj prihajata njegova starša iz [[Belfast]]a. On sicer prebiva v [[Rainham, Kent|Rainhamu]], Kent. V karieri je dosegal povprečne uspehe, v sezoni [[Snooker 2009/10|2009/10]] je četrtič držal mesto med najboljšimi 32 igralci sveta in desetič med najboljšimi 48 igralci sveta, oboje po [[svetovna jakostna snooker lestvica|svetovni jakostni lestvici]]. Doslej se je enkrat uvrstil v polfinale katerega od jakostnih turnirjev ([[Grand Prix 2007 (snooker)|Grand Prixa 2007]]) in štirikrat v četrtfinale jakostnih turnirjev. Trikrat se je doslej kvalificiral na [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovno prvenstvo]], a ni na glavnem delu prvenstva še nikoli dobil dvoboja, res pa je, da mu je žreb dvakrat namenil ravno branilca naslova: [[John Higgins (snooker)|Johna Higginsa]] leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1999|1999]] in [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2003|2003]]. Tretjič, ko se je prebil skozi sito kvalifikacij, je bilo leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2005|2005]], tedaj ga je v prvem krogu izločil [[Steve Davis]] z 10-9. Greene je bil udeležen v nadvse bizaren dvoboj na turnirju [[Grand Prix 1996 (snooker)|Grand Prix 1996]], tedaj je imel proti Stevu Davisu v treh framih priložnost, da z uspešno zadeto črno kroglo preobrne frame na svoj konto, a je v vseh treh framih črna krogla zgrešila žep. Davis je vse te tri črne krogle nato pospravil z mize in tako dobil tri frame od petih, kolikor jih je bilo v njunem dvoboju. Končni izid je bil 5-0 za Davisa, ki je nato Greena imenoval »najnesrečnejši človek v svetu snookerja«. == Kariera == === Začetki === Greene se je pridružil profesionalcem v sezoni [[Snooker 1993/94|1993/94]] v starosti 20 let. V sezoni [[Snooker 1995/96|1995/96]] se je trikrat prebil skozi kvalifikacijska sita jakostnih turnirjev, kar mu je na [[svetovna jakostna snooker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] prineslo skok za 38 mest, na 72. mesto. Prav tako je osvojil svoj prvi poklicni turnir v karieri, šlo je za enega od nejakostnih turnirjev karavane, [[Polish Masters]]. Leta 1997 se je prvič uvrstil v četrtfinale na katerem od jakostnih turnirjev, na turnirju [[UK Snooker Championship 1997|UK Championship]] so mu zmage nad [[Ian Burmby|Ianom Burnbyjem]] (6-5, prvi krog), Stevom Davisom (6-2, drugi krog), [[Andy Hicks|Andyjem Hicksom]] (9-6, tretji krog) in [[Gary Ponting|Garyjem Pontingom]] (9-6, osmina finala) prinesle mesto v četrtfinalu in obračun z [[Ronnie O'Sullivan|Ronniejem O'Sullivanom]]. O'Sullivan je bil od Greena boljši z izidom 9-6. === 2003/04 === Sezono [[Snooker 2003/04|2003/04]] je začel v odlični formi in se na [[British Open 2003 (snooker)|British Openu]] prebil v svoj drugi jakostni četrtfinale, v katerem je moral znova priznati premoč Ronnieju O'Sullivanu, izid je bil 4-5. Z dobrimi predstavami je nadaljeval tudi na [[UK Snooker Championship 2003|UK Championshipu]], na katerem ga je v drugem krogu z 9-7 porazil kasnejši zmagovalec [[Matthew Stevens]], in [[Grand Prix 2003 (snooker)|LG Cupu]] (danes je turnir poznan pod imenom [[Grand Prix (snooker)|Grand Prix]]), kjer je bil od njega prav tako v drugem krogu boljši [[Ken Doherty]], rezultat je bil 2-5. Zavoljo teh dobrih predstav se je na svetovni jakostni lestvici za kratek čas znašel med najboljšimi 16 igralci sveta, a je nato sredi sezone padel v manjšo rezultatsko krizo. Igre so se mu naposled le nekoliko poklopile, tako da si je na koncu sezone prvič v karieri uspel zagotoviti mesto med najboljšimi 32 igralci, zasedel je 26. mesto. V sezoni [[Snooker 2004/05|2004/05]] je bil na lestvici celo bolje uvrščen od [[Joe Swail|Joeja Swaila]] in je imel tako prvič status najboljšega severnoirskega igralca. === 2004/05 === Zatem je imel Greene nekaj težav s palico, zaradi česar so tudi njegovi rezultati opešali. Neuspešen je bil na vseh jakostnih turnirjih, razen dveh, v sezoni in padel na 38. mesto svetovne jakostne lestvice. Slabe rezultate je sicer malce zacelila uvrstitev v četrtfinale nejakostnega turnirja [[Irish Masters]]. === 2006/07 === Sezona [[Snooker 2006/07|2006/07]] je Greenu na koncu prinesla še drugo uvrstitev med najboljših 32 igralcev sveta po jakostni lestvici, vrhunec sezone zanj pa je bil turnir [[Northern Ireland Trophy 2006|Northern Ireland Trophy]]. Na njem se je uvrstil v 3. krog, izločil ga je Valižan [[Dominic Dale]] s 5-4. === 2007/08 === Greene se je na turnirju [[Grand Prix 2007 (snooker)|Grand Prix 2007]] prvič v karieri prebil v polfinale na katerem od jakostnih turnirjev. Dodeljena mu je bila skupina B, v kateri so bili še [[Ronnie O'Sullivan]], [[Steve Davis]], [[Dominic Dale]] in kvalifikanta [[Tom Ford (snooker)|Tom Ford]] ter [[Mark Joyce]]. Dala in Davisa je premagal s 4-0, Forda 4-3 in Joyca 4-2, izgubil je le proti O'Sullivanu z 2-4. V skupini je tako zasedel drugo mesto, kar je pomenilo dovobj s prvouvrščenim iz skupine F, [[Ricky Walden|Rickyjem Waldenom]], ki ga je Greene ponižal s 5-0. V četrtfinalu je izločil še [[Joe Perry (snooker)|Joeja Perryja]], v polfinalu pa je bil zanj premočan kasnejši zmagovalec [[Marco Fu]], ki je slavil s tesnim izidom 6-5. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7051299.stm BBC SPORT: Higgins jezen po izpadu proti Fuju] {{ikona en}}</ref>. Greene se je nato s svojo morebiti najboljšo formo kariere uvrstil v četrtfinale turnirja [[Northern Ireland Trophy 2007|Northern Ireland Trophy]], v katerem je bil zanj usoden [[Mark Allen (snooker)|Mark Allen]] s 3-5. Predtem je sicer Greene premagal novinca [[Liang Wenbo|Lianga Wenboja]] (5-2, prvi krog) in nato še dva bivša svetovna prvaka: [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]] (5-3, drugi krog) in [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] (5-1, osmina finala). Kasneje v sezoni mu je forma upadla in v zadnjem krogu kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2008|Svetovno prvenstvo]] je izpadel proti [[Mark Davis (snooker)|Marku Davisu]] z 2-10. Po koncu sezone je na svetovni jakostni lestvici držal 33. mesto. === 2008/09 === Sezona [[Snooker 2008/09|2008/09]] je bila za Greena solidna, a v njej ni dosegel vidnejših rezultatov. Dobil je svoje prve dvoboje na šestih od osmih jakostnih turnirjev v sezoni, a je nato le na dveh od teh šestih turnirjev zmagal v svojem drugem dvoboju. Kar pa je najpomembneje, z zmagama nad [[Liu Song|Liujem Songom]] in [[Ken Doherty|Kenom Dohertyjem]] se je uspel prebiti skozi kvalifikacijsko sito [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2009|Svetovnega prvenstva]], na katerem je nato izpadel v prvem krogu, z 10-5 ga je odpravil [[Allister Carter]]. ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== * [[Polish Masters]] - 1996 == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.worldsnooker.com/player_list-8893.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/gerard-greene/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} * [http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Ireland/ni_gerard_greene.htm Rezultati do leta 2003] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Greene, Gerard}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Severnoirski igralci snookerja]] e42vlzt2q9dqsfbyc5xpre8bx6whu42 Bogoljub Orel 0 240292 6655470 4631877 2026-04-03T19:19:13Z DrustvoTouhouSI 160566 Dodajanje slike 6655470 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Orel bogoljub 2024.jpg}} '''Bogoljub Orel''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], * [[10. september]] [[1933]], [[Maribor]]. Orel je leta 1961 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]] in prav tam 1975 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Na FE v ljubljani je bil v letih 1963−2000 tudi zaposlen, od 1987 kot [[redni profesor]]. V raziskovalnem delu se je dr. Orel posvetil raziskavam s področja [[energetika|energetike]], energetskih naprav in sistemov. Opravil je okoli 60 raziskav in izvedel več večjih energetskih projektov ter objavil 5 samostojnih publikacij. == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Orel, Bogoljub}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] sfo5dg47cw7glrgo6aqrub5dvr8ris8 6655471 6655470 2026-04-03T19:25:16Z DrustvoTouhouSI 160566 Dodajanje vzdevka 6655471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Orel bogoljub 2024.jpg}} '''Bogoljub "Ljubo" Orel''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], * [[10. september]] [[1933]], [[Maribor]]. Orel je leta 1961 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]] in prav tam 1975 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Na FE v ljubljani je bil v letih 1963−2000 tudi zaposlen, od 1987 kot [[redni profesor]]. V raziskovalnem delu se je dr. Orel posvetil raziskavam s področja [[energetika|energetike]], energetskih naprav in sistemov. Opravil je okoli 60 raziskav in izvedel več večjih energetskih projektov ter objavil 5 samostojnih publikacij. == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Orel, Bogoljub}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] 19xac7k4dqyihen28fwwjew65oqsypt 6655488 6655471 2026-04-03T20:17:29Z Yerpo 8417 WD 6655488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogoljub "Ljubo" Orel''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], * [[10. september]] [[1933]], [[Maribor]]. Orel je leta 1961 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]] in prav tam 1975 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Na FE v ljubljani je bil v letih 1963−2000 tudi zaposlen, od 1987 kot [[redni profesor]]. V raziskovalnem delu se je posvetil raziskavam s področja [[energetika|energetike]], energetskih naprav in sistemov. Opravil je okoli 60 raziskav in izvedel več večjih energetskih projektov ter objavil 5 samostojnih publikacij. == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Orel, Bogoljub}} [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] 38nj2l8xy2s903jzh14reevht7o6tkb Uporabnik:Stebunik 2 240887 6655502 6651223 2026-04-03T21:52:23Z Stebunik 55592 /* Novejši črkospevi */ 6655502 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Spiritizem]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Postulator]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] s92fs4xxj5o5gxt0lhsjj7qykzcwu64 6655503 6655502 2026-04-03T22:16:47Z Stebunik 55592 /* Novejši črkospevi */ 6655503 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Spiritizem]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Postulator]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] gk2iwwqbs4qpez5dwujzkehkmzbei2e 6655504 6655503 2026-04-03T22:20:53Z Stebunik 55592 /* Novejši črkospevi */ 6655504 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Spiritizem]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Postulator]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] nd7pmigzafcxx6nn80bdjqk8bizxj3n 6655505 6655504 2026-04-03T22:25:20Z Stebunik 55592 /* Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 */ 6655505 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Spiritizem]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Postulator]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] bcakrar568aebn4cwouz5bgv57gju5z 6655506 6655505 2026-04-03T22:33:27Z Stebunik 55592 /* Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 */ 6655506 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Spiritizem]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Postulator]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] kh3cicc04bx2qp420p7s4ur9mjw818g Maksimilijan I. Mehiški 0 242571 6655374 6420796 2026-04-03T15:21:49Z Florentina Veršič 146476 6655374 wikitext text/x-wiki {{Infobox Monarch | title = Mehiški cesar | name = Maksimilijan I. Mehiški | full name = Ferdinand Maximilian Joseph Maria | image = <!-- WD --> | caption = | reign = [[10. april]] [[1864]]–[[15. maj]] [[1867]] | coronation = <small>- (nikoli ni bil formalno kronan)</small> | succession = [[Cesar Mehike]] | regent = [[José Mariano Salas]],<br>[[Juan Nepomuceno Almonte]],<br>[[Pelagio Antonio de Labastida y Dávalos]]</small> | predecessor= [[Félix María Zuloaga]] | successor = [[Benito Juárez]] | spouse = [[Šarlota Belgijska]] | issue = &nbsp; &nbsp; [[Agustín de Iturbide y Green|Augustine]] <small>(posvojen)</small><br>&nbsp; &nbsp; [[Salvador de Iturbide y Marzán|Salvador]] <small>(posvojen)</small> | royal house = [[Habsburžani]] | father = [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|Franc Karel]] | mother = [[Sofija Bavarska]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> | place of burial= [[Dunaj]], [[Avstrija]] |}} {{Predloga:Habsburško-Lotarinški (1806-1918)}} [[Nadvojvoda]] '''Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški''' * [[6. julij]] [[1832]], [[Schönbrunn]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[19. junij]] [[1867]], [[Santiago de Querétaro]], [[Mehika]], mlajši brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], je bil kot '''Maksimilijan I. Mehiški''', [[Habsburžani|habsburški]] [[cesar]] Mehike. ==Življenje== Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (''Ferdinand Maximilian Joseph Maria'') se je rodil kot drugi sin [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|nadvojvode Franca Karla]] (mlajšega sina svetega rimskega [[cesar]]ja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]]) in [[Zofija Bavarska|Zofije Bavarske]] v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u. Po karieri v [[Avstrijska vojna mornarica|avstrijski vojni mornarnici]] je s podporo francoskega cesarja [[Napoleon III.|Napoleona III.]] in mehiških [[monarhija|monarhistov]] 10. aprila 1864 postal mehiški cesar. Mnogo držav, med drugim tudi [[Združene države Amerike]], niso priznale njegove vladavine. Položaj se je do leta 1867 zelo poslabšal zaradi propada evropske intervencije, slabega gospodarskega stanja in notranjih nesporazumov, nakar so uporniške sile, ki jih je že od začetka evropske intervencije vodil [[Benito Juárez]], dokončno premagale najemnike ([[Meksikajnarji]] in [[Francoska tujska legija]]) ter mehiško cesarsko vojsko pri [[Queretaro|Queretaru]]. Cesarja Maksimilijana in njegova generala, [[Miguel Miramon|Miramona]] in [[Tomás Mejía|Mejio]], so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 19. junija 1867. ==Maksimilijan I. v slovenski književnosti== *[[Karl May|May, Karl]]: ''[[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe''. Spisal Ramon Diaz de la Escosura, prestavil grof Sokolski, Dunaj, 1901, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RD6ZTO8L dLib.] 1968 pri MK pod naslovom ''Benito Juarez''. * [[Dimitrij Rupel|Rupel, Dimitrij]] ''Maks: roman o maksizmu ali Boj med veličino in veličino'', Koper, Lipa, 1983 {{COBISS|ID=14108417}} * Kastelic, Franc ''Meksikajnarska ekspedicija'', Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 {{COBISS|ID=53434113}} ==Grad Miramar== Zakonca sta si v [[Miramar|Grljanu pri Trstu]] dala zgraditi [[Grad Miramar]], ki je bil po načrtih avstrijskega arhitekta Carla Junkerja (1827–1881) zgrajen med letoma 1856 in 1860. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kastelic, Franc ''Meksikajnarska ekspedicija'', Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 {{COBISS|ID=53434113}} * Pohl, Walther ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}} * Grdina, Igor ''Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866'' , Umetniški kabinet Primož Premzl 2016 {{COBISS|ID=86372353}} * (2006). ''Veliki splošni leksikon''. Ljubljana: DZS, str. 2515. == Glej tudi == * [[Grad Miramar]] * [[Meksikajnarji]] {{start box}} {{s-mil}} {{succession box |title=Vrhovni poveljnik [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijske]] cesarske vojne mornarice |before=[[Franz Wimpffen|Franz von Wimpffen]] |after= [[Ludwig von Fautz]] |years=1854–1861}} {{end box}} {{Presidents of Mexico}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{noble-stub}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Maksimilijan I. Mehiški}} [[Kategorija:Maksimilijan I. Mehiški| ]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Avstrijski admirali]] [[Kategorija:Mehiški cesarji]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Pretendenti mehiškega prestola]] 2khrj8hoqnzng575za2j9byv6erpegx Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov 0 251690 6655405 6621338 2026-04-03T16:06:08Z Gnooi 106999 /* T */ 6655405 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[duhovnik]]ov''' vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|samostojnem seznamu]]. {{CompactTOC2}} == A == * [[Janez Abram|Janez Abram (1813)]] * [[Janez Abram (redovnik)|Janez Abram (1897)]] * [[Jože Abram]] * [[Luka Abram]] * [[France Ačko]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Andrej Albrecht]] * [[Jakob Aleksič]] * [[Peter Aleš]] * [[Jurij Alič]] * [[Andrej Aljančič]] * [[Jakob Aljaž]] * [[Frančišek Ambrož]] * [[Bernard Ambrožič]] * [[Janez Ambrožič|Janez Ambrožič (1903)]] * [[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Matjaž Ambrožič]] * [[Andrej Andolšek]] * [[Frančišek Andrioli]] * [[Angelik iz Kranja]] * [[Jernej Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janez Arlič]] * [[Janko Arnejc|Janko (Janez) Arnejc]] * [[Janez Jurij Arnež]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Simon Ašič]] * [[Anton Aškerc]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Urban Ažbe]] * [[Andrej Ažman]] * [[Janez Ažman]] * [[Ciril Ažman]] * [[Janez Ažman]] == B == * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Ksaver Bajec]] * [[Ivan Bajec]] * [[Pavel Bajec]] * [[Anton Bajt]] * [[Matija Balažic]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ernest Bandelj]] * [[Anton Bankič (jezuit)|Anton Bankič (1814)]] * [[Anton Bankič (duhovnik)|Anton Bankič (1865)]] * [[Janko Barle]] * [[Baltazar Bartol]] * [[Jernej Basar]] * [[Jernej Bastiančič]] * [[Štefan Bastič]] * [[Ivan Baša]] * [[Jernej Basar]] * [[Andrej Batič (jezuit)|Andrej Batič]] * [[Angel Batič]] * [[Martin Bauzer]] * [[Anton Bedenčič]] * [[Janez Bedenčič]] * [[Venceslav Bele]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Janez Belej]] * [[Jožko Benedetič]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Valentin Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Anton Berce]] * [[Branko Berce]] * [[Jožko Berce]] * [[Viktor Berce]] * [[Franc Bernik]] * [[Pavel Bernik]] * [[Valentin Bernik]] * [[Jožef Bernjak]] * [[Jože Bertoncelj (duhovnik)|Jože Bertoncelj]] * [[Blaž Bevk]] * [[Jožef Bevk]] * [[Franc Bezjak]] * [[Matija Bilban]] * [[Franc Bilc]] * [[Janez Bilc]] * [[Valentin Birtič]] * [[Milan Bizant]] * [[Franc Bizjak]] * [[Marko Blasutig]] * [[Franc Blažič]] * [[Franc Bleiweis]] * [[Rudolf Bogatec]] * [[Janez Bogovič]] * [[Andrej Bohinc (duhovnik)|Andrej Bohinc]] * [[Anton Bohinc]] * [[Jakob Bohinc]] * [[Peter Bohinjec]] * [[Karel Bolčina]] * [[Franc Bole]] * [[Janez Bonač]] * [[Ferdinand Bonča]] * [[Miro Friderik Bonča]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Alojz Božank]] * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Dušan Bratina]] (1914-2012) * [[Lojze Bratina]] * [[Pavel Bratina]] * [[Emerih Bratuša]] * [[Bogomil Brecelj]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Jernej Brence (duhovnik)|Jernej Brence]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Anton Breznik (1737–1793)|Anton Breznik (1737)]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik (1881)]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Franc Brlek]] * [[Ivan Brlek]] * [[Anton Brodnik]] * [[Janez Brodnik (duhovnik)|Janez Brodnik]] * [[Mirko Brumat]] * [[Rihard Brumat]] * [[Franc Brumnik (duhovnik)|Franc Brumnik]] * [[Peter Budin]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Mihael Bulovec]] * [[Ignacij Burgar]] * [[Jožef Burger]] * [[Jakob Burja]] * [[Peter Butkovič]] == C == * [[Oroslav Caf]] * [[Stanko Cajnkar]] * [[Valentin Cajnko]] * [[Ivan Camplin]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Jožef Čarič]] * [[Alojzij Carli]] * [[Jožef Cedermac]] * [[Štefan Cek]] * [[Emil Cenčič]] * [[Franc Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Branko Cestnik]] * [[Gašper Cigale]] * [[France Cigan]] * [[Ivan Cigan]] * [[Janez Cigler]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[Leopold Cigoj]] * [[Kristijan Cuderman]] * [[Mirko Cuderman]] * [[Anton Cuffolo]] * [[Franc Cukala]] * [[Franc Cvar]] * [[Matija Cvetan]] * [[Franc Cvetko]] == Č == * [[Adolf Ivan Čadež]] * [[Anton Čadež]] * [[Lovrenc Čadež]] * [[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] * [[Andrej Čebul]] * [[Ivan Čebul]] * [[Avgust Čebulj]] * [[Jožef Čede]] * [[Jakob Čemažar]] * [[Bernard Čeferin]] * [[Franc Čepe]] * [[Tomaž Čerin]] * [[Jakob Černe]] * [[Venčeslav Černigoj]] * [[Anton Červ]] * [[Tone Česen]] * [[Karel Čigon]] * [[Matija Čiolič]] * [[Alojzij Čižek]] * [[Anton Čok]] * [[Vinko Čonč]] * [[Franton Črnigoj]] * [[Henrik Črnigoj]] * [[Otmar Črnilogar]] * [[Jožef Čuček]] * [[Silvester Čuk]] == D == * [[Jožef Dagarin]] * [[Peter Dajnko]] * [[Mihael Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Ivan Delpin]] * [[Josip Demšar]] * [[Ivan Dermastia]] * [[Juraj Dobrila]] * [[Jožef Dobrovec]] * [[Alojzij Dobrovoljc]] * [[Anton Dobrovoljc]] * [[Luka Dolenc]] * [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar (1847)]] * [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar (1894)]] * [[Franc Dolinar]] * [[Luka Dolinar]] * [[Frančišek Doljak]] * [[Jernej Dolžan]] * [[Anton Domicelj]] * [[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Josip Drobnič]] * [[Maksimilijan Držečnik]] * [[Anton Duhovnik]] * [[Anton Dular]] * [[France Dular]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] * [[Martin Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Lambert Einspieler]] * [[Janez Krstnik Elersič]] * [[Anton Erjavec]] * [[Jožef Erker]] * [[Filip Jakob Erlah]] * [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Valentin Fabri]] * [[Blaž Farčnik]] * [[Andrej Fekonja]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Lambert Ferčnik]] * [[Mirko Filej]] * [[Janez Filipič]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Janez Flis]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]] * [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]] * [[Andrej Foramiti]] * [[Matej Frelih]] * [[Vinko Frangež]] == G == * [[Mihael Gaber]] * [[Martin Gaberc]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Klemen Gartner]] * [[Anton Gerbec]] * [[Albin Germek]] * [[Marko Glaser]] * [[Peter Pavel Glavar]] * [[Franc Glinšek]] * [[Felicijan Globočnik]] * [[Janez Globočnik]] * [[Roman Globokar]] * [[Jožef Godina]] * [[Matija Godina]] * [[Bernardin Godnič]] * [[Franc Godnič]] * [[Jožef Godnič (starejši)|Jožef Godnič (1851)]] * [[Jožef Godnič (mlajši)|Jožef Godnič (1884)]] * [[Januš Golec]] * [[Janez Goličnik]] * [[Jože Goličnik]] * [[Štefan Golja]] * [[Josip Golob]] * [[Martin Golob]] * [[Janez Gorkič]] * [[Martin Gorše]] * [[Franc Govekar (1883–1979)|Franc Govekar (1883)]] * [[Franc Govekar (1926–2012)|Franc Govekar (1926)]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Pankracij Gregorc]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Jože Gregorič]] * [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič (1844)]] * [[Simon Gregorčič (mlajši)|Simon Gregorčič (1856)]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Milan Grlj]] * [[Josip Gruden]] * [[Karel Gržan]] * [[Jerko Gržinčič]] * [[Ambrož Guion]] * [[Paskval Gujon]] * [[Franc Guštin]] * [[Jožef Gutman]] == H == * [[Mihajlo Hardi]] (grkokatolik - unijat) * [[Gracijan Heric]] * [[Kalist Heric]] * [[Miha Herman]] * [[Peter Hicinger]] * [[Franc Hladnik]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Franc Hozjan]] * [[Franc Hrastelj]] * [[Franc Hül]] * [[Kazimir Humar]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Gašpar Igl]] * [[Avgust Ipavec]] * [[Maks Ipavec]] * [[Marka Irmel]] * [[Franc Ivanetič]] * [[Adam Ivanoci]] * [[Ferenc Ivanoci]] == J == * [[Francis Jager]] * [[Ivan Jagodic]] * [[Jožef Jagodic]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Janez Jalen]] * [[Karel Jamnik]] * [[Luka Jamnik]] * [[Janez Svetokriški]] * [[Dominik Janež]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Jožef Janžekovič]] * [[Jurij Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Franc Jarc]] * [[Urban Jarnik]] * [[Placid Javornik]] * [[Janez Jenko]] * [[Valerijan Jenko]] * [[Luka Jeran]] * [[Frančišek Jere]] * [[Igor Jereb]] * [[Karel Jereb]] * [[Stanko Jericijo]] * [[Ivan Jerič]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Josip Jerše]] * [[Maksimiljan Jezernik]] * [[Marijan Jezernik]] * [[Blaž Jezeršek]] * [[Jurij Jonke]] * [[Leopold Jurca]] * [[Jan Jurij]] == K == * [[Alojz Kačičnik]] * [[Milan Kadunc]] * [[Ciril Kandut]] * [[Filip Jakob Kafol]] * [[Andrej Kalan]] * [[Janez Kalan|Janez Evangelist Kalan]] * [[Janez Krstnik Kalan]] * [[Krištof Kandut]] * [[Frančišek Ksaver Karun]] * [[Josip Kastelic]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] * [[Ivan Kaus]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] * [[Jožef Kek]] * [[Štefan Kemperle]] * [[Anton Kerčon]] * [[Jožef Kerčon]] * [[Albin Kjuder]] * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl (1874)]] * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl (1879)]] * [[Andrej Klemenčič]] * [[Drago Klemenčič]] * [[Luka Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Luka Knafelj]] * [[Milan Knep]] * [[Ivan Kobal (duhovnik)|Ivan Kobal]] * [[Lojze Kobal]] * [[Vinko Kobal]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Alojz Kocjančič]] * [[Zoran Kodela]] * [[Janez Kodrič]] * [[Josip Kogej]] * [[Jože Kokalj]] * [[Marjan Kokalj]] * [[Peter Kokotec (duhovnik)]] * [[Peter Kolar]] * [[Ivan Kolarič]] * [[Franc Kolenc]] * [[Friderik Kolšek]] * [[Marjan Komjanc]] * [[Janko Komljanec]] * [[Rudi Koncilja]] * [[Viktor Kopatin]] * [[Anton Korošec]] * [[Viktor Kos]] * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] * [[Angel Kosmač]] * [[Jože Košir (duhovnik)|Jože Košir]] * [[Jaroslav Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Jožef Kovačič]] * [[Martin Kovačič]] * [[Lojze Kozar]] * [[Lojze Kozar mlajši]] * [[Janez Kozinc]] * [[Borut Košir]] * [[Jožef Košič]] * [[Štefan Kožuh]] * [[Andrej Krajec]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Pavel Krajnik]] * [[Jože Krakar]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Frančišek Kralj]] * [[Ignacij Kralj]] * [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] * [[Marko Kranjc]] * [[Franc Krašna]] * [[Jakob Krašna]] * [[Jože Krašovec]] * [[Stane Kregar]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[Janez Križaj]] * [[Ivan Križanič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Jože Krošl]] * [[Bogumil Krušič]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anton Kuhn]] * [[Floriš Kühar]] * [[Števan Kühar]] * [[Avguštin Kukovič]] * [[Franc Kulovec]] * [[France Kunstelj]] * [[Martin Kuralt]] * [[Robert Kuralt]] * [[Štefan Kušer]] (1910-2002) * [[Juri Küzmič]] * [[Peter Kvaternik]] == L == * [[Anton Lah]] * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] * [[Valentin Lah]] * [[Evgen Lampe]] * [[Frančišek Lampe]] * [[Janez Langerholz]] * [[Jožef Lap]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Mario Lavrenčič]] * [[Primož Lavrenčič]] * [[Andrej Lavrin]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Josip Lavtižar]] * [[Anton Lazari]] * [[Albert Leban]] * [[Anton Legiša]] * [[Ignacij Lenček]] * [[Ladislav Lenček]] * [[Stanislav Lenič]] * [[Anton Lesjak]] * [[Urban Lesjak (duhovnik)|Urban Lesjak]] * [[Janez Lesnika]] * [[Jernej Levičnik]] * [[Andrej Likar (duhovnik)|Andrej Likar]] * [[Franc Linasi]] * [[Tadej Linasi]] * [[Matija Lipold]] * [[Simon Lorber]] * [[Matej Lotrič]] * [[Viljem Lovše]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Janez Madon]] * [[Jožef Majcen]] * [[Janez Nepomuk Majnik]] * [[Ivan Mak]] * [[Franc Malalan]] * [[Jožef Malič]] * [[Matej Marcina]] * [[Josip Marinko]] * [[Marijan Markežič]] * [[Matej Markič]] * [[Ivan Markošek]] * [[Franc Markovič]] * [[Jože Markuža]] * [[Janez Marolt]] * [[Jošt Andrej Martelanc]] * [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] * [[Ivan Marija Marušič]] * [[Jožef Marušič]] * [[Romuald Marušič]] * [[Janez Maučec]] * [[Martin Matek]] * [[Ivan Matko]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved (1862)]] * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved (1869)]] * [[Jernej Medved]] * [[Jožef Meglič]] * [[Franc Ksaver Mercina]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Mesar]] * [[Alojzij Meško]] * [[Franc Ksaver Meško]] * [[Jožef Meško]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran(čišek)]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Nikolaj Meznarič]] * [[Jožef Avguštin Meznerič]] * [[Anton Mežnarc]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Janez Mihelič]] * [[Leopold Mihelič]] * [[Ivo Miklavc]] * [[Jurij Miklavčič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Albert Miklavec]] * [[Janko Mikula]] * [[Ciril Milavec]] * [[Jožef Mirt]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Janko Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (duhovnik)]] * [[Štefan Modrinjak]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Janez Mozetič]] * [[Štefan Mozetič]] * [[Peter Možina]] * [[Tomaž Mraz]] * [[Anton Mrkun]] * [[Valentin Müller]] * [[Silvester Murè]] == N == * [[Martin Naglič]] * [[Klement Naistoth]] * [[Anton Namre]] * [[Ivan Narat]] * [[Joahim Nastran]] * [[Matej Nastran]] * [[Franjo Neubauer]] * [[Urban Nežmah]] * [[Ferenc Novak]] * [[Janez Novak (župnik)|Janez Novak]] * Janez Novak (*1944), cistercijanski pater, stiški opat * [[Janez Novak (policijski vikar)]] * [[Josip Novak (duhovnik)|Josip Novak]] * [[Pavle Novak]] * [[Vincenc Novak]] == O == * [[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] * [[Alojzij Odar]] * [[Franc Ogradi]] * [[Mihael Omersa]] * [[Franc Omerza]] * [[Mihael Opeka]] * [[Anton Opetnik]] * [[Andrej Orehek]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Valentin Orožen]] * [[Lovrenc Osgnach]] * [[Gašper Otrin]] * [[Evstahij Ozimek]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Jože Pacek]] * [[Lenart Pachernecker]] * [[Miha Frančišek Paglovec]] * [[Anton Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Ivan Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Štefan Pauli]] * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] * [[Jernej Pavlin]] * [[Vlado Pečnik]] * [[Jože Pegan]] * [[Anton Peric]] * [[Viktor Perkan]] * [[Pavel Perko]] * [[Ivan Perša]] * [[Davorin Petančič]] * [[Branko Petauer]] * [[Alojzij Peterlin]] * [[Henrik Peternel]] * [[Mihael Peternel]] * [[Janez Piber]] * [[Mihael Pikl]] * [[Gašpar Pilat]] * [[Jakob Pilat]] * [[Anton Pintar]] * [[Lovro Pintar]] * [[Franc Pirc]] * [[Andrej Pirš]] * [[Lado Piščanc]] * [[Gabrijel Planinšek]] * [[Janez Platiša]] * [[Jože Plut]] * [[Janez Podboj]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Peter Podreka]] * [[Franc Tomaž Pogačnik]] * [[Janez Pogačnik]] * [[Lovrenc Pogačnik]] * [[Franc Pohajač]] * [[Janez Krizostom Pohlin]] * [[Jožef Pohlin]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]] * [[Jožef Pokorn]] * [[Tone Polda]] * [[Martin Poredoš]] * [[Gašper Porenta]] * [[Blaž Potočnik]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Marjan Potočnik]] * [[Jakob Prašnikar]] * [[Franc Prelc]] * [[Gašper Prelc]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Anton Prešeren]] * [[Janez Krstnik Prešeren (pesnik)|Janez Krstnik Prešeren]] * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] * [[Jožef Prešeren]] * [[Jurij Prešeren (duhovnik)|Jurij Prešeren]] * [[Janez Avguštin Puhar]] * [[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Alfonz Požar]] == Q == * [[Marino Qualizza]] == R == * [[Božidar Raič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Maksimilijan Leopold Rasp]] * [[Vendel Ratkovič]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Slavko Rebec (duhovnik)]] * [[France Rebol]] * [[Andrej Recelj]] * [[Maksimilijan Redeskini]] * [[Ivan Rejec]] * [[Hijacint Repič]] * [[Anton Resen]] * [[Jožef Resen]] * [[Jožef Resnik]] * [[Franc Režonja]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] * [[Damjan Ristić]] * [[Simon Robič]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Alojzij Rozman]] * [[Janez Rozman]] * [[Jožef Rozman (1801–1844)|Jožef Rozman (1801)]] * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman (1812)]] * [[Jožef Rozman (1870–1941)|Jožef Rozman (1870)]] * [[Gašper Rupnik]] * [[Tomaž Rutar]] == S == * [[Jakob Sabar]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Ciril Sedej]] * [[Alojz Sardoč]] * [[Janez Sedej (duhovnik)|Janez Sedej]] * [[Nikolaj Sedej]] * [[Štefan Selmar]] * [[Severus Sever]] * [[Oskar Simčič]] * [[Franc Simonič (duhovnik)|Franc Simonič]] * [[Adam Skalar]] * [[Ivan Skuhala]] * [[Anton Slabe (duhovnik)|Anton Slabe]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matej Slekovec]] * [[Janoš Slepec]] * [[Ludvik Sluga]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] * [[Luka Smolnikar]] * [[Andrej Smrekar]] * [[Janez Smrekar]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] * [[Venčeslav Snoj]] * [[France Sodja]] * [[John Sonc]] * [[Ciril Sorč]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Valentin Stanič]] * [[Viktorin Stanič]] * [[Roman Starc]] * [[Avguštin Stegenšek]] * [[Jakob Stepišnik]] * [[Ivan Stibiel]] * [[Jožef Stibiel]] * [[Anton Strle]] * [[Ahacij Stržinar]] * [[Feliks Suk]] * [[Janez Sumper]] * [[Blaž Sušnik]] * [[Ivan Sušec]] * [[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] * [[Ivan Sušnik]] * [[Jožef Sušnik]] * [[Ivan Svetina (duhovnik)|Ivan Svetina]] * [[Frančišek Svetličič]] == Š == * [[Ivan Šašelj]] * [[Franc Šbül]] * [[Virgil Šček]] * [[Marjan Šef]] * [[Vinko Šega]] * [[Franc Serafin Šegula]] * Andrej Šegula<ref>{{Navedi splet|title=Teološka fakulteta Ljubljana|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/zaposleni/profil/andrej-segula|website=www.teof.uni-lj.si|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> * [[Anton Šinkar]] * [[Matija Šinko]] * [[Matej Škerbec]] * [[Matija Škerbec]] * [[Lojze Škerl]] * [[Janez Šket]] * [[Janko Škraban]] * [[Ludvik Škufca]] * [[Miro Šlibar]] * [[Janez Kapistran Šmuc]] * [[Jakob Šolar]] * [[Henrik Šonc]] * [[Peter Šorli]] * [[Vendelin Špendov]] * [[Marko Šraml]] * [[Franc Štiglic]] * [[Simon Štihec]] * [[Anton Štrancar]] * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)|Ivan Štrukelj]] * [[Ivan Štuhec]] * [[Janez Šubic (duhovnik)|Janez Šubic]] * [[Frančišek Saleški Šušteršič]] * [[Venceslav Šušteršič]] * [[Franc Švara]] == T == * [[Andrej Tabaj]] * [[Ivan Tabaj]] * [[Baltazar Tavčar]] * [[Janez Tavčar (duhovnik)|Janez Tavčar]] * [[Franc Tement]] * [[Mavricij Teraš]] * [[Filip Terčelj]] * [[Avguštin Ternovšek]] * [[Filip Terpin]] * [[Matej Tomazin]] * [[Ivan Tomažič (1885–1943)|Ivan Tomažič (1885)]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič (1919)]] * [[Matija Tomc]] * [[Jože Tominc]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Franc Toplak (duhovnik)|Franc Toplak]] * [[Mihael Toroš]] * [[Franc Tovornik]] * [[Valentin Tratnik]] * [[Franc Treiber]] * [[Ivan Trinko]] * [[Alojzij Trontelj]] * [[Bogomir Trošt]] * [[Jože Trošt]] * [[Filip Trpin]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Janez Trstenjak]] * [[Primož Trubar]] * [[Jurij Matej Trunk]] * [[Ivan Tul]] * [[Janž Tulščak]] * [[Janez Turinek]] * [[Srečko Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Leopold Turšič]] * [[Kerubin Tušek]] == U == * [[Anton Udrih]] * [[Anton Ukmar (1796–1877)|Anton Ukmar (1796)]] * [[Anton Ukmar (1805–1897)|Anton Ukmar (1805)]] * [[Jakob Ukmar]] * [[Jurij Ukmar]] * [[Jožef Ulaga (1815–1892)|Jožef Ulaga (1815)]] * [[Jožef Ulaga (1826–1881)|Jožef Ulaga (1826)]] * [[Mihael Umek]] * [[Franc Urbanija]] * [[France Urbanija]] * [[Anton Urbas]] * [[Andrej Urek]] * [[Peter Urh]] * [[Andrej Anton Uršič]] * [[Jernej Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Jožef Varga]] * [[Cvetko Valič]] * [[Štefan Varga]] * [[Vinko Vegelj]] * [[Janez Veider]] * [[Mirko Vekjet]] * [[Jože Vengust]] * [[Marko Veršič]] * [[Matija Vertovec]] * [[Vital Vider]] * [[Martin Vidovič]] * [[Simon Vilfan]] * [[Jože Vinkovič]] * [[Štefan Vinkovič]] * [[Jožef Virk]] * [[Rafko Vodeb]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Lovro Vogrin]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Jernej Voh]] * [[Jakob Volčič]] * [[Janez Volčič]] * [[Franc Vončina]] * [[Joža Vovk]] * [[Franc Vovko]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] * [[Anton Vramec|Antol Vramec]] * [[Franc Vrhunc]] * [[Stanko Vrtovec]] * [[Venčeslav Vrtovec]] == W == * [[Emil Wester]] * [[Anton Wolf (duhovnik)|Anton Wolf]] * [[Matevž Wolf]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Janez Zabukovec]] * [[Jožef Zabukovšek]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Dizma Zakotnik]] * [[Vinko Zaletel]] * [[Janez Zalokar]] * [[Andrej Zamejic]] * [[Mansuetus Zangerl]] * [[John Zaplotnik]] * [[Feliks Zavodnik]] * [[Alojz Zavolovšek]] * [[Izidor Završnik]] * [[Anton Zdešar]] * [[Ivan Zelko]] * [[Matija Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] * [[Franc Zmazek]] * [[Avguštin Zlobec]] * [[Franc Zlobec]] * [[Salvator Zobec]] * [[Martin Zlobko]] * [[Vinko Zor]] * [[Anton Zore]] * [[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Franc Zorec]] * [[Hilarij Zorn]] * [[Mirko Zorn]] * [[Jože Zrim]] * [[Božo Zuanella]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jožef Zupan]] * [[Jurij Zupan]] * [[Simon Zupan]] * [[Anton Zupančič]] * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] * [[Janez Zupet]] == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] * [[Janko Žagar]] * [[Anton Žakelj]] * [[Jurij Žehel]] * [[Avgust Žele]] * [[Jožef Žemlja]] * [[Štefan Žemlič]] * [[Stanko Žerjal]] * [[Viljem Žerjal]] * [[Josip Žičkar]] * [[Anton Žilavec]] * [[Marijan Živic]] * [[Stanko Živic]] * [[Marko Žižek]] * [[Anton Žgur]] * [[Rudolf Žgur]] * [[Ivan Krstnik Žibert]] * [[Franc Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Franc Žličar]] * [[Ivan Žličar]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Niko Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih misijonarjev]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rimskokatoliški duhovniki]] bhrrkmjmwle9gwpip6ddqkv003iifwp Metohija, Ston 0 253123 6655592 6593617 2026-04-04T08:19:09Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Metohija (Ston)]] na [[Metohija, Ston]]: standardizacija 6593617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=157 |prebivalstvo_od=2011 |nadmorska=221 |postna=20230 |posta=Ston |mesto= |obcina=Ston |zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]] }} '''Metohija''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Ston|občino Ston]]; le-ta pa spada pod [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dzs.hr/hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup19_4197.html |title=Popis prebivalstva 2011 |accessdate=2019-02-13 |archive-date=2014-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140111184743/http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup19_4197.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 |- | 0 || 0 || 189 || 200 || 191 || 195 || 208 || 204 || 199 || 188 || 185 || 160 || 136 || 176 || 168 || 157 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije]] 8y2lt0uyuds0z0doyhbpobxgu86vqgz 6655594 6655592 2026-04-04T08:19:54Z Upwinxp 126544 6655594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Metohija |slika= |zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]] |obcina=Ston |mesto= |nadmorska=221 |prebivalstvo=157 |prebivalstvo_od=2011 |postna=20230 |posta=Ston }} '''Metohija''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Ston|občino Ston]]; le-ta pa spada pod [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dzs.hr/hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup19_4197.html |title=Popis prebivalstva 2011 |accessdate=2019-02-13 |archive-date=2014-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140111184743/http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup19_4197.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 |- | 0 || 0 || 189 || 200 || 191 || 195 || 208 || 204 || 199 || 188 || 185 || 160 || 136 || 176 || 168 || 157 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije]] pfefoux5mhctwmtpwvz9sk9fceru3kn 6655684 6655594 2026-04-04T11:56:45Z Ljuba24b 92351 /* Viri in opombe */ 6655684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |ime=Metohija |slika= |zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]] |obcina=Ston |mesto= |nadmorska=221 |prebivalstvo=157 |prebivalstvo_od=2011 |postna=20230 |posta=Ston }} '''Metohija''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Ston|občino Ston]]; le-ta pa spada pod [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dzs.hr/hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup19_4197.html |title=Popis prebivalstva 2011 |accessdate=2019-02-13 |archive-date=2014-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140111184743/http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup19_4197.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011 |- | 0 || 0 || 189 || 200 || 191 || 195 || 208 || 204 || 199 || 188 || 185 || 160 || 136 || 176 || 168 || 157 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije]] srx9zt4g8dh8zy3nw8eo9t8ujnh37bk David Nabergoj 0 255014 6655317 6116491 2026-04-03T12:31:41Z ~2026-90770-6 254477 6655317 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''David Nabergoj''', [[Slovenci|slovenski]] inženir [[Agronomija|agronomije]], [[gospodarstvenik]] in [[politik]], * [[24. marec]] [[1962]], [[Postojna]]. Med letoma 2002 in 2007 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]. V letih 1996–2017 je bil predsednik uprave [[Mlinotest]]a. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Nabergoj, David}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji agronomije]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2000–2007)]] [[Kategorija:Cochranovi štipendisti]] f7ykg3w6lqiajtehrz7tojyz0wsrw89 Seznam naselij Dubrovniško-neretvanske županije 0 259621 6655591 6322991 2026-04-04T08:17:47Z Upwinxp 126544 pnp 6655591 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]].''' {{CompactTOC2}} : Opomba: Naselja ''v ležečem tisku'' so opuščena. == B == [[Babina]] - [[Babino Polje]] - [[Badžula]] - [[Banići]] - [[Banja, Opuzen|Banja]] - [[Baćina]] - [[Bijeli Vir]] - [[Blace, Hrvaška|Blace]] - [[Blato, Dubrovniško-neretvanska županija]]=[[Blato, Korčula]] - [[Blato, Mljet]] - [[Boljenovići]] - [[Borovci, Kula Norinska|Borovci]] - [[Bosanka, Dubrovnik|Bosanka]] - [[Brašina]] - ''[[Brečići]]'' - [[Brgat Donji]] - [[Brgat Gornji]] - [[Brijesta]] - [[Brna]] - [[Broce]] - [[Brotnice]] - [[Brsečine]] - [[Buići, Župa dubrovačka|Buići]] - [[Buk-Vlaka]] - == C == [[Cavtat]] - == Č == [[Čajkovica]] - [[Čajkovići]] - [[Čara]] - [[Čelopeci]] - [[Čepikuće]] - [[Česvinica]] - [[Čibača]] - [[Čilipi]] - == Đ == [[Đurinići]] - == D == [[Dančanje]] - [[Desne]] - [[Dobranje, Zažablje|Dobranje]] - [[Doli]] - [[Donja Banda]] - [[Donja Vrućica]] - [[Donje Obuljeno]] - [[Drače]] - [[Drvenik, Konavle|Drvenik]] - [[Duba]] - [[Duba Konavoska]] - [[Duba Pelješka]] - [[Duba Stonska]] - [[Duboka, Slivno|Duboka]] - [[Dubrava, Ston|Dubrava]] - [[Dubravica, Dubrovnik]] - [[Dubravica, Metković]] - [[Dubravka]] - [[Dunave]] - == G == [[Gabrili]] - [[Glušci, Hrvaška|Glušci]] - [[Gornja Vrućica]] - [[Gornje Obuljeno]] - [[Goveđari]] - [[Grbavac, Župa dubrovačka|Grbavac]] - [[Gromača]] - [[Gruda, Konavle|Gruda]] - == H == [[Hodilje]] - == I == [[Imotica]] - == J == [[Janjina]] - [[Jasenice, Konavle|Jasenice]] - == K == [[Karbuni]] - [[Klek, Slivno]] - [[Kliševo]] - [[Kneža, Korčula]] - [[Knežica, Dubrovnik]] - [[Kobiljača]] - [[Koločep (naselje)|Koločep]] - [[Komaji]] - [[Komarna]] - [[Komin, Ploče]] - [[Komolac]] - [[Korita, Mljet|Korita]] - [[Kozarica, Mljet|Kozarica]] - [[Kremena]] - [[Kručica, Blato|Kručica]] - [[Krvavac]] - [[Krvavac II]] - [[Kula Norinska]] - [[Kuna Konavoska]] - [[Kuna Pelješka]] - [[Kupari]] - [[Kućište]] - == L == [[Lastovo (naselje)|Lastovo]] - [[Lisac, Blato|Lisac]] - [[Ljubač, Dubrovnik|Ljubač]] - [[Ljuta, Hrvaška|Ljuta]] - [[Lopud (naselje)|Lopud]] - [[Lovište]] - [[Lovorje]] - [[Lovorno]] - [[Lozica]] - [[Luka, Ston|Luka]] - [[Lumbarda]] - [[Lučina, Slivno|Lučina]] - == M == [[Majkovi]] - [[Makoše, Župa dubrovačka|Makoše]] - [[Mali Prolog]] - [[Mali Ston]] - [[Maranovići]] - [[Martinovići, Župa dubrovačka|Martinovići]] - [[Matijevići, Kula Norinska|Matijevići]] - [[Metohija (Ston)|Metohija]] - [[Mihalj, Slivno|Mihalj]] - [[Mihanići]] - [[Mikulići, Konavle|Mikulići]] - [[Mislina]] - [[Mlini]] - [[Mlinište]] - [[Mokošica]] - [[Molunat]] - [[Momići]] - [[Močići]] - [[Mravinjac, Hrvaška|Mravinjac]] - [[Mravnica, Blato|Mravnica]] - [[Mrčevo, Hrvaška|Mrčevo]] - == N == [[Nakovanj]] - [[Nova Mokošica]] - [[Nova Sela, Kula Norinska|Nova Sela]] - == O == [[Okuklje]] - [[Okulje]] - [[Orašac, Dalmacija|Orašac]] - [[Orebić]] - [[Oskorušno]] - [[Osobjava]] - [[Osojnik, Dubrovnik|Osojnik]] - [[Otok, Slivno|Otok]] - [[Otrić-Seoci]] - [[Ošlje]] - == P == [[Palje Brdo]] - [[Pasadur]] - [[Peračko Blato]] - [[Petrača]] - [[Petrovo Selo, Dubrovnik|Petrovo Selo]] - [[Pijavičino]] - [[Pižinovac]] - [[Plat, Župa dubrovačka|Plat]] - [[Plina Jezero]] - [[Pločice]] - [[Pobrežje, Dubrovnik|Pobrežje]] - [[Podgora, Blato|Podgora]] - [[Podgorje, Orebić|Podgorje]] - [[Podgradina, Slivno|Podgradina]] - [[Podimoć]] - [[Podobuče]] - [[Podrujnica]] - [[Polače]] - [[Poljice, Konavle|Poljice]] - [[Pomena]] - [[Popova Luka]] - [[Popovići, Konavle|Popovići]] - [[Potirna]] - [[Potomje]] - [[Pozla Gora]] - [[Prapratno]] - [[Pridvorje, Konavle|Pridvorje]] - [[Prigradica]] - [[Prijevor, Dubrovnik|Prijevor]] - [[Prožura]] - [[Prožurska Luka]] - [[Prud, Hrvaška|Prud]] - [[Pupnat]] - [[Putniković]] - == R == [[Raba, Slivno|Raba]] - [[Radovčići]] - [[Račišće]] - [[Rogotin]] - [[Ropa]] - [[Rožat]] - == S == [[Saplunara]] - [[Skrivena Luka]] - [[Slano]] - [[Slivno Ravno]] - [[Smokovljani]] - [[Smokvica, Korčula|Smokvica]] - [[Sobra]] - [[Soline, Župa dubrovačka|Soline]] - [[Sparagovići]] - [[Srebreno]] - [[Sreser]] - [[Stankovići]] - [[Staševica]] - [[Ston]] - [[Stravča]] - [[Stupa, Blato|Stupa]] - [[Sustjepan]] - [[Suđurađ]] - == Š == [[Šarić Struga]] - [[Šilješki]] - [[Šipanska Luka]] - [[Štedrica]] - [[Šumet, Dubrovnik|Šumet]] - == T == [[Tomislavovac]] - [[Topolo]] - [[Točionik]] - [[Trn, Slivno|Trn]] - [[Trnova, Blato|Trnova]] - [[Trnovica, Blato|Trnovica]] - [[Trpanj]] - [[Trstenik, Orebić]] - [[Trstenik, Pelješac]] - [[Trsteno, Dubrovnik|Trsteno]] - [[Tuštevac]] - == U == [[Uble]] - [[Uskoplje]] - == V == [[Vela Luka]] - [[Vid, Metković|Vid]] - [[Vidonje]] - [[Viganj]] - [[Visočani]] - [[Vitaljina]] - [[Vlaka, Slivno|Vlaka]] - [[Vodovađa]] - == Z == [[Zabrđe, Ston|Zabrđe]] - [[Zaklopatica (naselje)|Zaklopatica]] - [[Zastolje]] - [[Zaton Doli]] - [[Zaton, Dubrovnik|Zaton]] - [[Zavala, Slivno]] - [[Zavlatica]] - [[Zavrelje]] - [[Zvekovica]] - == Ž == [[Žrnovo]] - [[Žuljana]] - [[Kategorija:Seznami naselij na Hrvaškem|Dubrovniško-neretvanske županije]] [[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije|*]] 5usku3die69l6kr6820cbv9n3izhnx6 Seznam slovenskih gospodarstvenikov 0 261995 6655313 6629200 2026-04-03T12:26:43Z ~2026-90770-6 254477 /* M */ 6655313 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (* 1936) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (* 1974) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] (* [[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (* 1940) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] 6xtvbmmexdoxedvh0brwilltcc1asr2 Cate Blanchett 0 262406 6655328 6596951 2026-04-03T13:02:58Z Gledalec 242658 izboljšave 6655328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Cate Blanchett | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | othername = | yearsactive = 1993-''danes'' | spouse = Andrew Upton<br />(poročena 1997-''danes'') | partner = | children =4 | parents = | influences = | influenced = | awards = }} '''Catherine Élise »Cate« Blanchett''', [[avstralci|avstralska]] [[filmski igralec|filmska igralka]] in [[gledališki režiser|gledališka režiserka]], * [[14. maj]] [[1969]], [[Melbourne]], [[Viktorija, Avstralija|Victoria]], [[Avstralija]]. Velja za eno najboljših filmskih igralk svoje generacije in je prepoznana po svojem vsestranskem delu tako na odru kot tudi v filmih, vključno z neodvisnimi filmi in uspešnicami. Blanchett je prejela številna priznanja, vključno z dvema [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjema]], tremi igralskimi nagradami, štirimi nagradami [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Britanske filmske akademije]] in štirimi [[Zlati globus|zlatimi globusi]], poleg tega pa je bila nominirana za tri nagrade [[Primetime Emmy (nagrada)|Primetime Emmy]], nagrado [[Laurence Olivier (nagrada)|Laurence Olivier]] in nagrado [[Tony (nagrada)|Tony]]. Diplomirala je na Nacionalnem inštitutu za dramsko umetnost in svojo kariero na avstralskem odru začela leta 1992, v celovečernem filmu pa je debitirala leta 1997. Mednarodno slavo je dosegla z vlogo kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] v zgodovinski drami [[Elizabeta (film, 1998)|Elizabeta]] (1998), za katero je prejela svojo prvo nominacijo za oskarja. Oskarja za najboljšo stransko igralko je prejela za upodobitev Katharine Hepburn v biografskem filmu [[Letalec (film)|Letalec]] (2004), za najboljšo igralko pa za vlogo nevrotične nekdanje pripadnice visoke družbe v komediji [[Otožna Jasmine]] (2013). Njene druge vloge, nominirane za oskarja, so bile v filmih [[Zapiski o škandalu]] (2006), [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007), [[Elizabeta: Zlata doba]] (2007), [[Carol (film, 2015)|Carol]] (2015) in [[Tár (film, 2022)|Tár]] (2022), s čimer je postala največkrat nominirana Avstralka. Med njenimi največjimi komercialnimi uspehi so trilogija [[Gospodar prstanov (filmska trilogija)|Gospodar prstanov]] (2001–2003), njen predzgodba trilogija [[Hobit (filmska trilogija)|Hobit]] (2012–2014), [[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]] (2008), [[Nenavadni primer Benjamina Buttona]] (2008), [[Pepelka (film, 2015)|Pepelka]] (2015), [[Thor: Ragnarok]] (2017), [[Oceanovih 8]] (2018) in [[Ne glej ga zrak]] (2021). Blanchett je nastopila v več kot dvajsetih gledaliških produkcijah. Z možem [[Andrew Upton|Andrewom Uptonom]] sta bila od leta 2008 do 2013 umetniška direktorja gledališke družbe [[Sydney Theatre Company]]. Nekatere od njenih gledaliških vlog v tem obdobju so bile v oživitvah predstav Tramvaj po imenu Desire, Stric Vanja, Veliko in malo in Služkinje. Na Broadwayu je debitirala leta 2017 v seriji The Present, za katero je bila nominirana za nagrado Tony za najboljšo igralko v igri. Upodobila je Phyllis Schlafly v miniseriji [[Mrs. America (miniserija)|Mrs. America]] (2020) na FX na Hulu in novinarko v miniseriji [[Disclaimer (miniserija)|Disclaimer]] (2024) na Apple TV+, za obe vlogi pa si je prislužila nominacijo za nagrado Primetime Emmy za izjemno glavno igralko v miniseriji ali antologijski seriji ali filmu. Blanchett je prejemnica več častnih nagrad. [[Vlada Avstralije|Avstralska vlada]] ji je leta 2001 podelila stoletno medaljo, leta 2017 pa jo je imenovala za spremljevalko reda Avstralije. Leta 2012 jo je [[Vlada Francije|francoska vlada]] imenovala za vitezinjo reda umetnosti in književnosti. Blanchett je bila počaščena z strani Muzeja moderne umetnosti, leta 2015 pa je prejela štipendijo Britanskega filmskega inštituta. Revija [[Time]] jo je leta 2007 uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Leta 2018 se je uvrstila med najbolje plačane filmske igralke na svetu. Prejela je tudi častni doktorat iz književnosti Univerze v Novem Južnem [[Wales|Walesu]], Univerze v [[Sydney|Sydneyju]] in Univerze Macquarie. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Cate Blanchett}} {{Academy Award Best Actress}} {{Academy Award Best Supporting Actress}} {{Zlati globus za najboljšo igralko v drami}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Blanchett, Cate}} [[Kategorija:Avstralski filmski igralci]] [[Kategorija:Avstralski gledališki igralci]] [[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]] [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v filmski drami]] [[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo]] h9s5z2uabj4dpp3c5ogepfhbou3ytvn Aleš Mižigoj 0 270551 6655310 6654140 2026-04-03T12:22:42Z ~2026-90770-6 254477 6655310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Aleš Mižigoj''', [[Slovenci|slovenski]] gospodarstvenik in [[častnik]], * [[8. julij]] [[1928]], [[Goriška Brda]], † [[29. marec]] [[2026]].<ref>{{Navedi revijo|date=3. april 2026|title=Aleš Mižigoj - 2 osmrtnici|magazine=Delo}}</ref> Mižigoj je najbolj znan po vodenju [[Medex]]a in kot najstarejši aktivni menedžer v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/moje-vodilo-je-po-cebelah-se-ravnaj-59551.html|title=Moje vodilo je: po čebelah se ravnaj.|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Življenjepis == Po končani srednji ekonomski šoli leta 1948 se je zaposlil v [[Litostroj]]u in nadaljeval šolanje kot izredni študent na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]; po končanju vojaškega roka (postal je rezervni artilerijski častnik) je bil zaposlen na fakulteti (s polovičnim delovnim časom) kot vodja referata [[predvojaška vzgoja|predvojaške vzgoje]]. Po diplomiranju je delal kot revizor (1958–59), direktor Stanovanjskega sklada občine Škofja Loka (1959–61), nato je postal komercialni direktor Medexa, kjer je bil glavni direktor celih 37 let (1964–2001), nato pa svetovalec svoje hčere [[Aleša Mižigoj|Aleše Mižigoj]], ki ga je leta 2001 zamenjala kot direktorica Medexa, do svoje upokojitve novembra 2018 (po dopolnjenih 90 letih in po 57 letih dela v tem podjetju kot najstarejši aktivni menedžer v Sloveniji).<ref>{{Navedi novice|title=DELO Sobotna priloga|authorlink3=|date=29. december 2018}}</ref> Podjetje Medex, ki ga je v začetku rešil pred stečajem, se je pod njegovim vodstvom razvojno okrepilo in doseglo mednarodni ugled. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1998 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »kot uspešnemu gospodarstveniku ob sedemdesetletnici za zasluge na različnih področjih športa in izobraževanja«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. Prejel je tudi: * [[red republike (SFRJ)|red republike z bronastim vencem]] (1974) * [[zlati orel (Tirolska)]] (1975) * [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1979) * [[nagrada Borisa Kraigherja]] (1980) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mižigoj, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] l79671eq989ep210i0i954ttznmk3tf Luka Petrič 0 274548 6655598 6452981 2026-04-04T08:36:55Z ~2026-20740-78 257637 Popravil napačen zapis, odstranil stavek, ki ga je napačno označeval. 6655598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Luka Petrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[badminton]]ist, * [[10. oktober]] [[1984]], [[Maribor]]. Petrič igra za Badminton klub Branik Maribor. == Rezultati == Je trenutno najboljši igralec v [[Sloveniji]] in je na 54. članskem državnem prvenstvu v badmintonu osvojil tri naslove državnega prvaka. *2005 - državni prvak Slovenije moški posamezno *2006 - državni prvak Slovenije moški posamezno in mešane dvojice *2007 - državni prvak Slovenije moški posamezno *2010 - državni prvak Slovenije moški posamezno *2011 - državni prvak Slovenije moški posamezno, moške dvojice in mešane dvojice<ref>[http://www.siol.net/sportal/drugi_sporti/badminton/2011/02/petric_junak_drzavnega_prvenstva.aspx 6. februar 2011, Petrič junak državnega prvenstva]. SiOL.net</ref><ref>[http://www.badminton-zveza.si/?show_novica=1026 7. februar 2011, 54. člansko DP: Luki Petriču trojna krona]. Badmintonska zveza Slovenije</ref> *2012 - državni prvak Slovenije moški posamezno in mešane dvojice<ref>[http://www.badminton-zveza.si/?show_novica=1166 5. februar 2012, 55.DP: Luka Petrič in Tina Kodrič po dvakrat]. Badmintonska zveza Slovenije</ref><ref>[http://www.siol.net/sportal/drugi_sporti/badminton/2012/02/petric_in_tvrdyjeva_spet_drzavna_prvaka.aspx 5. februar 2012, Petrič in Tvrdyjeva spet državna prvaka]. Planet Siol.net</ref> *2013 - državni prvak Slovenije mešane dvojice<ref>[http://www.badminton-zveza.si/index.php/clansko-dp-po-pricakovanjih-utrosa-in-tvrdyeva-po-dvakrat 4. februar 2013, 56.DP: Člansko DP po pričakovanjih – Utroša in Tvrdyeva po dvakrat]. Badmintonska zveza Slovenije</ref><ref>[http://www.siol.net/sportal/drugi_sporti/badminton/2013/02/maja_tvrdy_dp.aspx 4. februar 2013, Petrič in Tvrdyjeva spet državna prvaka]. Planet Siol.net</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina-bio-badminton}} {{DEFAULTSORT:Petrič, Luka}} [[Kategorija:Slovenski badmintonisti]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] dxg5gfsrui8tnj61id2lqc6m84mj9j4 John Edmund Alexander Baird 0 280552 6655581 5931096 2026-04-04T07:43:36Z Engelbert 76895 pp, zp 6655581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Edmund Alexander Baird |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1957]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Edmund Alexander Baird''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1900]], † [[23. januar]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Baird/John_Edmund_Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Baird, John Edmund Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] srw5vvmq4ivkx4c42oht5o86xj0kb0e Douglas Baird 0 280553 6655576 5927536 2026-04-04T07:25:42Z Engelbert 76895 pp, zp 6655576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Baird |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1897–1940 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Douglas Baird''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. april]] [[1877]], † [[2. julij]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Baird/Harry_Beauchamp_Douglas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Baird, Douglas}} [[Kategorija:Rojeni leta 1877]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 4oiv8d1gngvxecg4ym3xdnwno9o69je 6655578 6655576 2026-04-04T07:28:12Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Baird |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1897–1940 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Douglas Baird''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. april]] [[1877]], † [[2. julij]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Baird/Harry_Beauchamp_Douglas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Baird, Douglas}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] rwm5ilmodlubfsi81kwl88vr7s14lhg Philip Maxwell Balfour 0 280558 6655585 5934466 2026-04-04T07:54:59Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6655585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Philip Maxwell Balfour |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1915–1953 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Philip Maxwell Balfour''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. marec]] [[1898]], † [[4. februar]] [[1977]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Balfour/Philip_Maxwell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Balfour, Philip Maxwell}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1977]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 2lo8uwi8gpz9ikpzcwlsw8h3etydp8d 6655586 6655585 2026-04-04T07:57:04Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Philip Maxwell Balfour |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1915–1953 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Philip Maxwell Balfour''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. marec]] [[1898]], † [[4. februar]] [[1977]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Balfour/Philip_Maxwell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Balfour, Philip Maxwell}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] 89866jmhdhvwr17shjd89kc3h7i4wnq George Cecil Ballentine 0 280561 6655646 5928779 2026-04-04T10:39:10Z Engelbert 76895 pp, zp 6655646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Cecil Ballentine |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Cecil Ballentine''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. maj]] [[1893]], † [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ballentine/George_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ballentine, George Cecil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] r21bd0ttgrqaofr6t1jhe9zjbi2li1x 6655647 6655646 2026-04-04T10:39:27Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1893]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1973]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Cecil Ballentine |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Cecil Ballentine''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. maj]] [[1893]], † [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ballentine/George_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ballentine, George Cecil}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] r42vsa5ej6kjt7itd1yh5wgjwmixljq John Steventon Ballentine 0 280562 6655650 5931231 2026-04-04T10:44:45Z Engelbert 76895 pp, zp 6655650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Steventon Ballentine |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Steventon Ballentine''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. maj]] [[1897]], † [[2. februar]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ballentine/John_Steventon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ballentine, John Steventon}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6e4pkn4k06pedystvrjf42czj9j1bcm Alan Robert Barker 0 280568 6655653 6102344 2026-04-04T10:56:00Z Engelbert 76895 pp 6655653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alan Robert Barker |image= |caption= |nickname=»Tochi« |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[27. indijska pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|27. indijska pehotna brigada]]<br>[[43. motorizirana brigada (Združeno kraljestvo)|43. motorizirana brigada Gurk]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alan Robert Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. oktober]] [[1898]], † [[avgust]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://www.generals.dk/general/Barker/Alan_Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Alan Robert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] lzso77vyxdskw6ypcnxea6xic5hhmc0 6655654 6655653 2026-04-04T10:56:57Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alan Robert Barker |image= |caption= |nickname=»Tochi« |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[27. indijska pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|27. indijska pehotna brigada]]<br>[[43. motorizirana brigada (Združeno kraljestvo)|43. motorizirana brigada Gurk]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alan Robert Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. oktober]] [[1898]], † [[avgust]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://www.generals.dk/general/Barker/Alan_Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Alan Robert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] k7asheyzj1evt85baiilzb61fj4s563 Michael George Henry Barker 0 280569 6655667 5933553 2026-04-04T11:24:14Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6655667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Michael George Henry Barker |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1903–1941 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Michael George Henry Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. oktober]] [[1884]], † [[21. maj]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker/Michael_George_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Michael George Henry}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] itc7f4ppiupcxhwy5eer80ky6015gyo 6655669 6655667 2026-04-04T11:26:29Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Michael George Henry Barker |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1903–1941 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Michael George Henry Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. oktober]] [[1884]], † [[21. maj]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker/Michael_George_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Michael George Henry}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] doh8ac7c5jftgm3u9ejh3jpno2eo74v Richard Ernest Barker 0 280570 6655671 5935039 2026-04-04T11:32:15Z Engelbert 76895 pp, zp 6655671 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Ernest Barker |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=?–[[1944]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Richard Ernest Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. oktober]] [[1888]], † [[6. april]] [[1962]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker/Richard_Ernest/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Richard Ernest}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6cto06pdnxdy6gzn546u14in7d7xfe7 Evelyn Hugh Barker 0 280571 6655662 5928088 2026-04-04T11:08:40Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6655662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Evelyn Hugh Barker |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1950 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Evelyn Hugh Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. maj]] [[1894]], † [[23. november]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker/Evelyn_Hugh/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Evelyn Hugh}} [[Kategorija:Rojeni leta 1894]] [[Kategorija:Umrli leta 1983]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 9vgizxcis3k366ua57xzijjoq382qp9 6655664 6655662 2026-04-04T11:13:29Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Evelyn Hugh Barker |lived= |image= |caption= |nickname=»Bubbles« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1950 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Evelyn Hugh Barker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. maj]] [[1894]], † [[23. november]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker/Evelyn_Hugh/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker, Evelyn Hugh}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] pnw52yg9etfe8z9oru67a9f3lwn4ucs Karl Vere Barker-Benfield 0 280572 6655651 5931727 2026-04-04T10:51:10Z Engelbert 76895 pp, zp 6655651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Vere Barker-Benfield |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl Vere Barker-Benfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. oktober]] [[1892]], † [[11. februar]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker-Benfield/Karl_Vere/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker-Benfield, Karl Vere}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ao32cav49t1y0m28nm0x9zzulm6frho 6655652 6655651 2026-04-04T10:52:11Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1892]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1969]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Vere Barker-Benfield |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl Vere Barker-Benfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. oktober]] [[1892]], † [[11. februar]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barker-Benfield/Karl_Vere/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barker-Benfield, Karl Vere}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] ppyq9yu2a5yvpvaykhsm9msaqlxt57t Jocelyn Arthur Barlow 0 280574 6655674 5930986 2026-04-04T11:36:40Z Engelbert 76895 zp 6655674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jocelyn Arthur Barlow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jocelyn Arthur Barlow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. avgust]] [[1901]], † [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Barlow/Jocelyn_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barlow, Jocelyn Arthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ib351beg0zlhddh9vpovz67d33lb4ij 6655678 6655674 2026-04-04T11:41:18Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jocelyn Arthur Barlow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jocelyn Arthur Barlow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. avgust]] [[1901]], † [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Barlow/Jocelyn_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barlow, Jocelyn Arthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 1952]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Združeno kraljestvo]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih olimpijskih iger 1948]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih olimpijskih iger 1952]] fzv1m8v71s4fyldt7s8w09xqx9v8hn7 Elektrokemoterapija 0 287282 6655490 4476408 2026-04-03T20:30:53Z DEUS SAGITTARIUS 257622 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6655490 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Elektrokemoterapija''' je postopek zdravljenja, ki omogoča, da v celice lahko vstopijo zdravila, ki drugače v celice ne morejo prehajati. Postopek temelji na lokalnem dovajanju kratkih visokonapetostnih električnih pulzov, ki začasno povečajo prepustnost [[Celična membrana|celične membrane]] ter tako omogočijo transport molekul, za katere je sicer celična membrana neprepustna [1,2]. Metoda se v kliniki uporablja na področju zdravljenja tumorjev (elektrokemoterapija za zdravljenje tumorjev z vnosom kemoterapevtikov bleomicin ali cisplatin) [3-12]. Prva klinična elektrokemoterapija z uporabo bleomicina je bila izvedena na Institutu Gustave Roussy v Franciji leta 1991 [13], elektrokemoterapija s cisplatinom pa na Onkološkem Institutu Ljubljana v Sloveniji leta 1995 [14]. Od takrat je bilo z elektrokemoterapijo zdravljenih že preko 4000 pacientov po vsem svetu ([[Avstralija]], Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Japonska, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nikaragva, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija, [[Združene države Amerike]]). Trenutno se za potrebe zdravljenja notranjih tumorjev z elektrokemoterapijo razvijajo operativni, endoskopski in prekokožni pristopi, ki bodo omogočili doseči tumor v notranjosti telesa [15,16]. == Opis delovanja == Če biološko celico izpostavimo električnemu polju zadostne jakosti, na membrani vsilimo transmembransko napetost, kar vodi do strukturnih sprememb v celični membrani [17-22]. Te spremembe povzročijo povečanje prepustnosti membrane, ki omogoči, da molekule, ki normalno ne morejo prehajati v celico, lahko vstopijo v celico [1,23,24]. Ta pojav imenujemo elektroporacija (ali elektropermeabilizacija). Uporaba elektroporacije se je močno povečala, ko so pojav začeli izrabljati za izboljšanje vnosa kemoterapevtikov v celice, kar imenujemo elektrokemoterapija. V biomedicinskih aplikacijah elektroporacije se uporabljajo kratki visokonapetostni enosmerni električni pulzi. Amplituda pulzov je odvisna od lastnosti tkiva in od oblike ter položaja elektrod in mora biti, glede na rezultate raziskav na tumorjih v in vivo pogojih, zadosti velika, da na celotnem področju tumorja dosežemo električno polje velikosti 400 V/cm (8 pulzov s trajanjem 100 mikrosekund) [25]. Trajanje pulzov je po navadi 100 mikrosekund. V prvih eksperimentih so bili pulzi dovedeni na 1 sekundo (ponavljalna frekvenca 1 Hz), danes pa so pulzi, ki jih dovajamo na kožne ali podkožne tumorje, dovedeni s ponavljalno frekvenco 5000 Hz, da dosežemo čim manjše nelagodje za pacienta zaradi električne stimulacije bližnjih mišic in čim krajši postopek zdravljenja [26,27]. Za namene zdravljenja globoko ležečih, notranjih tumorjev, ki ležijo relativno blizu srca, pa je dovajanje pulzov sinhronizirano z absolutno refraktorno dobo posameznega srčnega utripa v elektrokardiogramu z namenom, da zagotovimo čim večjo varnost za pacienta [28, http://www.clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT01264952]. Pulzi so dovedeni v serijah po osem pulzov, dovajanje pa po potrebi lahko tudi ponovimo. == Opis zdravljenja == Postopek zdravljenja z elektrokemoterapijo vsebuje lokalno ali sistemsko dovajanje kemoterapevtika, ki drugače ne more prehajati celične membrane (npr. bleomicina), ali kemoterapevtika, ki slabo prehaja v celice (npr. cisplatin), ter dovajanje električnih pulzov na zdravljeno področje, ko koncentracija zdravila v tumorju doseže najvišjo vrednost [12]. Z dovajanjem električnih pulzov izpostavimo celice električnemu polju, ki povzroči, da na celični membrani nastanejo nanospremembe, ki povečajo prepustnost membrane. Zaradi povečane prepustnosti membrane lahko molekule kemoterapevtika prosto preidejo v citoplazmo in izrazijo svoj citotoksični efekt. Tumor lahko pozdravimo, če vanj in okrog njega razporedimo več elektrod in dovajamo pulze med vsakim parom elektrod, pri tem pa je v tumorju prisotna ustrezna koncentracija kemoterapevtika [25]. Postopek lahko ponovimo že čez nekaj tednov, v primeru, ko prvo zdravljenje ni bilo v celoti uspešno bodisi zaradi velikosti tumorja bodisi zaradi nepopolne dostopnosti tumorja. == Učinkovitost, klinični pomen == V številnih kliničnih študijah (v fazi II in III) so raziskovalci ugotovili, da je odzivnost tumorjev zdravljenih z elektrokemoterapijo kožnih in podkožnih metastaz ali tumorjev z bleomicinom ali cisplatinom okrog 80 % [29]. Z elektrokemoterapijo dosežemo hitrejše in bolj učinkovito zmanjšanje velikosti tumorjev kot s standardno kemoterapijo za zdravljenje kožnih ali podkožnih tumorjev. Uspešno so bili zdravljeni pacienti s kožnimi metastazami melanoma, s Kaposi sarkomom, s ploščatoceličnim karcinomom, z bazalnoceličnim karcinomom, z adenokarcinomom in z rakom dojke [4-7,9,10,30]. Prvi klinični rezultati elektrokemoterapije notranjih tumorjev (jetrnih metastaz) so prav tako obetavni in spodbudni. == Varnost == Pri elektrokemoterapiji se uporabljajo nižje doze kemoterapevtika kot pri standardnem protokolu kemoterapije. Pri uporabi elektrokemoterapije v kliniki je tako zaznati le manjše stranske učinke. Če je uporabljena ustrezna anestezija za blaženje simptomov povezanih z dovajanjem električnih pulzov, potem je kontrola nad nivojem bolečine med elektrokemoterapijo dobra in je postopek sprejemljiv za pacienta. Poleg bolečine, ki je omejena na zdravljen tumor in okoliško tkivo, se med dovajanjem električnih pulzov pojavlja tudi mišična kontrakcija, ki pri pacientih povzroča le manjše nelagodje [4]. Ob dovajanju pulzov med elektrokemoterapijo se pojavi tudi prekinitev pretoka v žilah (angl. vascular lock): za nekaj minut se krvni pretok v zdravljenem tumorju in okoliškem normalnem tkivu prekine [31,32]. Prekinitev pretoka je prekratka, da bi lahko s tem povzročili škodljive učinke, vendar pa v tumorjih traja dlje kot v normalnem tkivu, kar prispeva k večji učinkovitosti elektrokemoterapije. Zdravljenje z elektrokemoterapijo je za pacienta sprejemljiv postopek, saj bi bila večina vprašanih pacientov vključenih v klinično študijo za namene določitve Evropskih standardnih operativnih postopkov za elektrokemoterapijo (ESOPE) pripravljena postopek zdravljenja ponoviti, če bi bilo to potrebno [4]. == Uporaba v veterini == Elektrokemoterapija se uporablja tudi v onkologiji na področju veterine, in sicer na psih, mačkah in konjih. Centri, kjer je tako zdravljenje možno, se nahajajo v Braziliji, Franciji, Italiji, Sloveniji, Veliki Britaniji in na Irskem. Uporablja se za zdravljenje različnih tumorjev [33]. == Opombe == Elektrokemoterapija je odobrena in financirana v kar nekaj državah Evropske unije (Danska, Grčija, Italija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Velika Britanija). Zdravljenje z elektrokemoterapijo v Sloveniji izvajajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Klinična naprava za elektrokemoterapijo – Cliniporator (Igea s.r.l., Carpy, Italija) – je pridobila CE certifikat medicinske naprave in se nahaja na trgu skupaj s Standardnimi operativnimi postopki za elektrokemoterapijo kožnih in podkožnih tumorjev [4,34]. == Reference == [1] Mir, L.M., Orlowski, S., Belehradek Jr, J. & Paoletti, C. Electrochemotherapy potentiation of antitumour effect of bleomycin by local electric pulses. Eur J Cancer 27, 68-72 (1991). [2] Sersa, G., Cemazar, M. & Miklavcic, D. Antitumor effectiveness of electrochemotherapy with cis-diamminedichloroplatinum(II) in mice. Cancer Res 55, 3450-3455 (1995). [3] Gehl, J. & Geertsen, P.F. Palliation of haemorrhaging and ulcerated cutaneous tumours using electrochemotherapy. Eur J Cancer Suppl 4, 35-37 (2006). [4] Marty, M. et al. Electrochemotherapy - An easy, highly effective and safe treatment of cutaneous and subcutaneous metastases: Results of ESOPE (European Standard Operating Procedures of Electrochemotherapy) study. Eur J Cancer Suppl 4, 3-13 (2006). [5] Larkin, J.O. et al. Electrochemotherapy - Aspects of preclinical development and early clinical experience. Ann Surg 245, 469-479 (2007). [6] Sersa, G. et al. Electrochemotherapy in treatment of tumours. Eur J Surg Oncol 34, 232-240 (2008). [7] Möller, M.G., Salwa, S., Soden, D.M. & O’Sullivan, G.C. Electrochemotherapy as an adjunct or alternative to other treatments for unresectable or in-transit melanoma. Expert Rev Anticancer Ther 9, 1611-1630 (2009). [8] Campana, L.G. et al. Electrochemotherapy: clinical outcome and predictive factors from a single institution experience on 50 melanoma patients. Ann Surg Oncol 17, S106-S106 (2010). [9] Testori, A. et al. Electrochemotherapy for cutaneous and subcutaneous tumor lesions: a novel therapeutic approach. Dermatol Ther 23, 651-661 (2010). [10] Hampton, T. Electric Pulses Help With Chemotherapy, May Open New Paths for Other Agents. JAMA 305, 549-551 (2011). [11] Muñoz Madero, V. & Ortega Pérez, G. Electrochemotherapy for treatment of skin and soft tissue tumours. Update and definition of its role in multimodal therapy. Clin Transl Oncol 13, 18-24 (2011). [12] Sersa, G. & Miklavcic, D. Electrochemotherapy of Tumours. JoVE (2008).doi:10.3791/1038 [13] Mir, L.M. et al. Electrochemotherapy, a novel antitumor treatment - 1st clinical-trial (in French: L’electrochimiotherapie, un nouveau traitement antitumoral: premier essai clinique). C R Acad Sci III 313, 613-618 (1991). [14] Rudolf, Z. et al. Electrochemotherapy with bleomycin. The first clinical experience in malignant melanoma patients. Radiol Oncol 29, 229-35 (1995). [15] Soden, D.M. et al. Successful application of targeted electrochemotherapy using novel flexible electrodes and low dose bleomycin to solid tumours. Cancer Lett 232, 300-310 (2006). [16] Miklavcic, D. et al. Towards treatment planning and treatment of deep-seated solid tumors by electrochemotherapy. BioMed Eng OnLine 9, 10 (2010). [17] Weaver, J.C. & Chizmadzhev, Y.A. Theory of electroporation: A review. Bioelectrochemistry Bioenerg 41, 135-160 (1996). [18] Kotnik, T., Bobanovic, F. & Miklavcic, D. Sensitivity of transmembrane voltage induced by applied electric fields - a theoretical analysis. Bioelectrochemistry Bioenerg 43, 285-291 (1997). [19] Weaver, J.C. Electroporation of cells and tissues. IEEE Trans Plasma Sci 28, 24–33 (2000). [20] Chen, C., Smye, S.W., Robinson, M.P. & Evans, J.A. Membrane electroporation theories: a review. Med Biol Eng Comput 44, 5-14 (2006). [21] Puc, M., Kotnik, T., Mir, L.M. & Miklavcic, D. Quantitative model of small molecules uptake after in vitro cell electropermeabilization. Bioelectrochemistry 60, 1-10 (2003). [22] Puc, M. et al. Techniques of signal generation required for electropermeabilization: Survey of electropermeabilization devices. Bioelectrochemistry 64, 113-124 (2004). [23] Cemazar, M. & Sersa, G. Electrotransfer of therapeutic molecules into tissues. Curr. Opin. Mol. Ther 9, 554-562 (2007). [24] Sersa, G. et al. Electrochemotherapy with cisplatin: potentiation of local cisplatin antitumour effectiveness by application of electric pulses in cancer patients. Eur. J. Cancer 34, 1213-1218 (1998). [25] Zupanic, A., Corovic, S. & Miklavcic, D. Optimization of electrode position and electric pulse amplitude in electrochemotherapy. Radiol Oncol 42, 93-101 (2008). [26] Pucihar, G., Mir, L.M. & Miklavcic, D. The effect of pulse repetition frequency on the uptake into electropermeabilized cells in vitro with possible applications in electrochemotherapy. Bioelectrochemistry 57, 167-172 (2002). [27] Zupanic, A., Ribaric, S. & Miklavcic, D. Increasing the repetition frequency of electric pulse delivery reducesunpleasant sensations that occur in electrochemotherapy. Neoplasma 54, 246-250 (2007). [28] Mali, B. et al. The effect of electroporation pulses on functioning of the heart. Med Biol Eng Comput 46, 745-757 (2008). [29] Sersa, G. The state-of-the-art of electrochemotherapy before the ESOPE study; advantages and clinical uses. Eur J Cancer Suppl 4, 52-59 (2006). [30] Heller, R., Gilbert, R. & Jaroszeski, M.J. Clinical applications of electrochemotherapy. Adv. Drug Deliv. Rev 35, 119-129 (1999). [31] Sersa, G. et al. Vascular disrupting action of electroporation and electrochemotherapy with bleomycin in murine sarcoma. Br J Cancer 98, 388-398 (2008). [32] Jarm, T., Cemazar, M., Miklavcic, D. & Sersa, G. Antivascular effects of electrochemotherapy: implications in treatment of bleeding metastases. Expert Rev Anticancer Ther 10, 729-746 (2010). [33] Cemazar, M. et al. Electrochemotherapy in Veterinary Oncology. J Vet Intern Med 22, 826-831 (2008). [34] Mir, L.M. et al. Standard operating procedures of the electrochemotherapy: Instructions for the use of bleomycin or cisplatin administered either systemically or locally and electric pulses delivered by the CliniporatorTM by means of invasive or non-invasive electrodes. Eur J Cancer Suppl 4, 14-25 (2006). [[Kategorija:Onkologija]] k2jlbrotp8u8psh0dd6bfgjcmzrxbic Antropozofija 0 301329 6655605 6604230 2026-04-04T08:48:01Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 6655605 wikitext text/x-wiki '''Ántropozofíja''' (iz [[Grščina|grš.]] ἄνθρωπος ánthropos ''človek'' in σοφία sofίa ''znanje'') je [[Filozofija|filozofski]] nauk, ki prerašča v [[svetovni nazor]]. Antropozofijo je utemeljil [[Rudolf Steiner]]. Osnovna predpostavka nauka je obstoj duhovnega sveta, ki ga je mogoče dojeti z razumom in z duhovnim razvojem. V praksi je cilj razviti spoznavne metode osnovane na človekovi ustvarjalni moči, domišljiji, navdihu neodvisno od čutnih zaznav; tako pridobljena spoznanja pa so izpostavljena razumskemu preverjanju. Pri raziskavah duhovnega sveta se antropozofija prizadeva za točnost in preverljivost spoznanj, kot je to zahtevano pri naravoslovnih raziskavah. Antropozofija je temelj številnih sodobnih praks: Steiner/[[Waldorfska šola]], [[Antropozofska medicina|antropozofske medicine]], antropozofske umetnosti, [[Euritmija|euritmije]] (ozaveščeno gibanje telesa), [[Biodinamično poljedelstvo|biodinamičnega poljedelstva]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] deluje ''[https://antropozofija.si/ Antropozofsko društvo Slovenije]''<ref>vpogledano 2011-09-28</ref>, mednarodni antropozofski center pa je [[Goetheanum]] v kraju [[Dornach]] ([[Švica]]). == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Revija [[http://www.sredina.org/index.php/publikacije Človek in svet, vpogledano 2011-09-28]], izdaja KUD Sredina. {{philo-stub}} [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Antropozofija|*]] {{normativna kontrola}} gekvznte6ebovyvm69x76rwa7buvpf0 6655606 6655605 2026-04-04T08:48:11Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655606 wikitext text/x-wiki '''Ántropozofíja''' (iz [[Grščina|grš.]] ἄνθρωπος ánthropos ''človek'' in σοφία sofίa ''znanje'') je [[Filozofija|filozofski]] nauk, ki prerašča v [[svetovni nazor]]. Antropozofijo je utemeljil [[Rudolf Steiner]]. Osnovna predpostavka nauka je obstoj duhovnega sveta, ki ga je mogoče dojeti z razumom in z duhovnim razvojem. V praksi je cilj razviti spoznavne metode osnovane na človekovi ustvarjalni moči, domišljiji, navdihu neodvisno od čutnih zaznav; tako pridobljena spoznanja pa so izpostavljena razumskemu preverjanju. Pri raziskavah duhovnega sveta se antropozofija prizadeva za točnost in preverljivost spoznanj, kot je to zahtevano pri naravoslovnih raziskavah. Antropozofija je temelj številnih sodobnih praks: Steiner/[[Waldorfska šola]], [[Antropozofska medicina|antropozofske medicine]], antropozofske umetnosti, [[Euritmija|euritmije]] (ozaveščeno gibanje telesa), [[Biodinamično poljedelstvo|biodinamičnega poljedelstva]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] deluje ''[https://antropozofija.si/ Antropozofsko društvo Slovenije]''<ref>vpogledano 2011-09-28</ref>, mednarodni antropozofski center pa je [[Goetheanum]] v kraju [[Dornach]] ([[Švica]]). == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Revija [[http://www.sredina.org/index.php/publikacije Človek in svet, vpogledano 2011-09-28]], izdaja KUD Sredina. {{philo-stub}} [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Antropozofija|*]] {{normativna kontrola}} my2ukuruk6t1mqooiks230y7vefss49 6655617 6655606 2026-04-04T08:52:25Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 6655617 wikitext text/x-wiki '''Ántropozofíja''' (iz [[Grščina|grš.]] ἄνθρωπος ánthropos ''človek'' in σοφία sofίa ''znanje'') je [[Filozofija|filozofski]] nauk, ki prerašča v [[svetovni nazor]]. Antropozofijo je utemeljil [[Rudolf Steiner]]. Osnovna predpostavka nauka je obstoj duhovnega sveta, ki ga je mogoče dojeti z razumom in z duhovnim razvojem. V praksi je cilj razviti spoznavne metode osnovane na človekovi ustvarjalni moči, domišljiji, navdihu neodvisno od čutnih zaznav; tako pridobljena spoznanja pa so izpostavljena razumskemu preverjanju. Pri raziskavah duhovnega sveta se antropozofija prizadeva za točnost in preverljivost spoznanj, kot je to zahtevano pri naravoslovnih raziskavah. Antropozofija je temelj številnih sodobnih praks: Steiner/[[Waldorfska šola]], [[Antropozofska medicina|antropozofske medicine]], antropozofske umetnosti, [[Euritmija|euritmije]] (ozaveščeno gibanje telesa), [[Biodinamično poljedelstvo|biodinamičnega poljedelstva]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] deluje ''[https://antropozofija.si/ Antropozofsko društvo Slovenije]''<ref>vpogledano 2011-09-28</ref>, mednarodni antropozofski center pa je [[Goetheanum]] v kraju [[Dornach]] ([[Švica]]). == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Revija [[http://www.sredina.org/index.php/publikacije Človek in svet, vpogledano 2011-09-28]], izdaja KUD Sredina. {{philo-stub}} [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Antropozofija|*]] {{normativna kontrola}} 6v3ghb92uzvkmye0mt2t0qcvc4yv0ut 6655618 6655617 2026-04-04T08:52:36Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655618 wikitext text/x-wiki '''Ántropozofíja''' (iz [[Grščina|grš.]] ἄνθρωπος ánthropos ''človek'' in σοφία sofίa ''znanje'') je [[Filozofija|filozofski]] nauk, ki prerašča v [[svetovni nazor]]. Antropozofijo je utemeljil [[Rudolf Steiner]]. Osnovna predpostavka nauka je obstoj duhovnega sveta, ki ga je mogoče dojeti z razumom in z duhovnim razvojem. V praksi je cilj razviti spoznavne metode osnovane na človekovi ustvarjalni moči, domišljiji, navdihu neodvisno od čutnih zaznav; tako pridobljena spoznanja pa so izpostavljena razumskemu preverjanju. Pri raziskavah duhovnega sveta se antropozofija prizadeva za točnost in preverljivost spoznanj, kot je to zahtevano pri naravoslovnih raziskavah. Antropozofija je temelj številnih sodobnih praks: Steiner/[[Waldorfska šola]], [[Antropozofska medicina|antropozofske medicine]], antropozofske umetnosti, [[Euritmija|euritmije]] (ozaveščeno gibanje telesa), [[Biodinamično poljedelstvo|biodinamičnega poljedelstva]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] deluje ''[https://antropozofija.si/ Antropozofsko društvo Slovenije]''<ref>vpogledano 2011-09-28</ref>, mednarodni antropozofski center pa je [[Goetheanum]] v kraju [[Dornach]] ([[Švica]]). == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Revija [[http://www.sredina.org/index.php/publikacije Človek in svet, vpogledano 2011-09-28]], izdaja KUD Sredina. {{philo-stub}} [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Antropozofija|*]] {{normativna kontrola}} l1yk4l7162tqs6tcfyyq2t7seiebf48 6655623 6655618 2026-04-04T09:00:08Z A09 188929 Dolgotrajni vandalizem 6655606 wikitext text/x-wiki '''Ántropozofíja''' (iz [[Grščina|grš.]] ἄνθρωπος ánthropos ''človek'' in σοφία sofίa ''znanje'') je [[Filozofija|filozofski]] nauk, ki prerašča v [[svetovni nazor]]. Antropozofijo je utemeljil [[Rudolf Steiner]]. Osnovna predpostavka nauka je obstoj duhovnega sveta, ki ga je mogoče dojeti z razumom in z duhovnim razvojem. V praksi je cilj razviti spoznavne metode osnovane na človekovi ustvarjalni moči, domišljiji, navdihu neodvisno od čutnih zaznav; tako pridobljena spoznanja pa so izpostavljena razumskemu preverjanju. Pri raziskavah duhovnega sveta se antropozofija prizadeva za točnost in preverljivost spoznanj, kot je to zahtevano pri naravoslovnih raziskavah. Antropozofija je temelj številnih sodobnih praks: Steiner/[[Waldorfska šola]], [[Antropozofska medicina|antropozofske medicine]], antropozofske umetnosti, [[Euritmija|euritmije]] (ozaveščeno gibanje telesa), [[Biodinamično poljedelstvo|biodinamičnega poljedelstva]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] deluje ''[https://antropozofija.si/ Antropozofsko društvo Slovenije]''<ref>vpogledano 2011-09-28</ref>, mednarodni antropozofski center pa je [[Goetheanum]] v kraju [[Dornach]] ([[Švica]]). == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Revija [[http://www.sredina.org/index.php/publikacije Človek in svet, vpogledano 2011-09-28]], izdaja KUD Sredina. {{philo-stub}} [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Antropozofija|*]] {{normativna kontrola}} my2ukuruk6t1mqooiks230y7vefss49 6655632 6655623 2026-04-04T09:18:06Z Yerpo 8417 razveljavljenih 6 redakcij od [[Special:Diff/6604230|6604230]] do [[Special:Diff/6655623|6655623]] - ročni rvv 6655632 wikitext text/x-wiki '''Ántropozofíja''' (iz [[Grščina|grš.]] ἄνθρωπος ánthropos ''človek'' in σοφία sofίa ''znanje'') je [[Filozofija|filozofski]] nauk, ki prerašča v [[svetovni nazor]]. Antropozofijo je utemeljil [[Rudolf Steiner]]. Osnovna predpostavka nauka je obstoj duhovnega sveta, ki ga je mogoče dojeti z razumom in z duhovnim razvojem. V praksi je cilj razviti spoznavne metode osnovane na človekovi ustvarjalni moči, domišljiji, navdihu neodvisno od čutnih zaznav; tako pridobljena spoznanja pa so izpostavljena razumskemu preverjanju. Pri raziskavah duhovnega sveta se antropozofija prizadeva za točnost in preverljivost spoznanj, kot je to zahtevano pri naravoslovnih raziskavah. Antropozofija je temelj številnih sodobnih praks: Steiner/[[Waldorfska šola]], [[Antropozofska medicina|antropozofske medicine]], antropozofske umetnosti, [[Euritmija|euritmije]] (ozaveščeno gibanje telesa), [[Biodinamično poljedelstvo|biodinamičnega poljedelstva]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] deluje ''[https://antropozofija.si/ Antropozofsko društvo Slovenije]''<ref>vpogledano 2011-09-28</ref>, mednarodni antropozofski center pa je [[Goetheanum]] v kraju [[Dornach]] ([[Švica]]). == Viri in opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == * Revija [[http://www.sredina.org/index.php/publikacije Človek in svet, vpogledano 2011-09-28]], izdaja KUD Sredina. {{philo-stub}} [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Antropozofija|*]] {{normativna kontrola}} 7rjv2nuj3p9y9okt9d1r2z8xi2pk86h Preželj 0 304780 6655396 6380199 2026-04-03T15:56:09Z ~2026-90770-6 254477 6655396 wikitext text/x-wiki '''Preželj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Cveto Preželj]] (*1947), pesnik, elektrotehnik *[[Janez Preželj]] (*1948), zdravnik inetrnist, endokrinolog, prof. MF *[[Jože Preželj]] (1921 - ?) elektrotehnik (Iskra & Zavod za avtomatizacijo) *[[Petra Preželj]] (*1975), ilustratorka, slikarka, grafična oblikovalka *[[Vinko Preželj]] (1907 - 1987), rudarski strokovnjak == Glej tudi == * priimek [[Prezelj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Preželj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 904xf4cmuojn85hwo3rzj4q6g3fuxdo Gnjili Potok 0 317500 6655520 6444782 2026-04-04T02:42:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gnjili Potok |izvorno_ime=Гњили Поток |slika= |prebivalstvo=43 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1055 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Gnjili Potok''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 325 || 281 || 281 || 262 || 199 || 180 || 111 || 87 || 43 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] kumxb0zfvhbbubj4t9h97j9f1wrk6cn Gornje Luge 0 317501 6655538 6444783 2026-04-04T03:19:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornje Luge |izvorno_ime=Горње Луге |slika= |prebivalstvo=94 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Gornje Luge''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 239 || 261 || 239 || 199 || 163 || 171 || 150 || 120 || 94 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 9fitwp6p5xvt4aiqpyofe2lv2nyowvu Gračanica, Črna gora 0 317502 6655561 6444784 2026-04-04T05:11:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655561 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gračanica}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gračanica |izvorno_ime=Грачаница |slika= |prebivalstvo=177 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1077 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Gračanica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 870 || 906 || 787 || 736 || 558 || 397 || 307 || 272 || 177 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] s96unmyqb65ckywgudx8ujhkh2pst09 Gluhi Do 0 317535 6655519 6445224 2026-04-04T02:42:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gluhi Do |izvorno_ime=Глухи До |slika= |prebivalstvo=87 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Gluhi Do''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 718 || 703 || 675 || 470 || 329 || 159 || 176 || 113 || 87 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 6nb4jnc6q338dtsnn72e93u9b9e9z2l Godinje 0 317536 6655522 6445225 2026-04-04T02:45:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Godinje |izvorno_ime=Годиње |slika= |prebivalstvo=42 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Godinje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 371 || 335 || 236 || 225 || 79 || 41 || 60 || 49 || 42 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 4soc1oxghd52ualp65w1j3i5m5nsn7y Gornji Brčeli 0 317538 6655542 6445227 2026-04-04T03:21:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornji Brčeli |izvorno_ime=Горњи Брчели |slika= |prebivalstvo=20 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Gornji Brčeli''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 241 || 248 || 192 || 140 || 76 || 33 || 40 || 12 || 20 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] hadwxvdzxb7zfa6avpfmz3bys04n0xs Grdovići, Črna gora 0 317540 6655564 6445232 2026-04-04T05:12:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655564 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Grdovići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Grdovići |izvorno_ime=Грдовићи |slika= |prebivalstvo=169 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Grdovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 228 || 239 || 262 || 263 || 293 || 309 || 188 || 175 || 169 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 9myyed5vz5kgcjgpt9t9rxn9wgfpc1d Glavaca 0 317615 6655513 6445919 2026-04-04T02:19:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Glavaca |izvorno_ime=Главаца |slika= |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Glavaca''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 305 || 313 || 298 || 255 || 203 || 146 || 126 || 84 || 64 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] dnyx017twvzra6twilj5w5jweeb5547 Godočelje 0 317616 6655523 6474449 2026-04-04T02:45:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Godočelje |izvorno_ime=Годочеље |slika= |prebivalstvo=160 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Godočelje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 273 || 292 || 335 || 354 || 354 || 284 || 229 || 225 || 160 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] t7jert1uos30qfwgmcl4c96c9uqjx15 Goražde, Črna gora 0 317617 6655529 6445922 2026-04-04T03:05:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655529 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Goražde}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Goražde |izvorno_ime=Горажде |slika= |prebivalstvo=337 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=880 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Goražde''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 804 || 802 || 723 || 737 || 685 || 599 || 560 || 423 || 337 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] a7ozp9xw9eminy6g8h20e30iyl2ldxp Gornja Vrbica 0 317618 6655536 6474450 2026-04-04T03:18:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornja Vrbica |izvorno_ime=Горња Врбица |slika= |prebivalstvo=945 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Gornja Vrbica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 745 || 800 || 830 || 850 || 996 || 972 || 536 || 801 || 945 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] of0evps3fs4yrdq935pvlo91hdcn5wd Gornje Zaostro 0 317619 6655541 6445923 2026-04-04T03:19:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornje Zaostro |izvorno_ime=Горње Заостро |slika= |prebivalstvo=126 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Gornje Zaostro''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 415 || 432 || 438 || 453 || 328 || 254 || 236 || 187 || 126 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] kpkvyvrwagkuxexnd3gksgkrui9bhzv Gomile, Žabljak 0 317880 6655527 6475262 2026-04-04T02:55:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gomile |izvorno_ime=Гомиле |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Gomile''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 117 || 158 || 144 || 127 || 29 || 20 || 11 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] ptwk07zws0kdw2gtglae6nl6yneorii Gornje Lipovo 0 317919 6655537 6474319 2026-04-04T03:19:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655537 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornje Lipovo |izvorno_ime=Горње Липово |slika= |prebivalstvo=69 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1319 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Gornje Lipovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 223 || 252 || 238 || 191 || 147 || 120 || 134 || 83 || 69 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 57srrb41n5hjxezlzexaxve8uxg04eg Glavati 0 317979 6655514 6476323 2026-04-04T02:19:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Главати |slika= |prebivalstvo=394 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Glavati, popis 2003; skupaj: 160 | label1 = [[Srbi]] 79 | value1 = 49,37 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 51 | value2 = 31,87 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 1 | value3 = 0,62 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 29 | value4 = 18,12 | color4 = #C154C1 }} '''Glavati''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 189 || 165 || 160 || 130 || 84 || 186 || 160 || 391 || 394 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] hida7ljyuyd7ehzl9hn1swf06qesd97 Glavatičići 0 317980 6655515 6476339 2026-04-04T02:19:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Главатичићи |slika= |prebivalstvo=80 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Glavatičići, popis 2003; skupaj: 69 | label1 = [[Srbi]] 67 | value1 = 97,10 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 2 | value2 = 2,89 | color2 = #C19A6B }} '''Glavatičići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 149 || 129 || 117 || 117 || 80 || 33 || 69 || 67 || 80 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] 83w822l2bbgjzvjpsy5aj41ibbs228m Gornji Orahovac, Črna gora 0 317982 6655545 6476351 2026-04-04T03:21:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655545 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Gornji Orahovac}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornji Orahovac |izvorno_ime=Горњи Ораховац |slika= |prebivalstvo=15 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Gornji Orahovac, popis 2003; skupaj: 36 | label1 = [[Srbi]] 28 | value1 = 77,77 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 4 | value2 = 11,11 | color2 = #C19A6B | label3 = neopredeljeni 4 | value3 = 11,11 | color3 = #C154C1 }} '''Gornji Orahovac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 78 || 71 || 58 || 39 || 13 || 35 || 36 || 19 || 15 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] {{normativna kontrola}} kzn7ijmnpkj9kymf2z7x4zsbbzikepm Gorovići 0 317984 6655547 6476346 2026-04-04T03:22:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Горовићи |slika= |prebivalstvo=51 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Gorovići, popis 2003; skupaj: 44 | label1 = [[Srbi]] 30 | value1 = 68,18 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 14 | value2 = 31,81 | color2 = #C19A6B }} '''Gorovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 157 || 158 || 143 || 120 || 86 || 70 || 44 || 36 || 51 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] d1kr8so3p42oruxzoxk2ftj4shz83x1 Gojakovići, Črna gora 0 318031 6655524 6475748 2026-04-04T02:47:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655524 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Gojakovići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gojakovići |izvorno_ime=Гојаковићи |slika= |prebivalstvo=63 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Gojakovići''' so [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 193 || 208 || 219 || 187 || 146 || 123 || 137 || 95 || 63 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] q3whtmec3zwsdolv2qo7ltigeqhue6k Goransko 0 318185 6655528 6475391 2026-04-04T03:04:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Goransko |izvorno_ime=Горанско |slika= |prebivalstvo=226 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Goransko''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 410 || 483 || 463 || 378 || 309 || 320 || 334 || 272 || 226 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] scssddzulhc0s9fpezygnwg6nux4d7h Gornja Brezna 0 318186 6655532 6475392 2026-04-04T03:18:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornja Brezna |izvorno_ime=Горња Брезна |slika= |prebivalstvo=24 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Gornja Brezna''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 312 || 342 || 279 || 208 || 136 || 82 || 70 || 48 || 24 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] mu2e7jyavzdqhy2l7in7946iiayxekz Glibaći 0 318243 6655516 6475530 2026-04-04T02:25:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Glibaći |izvorno_ime=Глибаћи |slika= |prebivalstvo=74 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Glibaći''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 279 || 326 || 312 || 322 || 233 || 143 || 111 || 102 || 74 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] porehfqs89hremzl4c9ef1efddvy6b4 Glisnica 0 318244 6655517 6475550 2026-04-04T02:33:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Glisnica |izvorno_ime=Глисница |slika= |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Glisnica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 543 || 587 || 588 || 443 || 327 || 203 || 152 || 139 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] fi4tgwtob6mfh8sphjhisrdph1jbono Gornja Brvenica 0 318245 6655533 6475504 2026-04-04T03:18:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655533 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornja Brvenica |izvorno_ime=Горња Брвеница |slika= |prebivalstvo=184 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Gornja Brvenica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 591 || 629 || 594 || 518 || 468 || 318 || 291 || 231 || 184 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 06110ami97ipky0ovbq3h7qii7if441 Gornje Selo, Črna gora 0 318246 6655539 6475536 2026-04-04T03:19:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornje Selo |izvorno_ime=Горње Село |slika= |prebivalstvo=65 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Gornje Selo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 104 || 120 || 114 || 116 || 89 || 77 || 40 || 76 || 65 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 2ys8juf435awi7nlrwulqvbux0u7o8r Gotovuša 0 318247 6655549 6475517 2026-04-04T03:34:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gotovuša |izvorno_ime=Готовуша |slika= |prebivalstvo=96 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Gotovuša''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 431 || 348 || 344 || 284 || 225 || 217 || 150 || 147 || 96 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] qc3obuo61ely8stmvy9qan8h4peg2bm Gradac, Pljevlja 0 318248 6655556 6475509 2026-04-04T04:48:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gradac |izvorno_ime=Градац |slika= |prebivalstvo=160 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Gradac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 130 | 0 || 291 || 925 || 810 || 637 || 462 || 378 || 462 || 364 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] l375kwsw5fnpu9nxi3gt43hpa9d4eor Gradina, Pljevlja 0 318249 6655559 6475568 2026-04-04T04:50:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gradina |izvorno_ime=Градина |slika= |prebivalstvo=35 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Gradina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 182 || 228 || 261 || 205 || 168 || 99 || 54 || 50 || 35 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] rpw0b8138iyfzk32kbygs795kihg43s Grevo 0 318250 6655565 6475555 2026-04-04T05:23:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Grevo |izvorno_ime=Грево |slika= |prebivalstvo=47 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Grevo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 211 || 227 || 246 || 237 || 244 || 159 || 216 || 88 || 47 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] tdsjnect16hq0nx0mplom8gq4ii04un Golubovci 0 318407 6655526 6446626 2026-04-04T02:54:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Golubovci |izvorno_ime=Голубовци |slika= |prebivalstvo=2521 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Golubovci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 1402 || 1628 || 2114 || 2176 || 2676 || 2788 || 2869 || 3110 || 2521 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] ewit6k4r2czagf3ttb2kaiqov7df40e Goljemadi 0 318408 6655525 6475123 2026-04-04T02:52:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Goljemadi |izvorno_ime=Гољемади |slika= |prebivalstvo=77 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Goljemadi''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 318 || 269 || 257 || 234 || 203 || 149 || 94 || 78 || 77 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 6ypzts5irij7kto9xzo0szt6p5u5xiq Goričani, Črna gora 0 318409 6655530 6446627 2026-04-04T03:11:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655530 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Goričani}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Goričani |izvorno_ime=Горичани |slika= |prebivalstvo=1349 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=13 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Goričani''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 470 || 482 || 601 || 761 || 1005 || 919 || 1205 || 1462 || 1349 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] netr7ib1qcf3fcrzwgyj34brg4t7cje Gornje Stravče 0 318410 6655540 6475124 2026-04-04T03:19:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornje Stravče |izvorno_ime=Горње Стравче |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Gornje Stravče''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 62 || 92 || 82 || 53 || 37 || 24 || 10 || 1 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 7uw4jxgdsc828d1e8c85m8u1tri9i2j Gornji Kokoti 0 318411 6655544 6475125 2026-04-04T03:21:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornji Kokoti |izvorno_ime=Горњи Кокоти |slika= |prebivalstvo=68 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Gornji Kokoti''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 178 || 182 || 171 || 164 || 144 || 95 || 73 || 74 || 68 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 2vn3pe7v4q9u0w0x1wx4zh9md8vhma1 Gostilj, Črna gora 0 318413 6655548 6446628 2026-04-04T03:30:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gostilj |izvorno_ime=Гостиљ |slika= |prebivalstvo=76 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Gostilj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 185 || 201 || 224 || 220 || 176 || 166 || 193 || 159 || 76 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] rtwvrn7pk1lgnofet11zytbhmdbio2q Gradac, Podgorica 0 318414 6655557 6475126 2026-04-04T04:48:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gradac |izvorno_ime=Градац |slika= |prebivalstvo=15 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Gradac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 114 || 112 || 75 || 59 || 36 || 19 || 17 || 9 || 15 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 0u1koaeajal103mfcjt0fsbfsqzt3sx Grbavci, Črna gora 0 318415 6655563 6475127 2026-04-04T05:12:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Grbavci |izvorno_ime=Грбавци |slika= |prebivalstvo=516 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Grbavci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 395 || 443 || 438 || 471 || 465 || 467 || 552 || 575 || 516 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 7qhsnq345w5iwsjay3hqq65kv4ozgsz Gošići 0 318549 6655552 6475472 2026-04-04T03:47:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Гошићи |slika=SvLuka1.jpg |prebivalstvo=202 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Tivat|Tivat]] }} {{Tortni diagram | caption=Gošići, popis 2003; skupaj: 208 | label1 = [[Srbi]] 126 | value1 = 60,57 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 43 | value2 = 20,67 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 5 | value3 = 2,40 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 21 | value4 = 10,09 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 13 | value5 = 6,25 | color5 = #A2A2D0 }} '''Gošići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Tivat|občino Tivat]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 169 || 178 || 180 || 180 || 160 || 169 || 208 || 212 || 202 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Tivat}} [[Kategorija:Naselja Občine Tivat]] cd6mv65ahthctu949ddfi99xo2jelvd Gornja Klezna 0 318565 6655535 6475929 2026-04-04T03:18:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655535 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornja Klezna |izvorno_ime=Горња Клезна |slika= |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Gornja Klezna''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 229 || 248 || 244 || 283 || 252 || 241 || 164 || 165 || 117 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 50uol69mb0d9f0o7xliqt4qrtgg3i4j Gornji Štoj 0 318566 6655546 6475928 2026-04-04T03:22:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornji Štoj |izvorno_ime=Горњи Штој |slika= |prebivalstvo=125 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Gornji Štoj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 228 || 265 || 311 || 293 || 427 || 404 || 134 || 107 || 125 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] tsu09zc5oguszbwq4hrtyd5okr8e82y Gađi 0 318636 6655427 6475726 2026-04-03T17:24:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655427 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gađi |izvorno_ime=Гађи |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Gađi''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 72 || 69 || 46 || 33 || 5 || 4 || 0 || 1 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Opuščena naselja Občine Cetinje]] fbekbpo4h1latkbpa6de7mlsie84za8 Gornji Ceklin 0 318638 6655543 6475692 2026-04-04T03:21:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornji Ceklin |izvorno_ime=Горњи Цеклин |slika= |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Gornji Ceklin''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 228 || 219 || 156 || 140 || 100 || 47 || 27 || 22 || 26 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] ccg2rlw3g7563fhkg03w0ybh7jscrfp Grab, Cetinje 0 318639 6655553 6475708 2026-04-04T03:47:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655553 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Grab |izvorno_ime=Граб |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Grab''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 120 || 137 || 126 || 108 || 62 || 33 || 32 || 25 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 7ig50x04gqvhgh91tg5f3kjqa696fl0 Gradina, Cetinje 0 318640 6655558 6475717 2026-04-04T04:50:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gradina |izvorno_ime=Градина |slika= |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Gradina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 85 || 91 || 83 || 74 || 54 || 28 || 21 || 11 || 10 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] qln5pgf1uisa09nbzom0ghc5ek4m5oo Građani 0 318641 6655562 6475703 2026-04-04T05:11:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Građani |izvorno_ime=Грађани |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Građani''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 223 || 179 || 151 || 107 || 68 || 31 || 23 || 25 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] cwe91zcygclywt9w8hphajaikmnbw5r Godijelji 0 318719 6655521 6445125 2026-04-04T02:45:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Godijelji |izvorno_ime=Годијељи |slika= |prebivalstvo=48 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Godijelji''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 160 || 186 || 177 || 184 || 140 || 97 || 79 || 72 || 48 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] 4o8qpdzukgi5dl3fthaf7eq3l0lc2ea Gornja Bijela 0 318720 6655531 6445126 2026-04-04T03:18:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655531 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornja Bijela |izvorno_ime=Горња Бијела |slika= |prebivalstvo=66 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Gornja Bijela''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 455 || 460 || 442 || 413 || 257 || 137 || 98 || 70 || 66 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] 2t4laye5yw2lb4ugl3i0opxhs7js08r Gornja Bukovica, Šavnik 0 318721 6655534 6445127 2026-04-04T03:18:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gornja Bukovica |izvorno_ime=Горња Буковица |slika=Свјетлопис Горње Буковице код Шавника.jpg |prebivalstvo=32 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Gornja Bukovica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 381 || 395 || 379 || 361 || 214 || 131 || 134 || 76 || 32 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] 4eaauxdpjnxbtx85g2s02ua0wsv6ev1 Grabovica, Šavnik 0 318722 6655554 6445129 2026-04-04T03:47:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Grabovica |izvorno_ime=Грабовица |slika= |prebivalstvo=25 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Grabovica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 247 || 255 || 199 || 168 || 117 || 45 || 39 || 28 || 25 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] 8pqhjb53j8mo6nmkywziptt7c07l601 Rak dojke 0 342541 6655621 6530304 2026-04-04T08:56:37Z Marko3 1829 6655621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Rak dojke | DiseasesDB = 1598 | Image = Mammo breast cancer.jpg | Caption = [[Mamogram]] zdrave (levo) in rakave dojke (desno). | ICD10 = {{ICD10|C|50|c|50}} | ICD9 = {{ICD9|174}}-{{ICD9|175}},{{ICD9|V10.3}} | ICDO = | OMIM = 114480 | MedlinePlus = 000913 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2808 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|3287}} {{eMedicine2|radio|115}} {{eMedicine2|plastic|521}} | MeshID = D001943 }} '''Rak dojke''' je vrsta [[rak (bolezen)|raka]], ki vznikne iz [[tkivo|tkiva]] [[dojka|dojke]], najpogosteje iz [[krovno tkivo|vrhnjice]] (epitelija) izvodil [[mlečna žleza|mlečnih žlez]] ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z [[mleko]]m.<ref>Sariego J (2010). "Breast cancer in the young patient". The American surgeon 76 (12): 1397–1401.</ref> Rak, ki vznikne iz izvodila mlečne žleze, se imenuje duktalni karcinom, rak, ki vznikne iz režnjičev, pa lobularni karcinom. Pojavlja se pri ljudeh in drugih [[sesalci]]h. Velika večina primerov raka dojke se pojavi pri ženskah, vendar se bolezen lahko razvije tudi pri moških.<ref>[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/malebreastcancer.html US NIH: Male Breast Cancer]</ref> <!-- Zdravljenje --> O vrsti zdravljenja odločajo velikost, stadij, hitrost rasti in druge značilnosti rakave tvorbe. Zdravljenje lahko sestavljajo [[operacija (medicina)|operativni poseg]], [[zdravilo|zdravila]] ([[Hormonsko zdravljenje raka|hormonsko zdravljenje]], [[kemoterapija]], [[tarčna zdravila]]), [[radioterapija|obsevanje]], [[biološka zdravila|imunoterapija]] ali kombinacije teh metod.<ref name="PMC3031364">{{cite journal | author = Florescu A| author2 =Amir E| author3 =Bouganim N| author4 =Clemons M | title = Immune therapy for breast cancer in 2010—hype or hope? | journal = Current Oncology | volume = 18 | issue = 1 | pages = e9–e18 | year = 2011 | pmid = 21331271 | pmc = 3031364 | doi = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.onkologija.org/wp-content/uploads/2017/04/Rak-dojke.pdf|title=Rak dojke: Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni|accessdate=4. 4. 2026|website=www.onkologija.org|publisher=Društvo onkoloških bolnikov Slovenije}}</ref> Operativni poseg je kot posamična metoda najobetavnejši in lahko sam pozdravi številne primere. Za povečanje možnosti ozdravitve operativni poseg pogosto kombinirajo s kemoterapijo. Obsevanje se uporablja po operativnem posegu in znatno zmanjša tveganje za lokalno ponovitev bolezni ter na sploh poveča možnost ozdravitve.<ref name="pmid19118305">{{cite journal | author = Buchholz TA | title = Radiation therapy for early-stage breast cancer after breast-conserving surgery | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2009-01-01_360_1/page/62 | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 360 | issue = 1 | pages = 63–70 | year = 2009 | pmid = 19118305 | doi = 10.1056/NEJMct0803525 }}</ref> Pri nekaterih vrstah raka dojke se pri zdravljenju s hormoni, kot sta [[estrogen]] ali [[progesteron]], pojavijo reakcije; v takih primerih se lahko uporabi hormonsko zdravljenje, ki zavre učinke teh hormonov. <!-- Epidemiologija --> V svetovnem merilu predstavlja rak dojke 22,9 % vseh primerov rakavih bolezni pri ženskah (izvzemši nemelanomske vrste [[kožni rak|kožnega raka]]). Leta 2008 je rak dojke v svetu povzročil 458.503 smrti oziroma 13,7 % vseh smrti pri ženskah zaradi rakavih bolezni.<ref name="IARC GLOBOCAN 2008">{{navedi splet| publisher =[[International Agency for Research on Cancer]] |year=2008 |title=World Cancer Report |url=http://globocan.iarc.fr/factsheets/populations/factsheet.asp?uno=900 |accessdate=26. 2. 2011}} (statistike raka pogosto izključujejo nemelanomske kožne rake, kot je rak bazalnih celic, ki so pogosti, a redko smrtni)</ref> Bolezen se več kot 100-krat pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških, vendar so pri obolelih moških zaradi pozne diagnoze izidi zdravljenja slabši.<ref name="WHO WCR" /><ref>{{navedi splet | title = Male Breast Cancer Treatment | publisher = [[National Cancer Institute]] |year=2011 | url = http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/malebreast/HealthProfessional | accessdate = 26. 2. 2011}}</ref> V Sloveniji je rak dojke od leta 1968 naprej najpogostejši rak pri ženskah. Od 27,4 primerov na 100.000 žensk v obdobju 1961–1965 se je letno število novih primerov raka dojke v Sloveniji stalno povečevalo in je leta 2003 znašalo 106,3 primera na 100.000 žensk. Naraščanje [[breme raka|bremena raka]] pripisujemo spremembi nevarnostnih dejavnikov, staranju prebivalstva in zgodnejšemu odkrivanju.<ref>{{cite journal |url=http://dora.onko-i.si/fileadmin/Dokumenti/smernice_1.pdf |title=Povzetek evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnostike raka dojk |first=Mateja |last=Kranjc |first2=Maja |last2=Primic Žakelj |first3=Jožica |last3=Maučec Zakotnik |pages=48-54 |journal=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije |volume=XV |number=6 |date=junij 2006a |issn=1318-0193 |access-date=2012-10-16 |archive-date=2012-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021164109/http://dora.onko-i.si/fileadmin/Dokumenti/smernice_1.pdf |url-status=dead }}</ref> <!-- Prognoza --> [[Prognoza]] in [[preživetje|stopnja preživetja]] sta močno odvisni od vrste raka, stadija, zdravljenja in zemljepisne lege. Stopnja preživetja v razvitem [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je sorazmerno visoka;<ref name="WHO WCR">{{navedi splet| publisher =[[International Agency for Research on Cancer]] |year=2008 |title=World Cancer Report |url=http://www.iarc.fr/en/publications/pdfs-online/wcr/2008/wcr_2008.pdf |accessdate=26. 2. 2011}}</ref> na primer v Angliji več kot 8 od 10 bolnic (84 %) preživi vsaj 5 let po diagnozi.<ref>ONS, Cancer Survival in England, patients diagnosed 2004-08, followed up to 2009. http://www.ons.gov.uk/ons/publications/re-reference-tables.html?edition=tcm%3A77-216670</ref> V državah v razvoju je stopnja preživetja znatno nižja. == Patofiziologija == [[Slika:Signal transduction pathways.svg|thumb|Prikaz [[signalna transdukcijska pot|signalnih transdukcijskih poti]], vključenih v [[apoptoza|apoptozo]]. Mutacije, ki povzročijo napako v kateri od teh poti in preprečijo apoptozo, lahko vodijo v nastanek raka.]] Tako kot druge oblike raka tudi rak dojke nastane kot posledica več okolijskih in dednih dejavnikov. Med temi dejavniki so:<ref>http://www.news-medical.net/health/Breast-Cancer-Pathophysiology.aspx, vpogled: 7. 10. 2012.</ref> * Napake v [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] celice, na primer [[mutacija|mutacije]]. * Izguba sposobnosti [[imunski sistem|imunskega sistema]], da uničuje [[Rakave celice|rakave celice.]] * Nenormalno signaliziranje med [[stroma]]lnimi in epitelijskimi celicami v dojki, kar lahko pospeši rast in razmnoževanje rakavih celic. * Podedovane napake v [[gen]]ih, ki so odgovorni za popravljanje DNK, npr. ''[[BRCA1]]'', ''[[BRCA2]]'' in ''[[p53]]''. Normalne celice, ki niso več funkcionalne, zapadejo [[programirana celična smrt|programirani celični smrti]] (apoptozi). Do takrat pa jih različni beljakovinski sistemi in signalne poti ščitijo pred apoptozo. Taki zaščitni signalni poti sta na primer [[PI3K]]/[[AKT]] in [[Ras|RAS]]/[[z mitogenom aktivirana proteinska kinaza|MEK]]/[[zunajcelične signalno regulirane kinaze|ERK]]. V [[gen]]ih za [[beljakovina|beljakovine]] in [[encim]]e v teh zaščitnih signalnih poteh lahko pride do mutacij, ki povzročijo, da ostanejo te poti za vselej vklopljene. Posledično preprečijo celično smrt tudi takrat, ko celica ni več potrebna oziroma funkcionalna. To je ena od stopenj, ki skupaj z drugimi mutacijami vodi v nastanek raka. V normalnih razmerah beljakovina PTEN izklopi zaščitno pot PI3K/AKT, ko je celica primerna za apoptozo. V nekaterih primerih raka dojke pride do mutacije v genu za beljakovino PTEN, kar povzroči, da signalna pot PI3K/AKT ostane vklopljena in rakave celice zato ne zapadejo apoptozi.<ref>{{Cite conference | author = Adrian Lee | author2 = Carlos Arteaga | title = 32nd Annual CTRC-AACR San Antonio Breast Cancer Symposium | book-title = Sunday Morning Year-End Review | date = 14. december 2009 | url = http://www.sabcs.org/Newsletter/Docs/SABCS_2009_Issue5.pdf | access-date = 2012-10-07 | archive-date = 2013-08-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130813021816/http://www.sabcs.org/Newsletter/Docs/SABCS_2009_Issue5.pdf | url-status = dead }}</ref> Za mutacije, ki lahko vodijo v raka dojke, so v poskusih ugotovili, da so močno povezane z izpostavljenostjo [[estrogen]]u.<ref name="pmid16675129">{{cite journal | author = Cavalieri E| author2 = Chakravarti D| author3 = Guttenplan J|display-authors=etal | title = Catechol estrogen quinones as initiators of breast and other human cancers: implications for biomarkers of susceptibility and cancer prevention | journal = Biochimica et Biophysica Acta | volume = 1766 | issue = 1 | pages = 63–78 | year = 2006 | pmid = 16675129 | doi = 10.1016/j.bbcan.2006.03.001 }}</ref> ''BRCA1'' in ''BRCA2'' sta gena, ki spadata v t. i. skupino [[tumorsko zaviralni gen|tumorsko zaviralnih genov]]. V normalnih celicah zagotavljata obstojnost celične [[dednina|dednine]] (DNK) in preprečujeta nenadzorovano rast celic. Mutacije teh dveh genov so povezane s podedovanimi oblikami raka dojke in tudi [[rak jajčnika|raka jajčnika]]. V normalni populaciji tekom življenja zboli za rakom dojke po ocenah 12 % žensk (120 od 1000). V populaciji žensk, ki imajo tvegano mutacijo na genu ''BRCA1'' ali ''BRCA2'', pa zboli celo 60 % žensk (600 od 1000). To pomeni, da tvegana mutacija v enem od teh genov poveča tveganje za nastanek raka dojke za okoli 5-krat.<ref>http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/Risk/BRCA. Vpogled: 7. 10. 2012.</ref> Mutacije v omenjenih dveh genih so vzrok za 2 do 3 % vseh primerov raka dojke.<ref>{{cite journal | author = Wooster R| author2 =Weber BL | title = Breast and ovarian cancer | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2003-06-05_348_23/page/2338| journal = N. Engl. J. Med. | volume = 348 | issue = 23 | pages = 2339–47 | date=junij 2003 | pmid = 12788999 | doi = 10.1056/NEJMra012284 }}</ref> Tudi mutacije v tumorsko zaviralnem genu ''p53'' so povezane z rakom dojke; povzročajo agresivnejšo obliko raka s slabšo prognozo. Vendar pa je pogostnost mutacij v tem genu nižja pri raku dojke kot pri drugih [[čvrsti tumor|čvrstih tumorjih]].<ref>Gasco M., Shami S., Crook T.: The p53 pathway in breast cancer. Breast Cancer Res 2002, 4: 70–76.</ref> == Nevarnostni dejavniki == Med najpomembnejšimi [[nevarnostni dejavnik|nevarnostnimi dejavniki]] za nastanek raka dojke so: * [[Biološki spol|Spol]]: čeprav za rakom dojke zbolijo tudi moški, je bolezen stokrat pogostejša pri ženskah.<ref name=Borstnar/> * Starost: čim starejša je ženska, tem večja je nevarnost, da zboli za rakom dojke. Tri četrtine bolnic so starejše od 50 let.<ref name=Borstnar/> * Prejšnji rak dojke: pri ženskah, ki so se že zdravile zaradi raka dojke, obstaja dva- do trikrat večja verjetnost, da bodo ponovno dobile raka, bodisi na isti dojki, če ni bila v celoti operativno odstranjena, bodisi na drugi.<ref name=Borstnar/> * Nekatere nerakave (benigne) spremembe v dojki: ogroženost je odvisna od vrste sprememb in je največja pri tistih z atipično [[hiperplazija|hiperplazijo]].<ref name=Borstnar/> * Rak dojke v družini: ženskam, pri katerih je sorodnica prvega kolena (mati ali sestra) zbolela za rakom dojke, grozi dva- do trikrat večja nevarnost, da bodo tudi same zbolele. Nevarnost je večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi in/ali na obeh dojkah. Tako je sorodnica bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, kar devetkrat bolj ogrožena, da bo zbolela za to boleznijo.<ref name=Borstnar/> * Starost ob prvi in zadnji [[menstruacija|menstruaciji]]: rak dojke bolj ogroža ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom, izgubile pa so jo starejše, po 50. letu starosti. * [[Rodnost]], starost ob prvem [[porod]]u in število porodov: za rakom dojke pogosteje zbolevajo ženske, ki niso nikoli rodile, in tiste, ki so prvič rodile po 30. letu.<ref name=Borstnar/> * [[Peroralna kontracepcija|Kontracepcijske tablete]] in hormonski nadomestki za lajšanje [[menopavza|menopavznih]] težav: oboji zmerno večajo nevarnost raka dojke, kontracepcijske tablete le v obdobju jemanja, zdravljenje menopavznih težav pa po več letih jemanja.<ref name=Borstnar/> * [[Debelost]]: pomemben dejavnik tveganja po menopavzi, ker v [[maščevje|maščevju]] nastajajo [[spolni hormoni]].<ref name=Borstnar/> * Alkohol: ženske, ki dnevno popijejo 30 do 60 g alkohola, rak dojke 1,4-krat bolj ogroža kakor [[abstinenca|abstinentke]].<ref name=Borstnar/> * [[Kajenje tobaka|Kajenje]]: kajenje tobaka povečuje nevarnost nastanka raka dojke. Nevarnost je večja, če je oseba začela kaditi že v mladosti.<ref name=Smoking2011>{{cite journal | author = Johnson KC| author2 =Miller, AB| author3 =Collishaw, NE| author4 =Palmer, JR| author5 =Hammond, SK| author6 =Salmon, AG| author7 =Cantor, KP| author8 =Miller, MD| author9 =Boyd, NF| author10 =Millar, J| author11 =Turcotte, F | title = Active smoking and secondhand smoke increase breast cancer risk: the report of the Canadian Expert Panel on Tobacco Smoke and Breast Cancer Risk (2009). | journal = Tobacco control | volume = 20 | issue = 1 | pages = e2 | year = 2011 | pmid = 21148114 | doi = 10.1136/tc.2010.035931 }}</ref> Pri dolgotrajnih kadilcih je nevarnost večja za 35 do 50 %.<ref name=Smoking2011/> * Pomanjkanje telesne dejavnosti: povezano je z okoli 10 % vseh primerov raka dojke.<ref>{{cite journal|last=Lee|first=I-Min| author2 =Shiroma, Eric J| author3 =Lobelo, Felipe| author4 =Puska, Pekka| author5 =Blair, Steven N| author6 =Katzmarzyk, Peter T|title=Effect of physical inactivity on major non-communicable diseases worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy|journal=The Lancet|date=1 July 2012|doi=10.1016/S0140-6736(12)61031-9}}</ref> Povezava med [[dojenje]]m in nevarnostjo razvoja raka dojke ni enoznačno dokazana. Nekatere študije so povezavo pokazale, druge ne.<ref>{{cite journal|last=Yang|first=L|author2=Jacobsen, KH|title=A systematic review of the association between breastfeeding and breast cancer.|journal=Journal of women's health (2002)|date=december 2008|volume=17|issue=10|pages=1635-45|pmid=19049358}}</ref> V 80. letih 20. stoletja se je pojavila tudi hipoteza, da ogroženost povečuje [[splav]].<ref name="RUSSO_505">{{cite journal | author = Russo J| author2 =Russo I | title = Susceptibility of the mammary gland to carcinogenesis. II. Pregnancy interruption as a risk factor in tumor incidence | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-pathology_1980-08_100_2/page/505| journal = Am J Pathol | volume = 100 | issue = 2 | pages = 505–506 | year = 1980 | pmid = 6773421 | pmc = 1903536 | doi = | quote = In contrast, abortion is associated with increased risk of carcinomas of the breast. The explanation for these epidemiologic findings is not known, but the parallelism between the DMBA-induced rat mammary carcinoma model and the human situation is striking. [...] Abortion would interrupt this process, leaving in the gland undifferentiated structures like those observed in the rat mammary gland, which could render the gland again susceptible to carcinogenesis. }}</ref> Poznejše raziskave so pokazale, da med nevarnostjo pojava raka dojke in splavom (niti [[Umetni splav|izzvanim]] niti [[Spontani splav|spontanim]]) ni povezave.<ref>{{cite journal|last=Beral|first=V|author2=Bull, D| author3 =Doll, R| author4 =Peto, R| author5 =Reeves, G| author6 =Collaborative Group on Hormonal Factors in Breast, Cancer|title=Breast cancer and abortion: collaborative reanalysis of data from 53 epidemiological studies, including 83?000 women with breast cancer from 16 countries.|journal=Lancet|date=27. marec 2004 |volume=363|issue=9414|pages=1007-16|pmid=15051280|doi=10.1016/S0140-6736(04)15835-2}}</ref> Ogroženost povečujeta tudi izpostavljenost [[radioterapija|obsevanju]]<ref name="acs bc facts 2005-6">{{navedi splet |author=American Cancer Society |year=2005 |title=Breast Cancer Facts & Figures 2005–2006 |url=http://www.cancer.org/downloads/STT/CAFF2005BrFacspdf2005.pdf |accessdate=2007-04-26 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070613192148/http://www.cancer.org/downloads/STT/CAFF2005BrFacspdf2005.pdf |archivedate=2007-06-13 |url-status=dead }}</ref> in delo v izmenah.<ref>{{cite journal|last=Wang|first=XS|author2=Armstrong, ME| author3 =Cairns, BJ| author4 =Key, TJ| author5 =Travis, RC|title=Shift work and chronic disease: the epidemiological evidence.|journal=Occupational medicine (Oxford, England)|date=marec 2011|volume=61|issue=2|pages=78-89|pmid=21355031}}</ref> Tudi številne [[kemikalija|kemikalije]] se povezujejo z večjo ogroženostjo, na primer [[poliklorirani bifenili]], [[policiklični aromatski ogljikovodiki]] in [[organsko topilo|organska topila]].<ref>{{cite journal |author=Brody JG| author2 =Rudel RA| author3 =Michels KB |display-authors=etal |title=Environmental pollutants, diet, physical activity, body size, and breast cancer: where do we stand in research to identify opportunities for prevention? |journal=Cancer |volume=109 |issue=12 Suppl |pages=2627–34 |year=2007 |pmid=17503444 |doi=10.1002/cncr.22656 |url=}}</ref> == Preventiva == Mednarodni sklad za raziskave raka navaja, da lahko ženske zmanjšajo tveganje za pojav raka dojke z vzdrževanjem primerne telesne teže, izogibanjem uživanju alkohola, telesno dejavnostjo in [[dojenje]]m svojih otrok.<ref name="WCRF2007">[[Food, Nutrition, Physical Activity and the Prevention of Cancer: a Global Perspective]]; American Institute for Cancer Research/ World Cancer Research Fund, http://www.dietandcancerreport.org</ref> Ti zaščitni ukrepi naj bi preprečili 38 % vseh primerov raka dojke v ZDA, 42 % v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], 28 % v Braziliji in 20 % na Kitajskem.<ref name="WCRF2007" /> Preventivna obojestranska [[mastektomija]] (kirurška odstranitev obeh dojk) lahko pride v poštev pri osebah z mutacijama ''BRCA1'' in ''BRCA2''.<ref>{{cite journal | author = Hartmann LC| author2 =Schaid DJ| author3 =Woods JE|display-authors=etal | title = Efficacy of bilateral prophylactic mastectomy in women with a family history of breast cancer | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_1999-01-14_340_2/page/n41| journal = N Engl J Med | volume = 340 | issue = 2 | pages = 77–84 | year = 1999 | pmid = 9887158 | doi = 10.1056/NEJM199901143400201 }}</ref><ref>{{cite journal | author = Meijers-Heijboer H| author2 =van Geel B| author3 =van Putten WL|display-authors=etal | title = Breast cancer after prophylactic bilateral mastectomy in women with BRCA1 and BRCA2 mutations | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2001-07-19_345_3/page/158| journal = N Engl J Med | volume = 345 | issue = 3 | pages = 159–164 | year = 2001 | pmid = 11463009 | doi = 10.1056/NEJM200107193450301 }}</ref> [[Primarna preventiva]] je kot pri vsakem raku tudi pri raku dojke težko izvedljiva. Bistvenega pomena je zato t. i. [[sekundarna preventiva]], torej zgodnje odkrivanje raka dojke, za kar se svetuje:<ref>Hoyer S., Mivšek N.: Samopregledovanje dojk – primerjava mlajših in starejših žensk. Obzornik zdravstvene nege 2008; 42 (4): 281–287.</ref> * [[samopregledovanje dojk]] (od 20. leta starosti naprej), * klinični pregled (pri ženskah med 20. in 40. letom vsako tretje leto), * klinični pregled z mamografijo ob vsakem sumu bolezenskih dogajanj v dojki (po presoji zdravnika) ali v primeru prisotnih dejavnikov tveganja (od 40. leta dalje, enkrat na leto ali leto in pol), * klinični pregled z mamografijo po 50. letu starosti, pri odsotnosti dejavnikov tveganja enkrat na dve leti. === Samopregledovanje dojk === {{Glavni|Samopregledovanje dojk}} S samopregledovanjem dojk je treba pričeti po 20. letu starosti ter ga izvajati enkrat mesečno, najbolje po končani [[menstruacija|menstruaciji]]. Ženske po menopavzi pa naj si za redno mesečno samopregledovanje same izberejo določen dan v mesecu.<ref>http://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/preventiva/presejanje_zgodnje_odkrivanje_raka/redno_samopregledovanje_dojk/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100316205242/http://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/preventiva/presejanje_zgodnje_odkrivanje_raka/redno_samopregledovanje_dojk/index.html |date=2010-03-16 }}, vpogled: 8. 10. 2012.</ref> Pri zatipanju zatrdline ali spremembe v velikosti in obliki fižola ter barvi kože, udrtosti bradavice ali izcedku iz nje ali pri uvlečenosti kože je treba takoj obiskati zdravnika.<ref>Kartonček Samopregledovanje dojk, dostopno na: http://www.onkologija.org/uploads/zlozenke/kartoncek_samopregledovanje_dojk.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306143523/http://www.onkologija.org/uploads/zlozenke/kartoncek_samopregledovanje_dojk.pdf |date=2016-03-06 }}.</ref> === Presejanje === Organizirano [[presejanje]] za raka dojk predstavlja enega najučinkovitejših ukrepov sekundarne preventive. Presejanje za raka dojk je kompleksen interdisciplinarni postopek, katerega naloga je zmanjšati [[umrljivost]] žensk in posledice zdravljenja, ne sme pa škodovati zdravju udeleženk. Opravlja ga usposobljeno osebje. V presejanje je vključena zdrava, asimptomatska populacija, zato je pomembno, da dobi natančne informacije o prednostih in pomanjkljivostih presejanja, da se lahko prostovoljno odloči za tak pregled.<ref>Krajc M., Primic Žakelj M.: Priprave na državni program presejanja raka dojk (DORA). Onkologija 2007, leto XI, št.1; str. 4–9.</ref> V Sloveniji funkcijo organiziranega presejanja za raka dojke prevzema [[program DORA]]. To je državni program, ki ga organizira [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]] v sodelovanju z [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvom za zdravje]] in [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije]]. Program Dora omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom starosti pregled z [[mamografija|mamografijo]] (slikanje dojk z [[rentgenski žarki|rentgenskimi žarki]]). Ženske sistematično povabijo na pregled.<ref>http://dora.onko-i.si/, vpogled: 8. 10. 2012.</ref> == Diagnoza == Izkušen zdravnik lahko že na otip prepozna sumljive spremembe, pregledati mora tudi [[bezgavka|bezgavke]] v [[pazduha|pazduhi]] in nad [[ključnica|ključnico]].<ref name=onkologija.org>http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/rak_dojke/postavitev_diagnoze_in_stadija_bolezni/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100926033417/http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/rak_dojke/postavitev_diagnoze_in_stadija_bolezni/ |date=2010-09-26 }}, vpogled: 8. 10. 2012.</ref> Osnovna [[diagnostična metoda]] za ugotavljanje raka dojke je načeloma [[mamografija]]. Ostale metode so dopolnilne. Pri osebah, mlajših od 35 let, je osnovna diagnostična metoda [[ultrazvok]], saj je pri njih mamogram običajno nepregleden. Med druge dopolnilne metode sodita še [[magnetna resonanca]] in [[duktografija]].<ref name=Pogacnik/> Za mikroskopski pregled je treba opraviti [[biopsija|biopsijo]].<ref name=onkologija.org/> == Simptomi == [[Slika:Breast cancer.jpg|thumb|Rak dojke, ki se navzven kaže z udrto bradavico, bulo in jamičasto kožo.]] Prvi opazen [[simptom]] raka dojke je običajno [[zatrdlina]], ki je na otip drugačna od okolnega tkiva. Več kot 80 % primerov raka dojke diagnosticirajo potem, ko je bolnica začutila v dojki bulo oziroma zatrdlino.<ref name="merck">{{navedi splet|author=[[Merck Manual of Diagnosis and Therapy]] |date=februar 2003 |title=Breast Disorders: Breast Cancer |url=http://www.merckmanuals.com/home/womens_health_issues/breast_disorders/breast_cancer.html |accessdate=5. 2. 2008}}</ref> Najzgodnejše diagnosticiranje raka omogoča [[mamogram]].<ref name="acs cancer facts 2007"/> Tudi otipljive bule v podpazdušnih bezgavkah<ref name="merck"/> lahko kažejo na rak dojke. Poleg zatrdline so ostali znaki lahko še kožne spremembe (zgubana, jamičasta koža) na dojki, na otip trdnejša, zmanjšana ali povečana dojka v primerjavi z zdravo dojko, spremembe na [[bradavica|bradavici]] (spremenjena velikost ali lega, udrta bradavica), [[izpuščaj]] na bradavici ali okoli nje, izcedek iz bradavice, stalna [[bolečina]] v delu dojke ali pod pazduho, oteklina pod pazduho ali pod [[ključnica|ključnico]].<ref>{{cite journal | author = Watson M | title = Assessment of suspected cancer | journal = InnoAiT | volume = 1 | issue = 2 | pages = 94–107 | year = 2008 | pmid = | doi = 10.1093/innovait/inn001 }}</ref> Bolečina ([[mastodinija]]) je sicer nezanesljiv pokazatelj raka dojke, vendar lahko kaže na druge [[bolezni dojke]].<ref name="merck"/><ref name="acs cancer facts 2007">{{navedi splet|author=American Cancer Society|year=2007|title=Cancer Facts & Figures 2007|url=http://www.cancer.org/downloads/STT/CAFF2007PWSecured.pdf|accessdate=26. 4. 2007|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070410025934/http://www.cancer.org/downloads/STT/CAFF2007PWSecured.pdf|archivedate=2007-04-10|url-status=dead}}</ref><ref name="eMed">{{navedi splet |author=[[eMedicine]] |date=23. avgust 2006 |title=Breast Cancer Evaluation |url=http://www.emedicine.com/med/TOPIC3287.HTM |accessdate=5. 2. 2008 |archive-date=2008-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080212070431/http://www.emedicine.com/med/TOPIC3287.HTM |url-status=dead }}</ref> Pojavijo se lahko tudi znaki, podobni [[vnetje|vnetju]] zaradi [[bakterijska okužba|bakterijskih okužb]], ki so sicer pogoste med [[dojenje]]m. Gre za posebno redko obliko raka dojke, t. i. [[vnetni rak dojke]]. Čeprav ni vnetja, je koža dojke rdeča in otekla. V primerjavi z vnetjem pa vnetnega raka ne spremljajo splošni in laboratorijski znaki vnetja, kot so slabo počutje, [[vročina|zvišana telesna temperatura]], [[levkocitoza]] in podobno. Pri vnetnem raku zatrdlina običajno ni tipna. Pojavi se lahko med [[nosečnost]]jo in dojenjem, vendar pa je pogostejši pri starejših ženskah kakor nosečnicah.<ref name=Borstnar/> Pojavi se lahko tudi t. i. [[Pagetova bolezen dojke]]. Gre za sindrom z ekscematoidnimi kožnimi spremembami (npr. pordelost in blago luskanje). Ko Pagetova bolezen napreduje, se lahko pojavijo tudi ščemenje, [[srbenje]], zvečana občutljivost, pekočina in [[bolečina]]. Lahko je opazen izcedek iz bradavice. Približno polovica bolnic s Pagetovo boleznijo dojke ima tudi zatrdlino v dojki.<ref name="nci paget">{{navedi splet|author=[[National Cancer Institute]] |date=27. junij 2005 |title=Paget's Disease of the Nipple: Questions and Answers |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/Sites-Types/pagets-breast |accessdate=6. 2. 2008}}</ref> V redkih primerih se lahko sprememba, za katero mislimo, da je [[fibroadenom]] (težko premična zatrdlina), izkaže dejansko za [[filoidni tumor]]. Slednji izvira iz [[stroma|strome]] ([[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]]) dojke in vsebujejo tako žlezno kot stromalno tkivo. Filoidnih tumorjev ne razvrščajo na način, kot razvrščajo karcinome dojke; na osnovi videza pod mikroskopom jih opredelijo kot benigne (nerakave), mejno rakave ali maligne (rakave oz. zločeste).<ref name="phyllodes-tumor"> {{navedi splet|author=answers.com |title=Oncology Encyclopedia: Cystosarcoma Phyllodes| url=http://www.answers.com/topic/phyllodes-tumor |accessdate=10. 8. 2010}}</ref> Gre za multinodularen, neboleč, pogosto velik in hitrorastoč tumor.<ref name=Pogacnik/> V nekaterih primerih rak dojke [[Zasevek|zaseva]], se torej razširi v druge organe in s tem povzroča simptome, odvisne od prizadetega organa. Pogosta področja zasevanja raka dojke so [[kost]]i, [[jetra]], [[pljuča]] in [[možgani]].<ref name="pmid17158753">{{cite journal | author = Lacroix M | title = Significance, detection and markers of disseminated breast cancer cells | journal = Endocrine-related Cancer | volume = 13 | issue = 4 | pages = 1033–1067 | year = 2006 | pmid = 17158753 | doi = 10.1677/ERC-06-0001 }}</ref> Pri nepojasnjeni izgubi telesne teže ali tudi pri povišani telesni temperaturi in mrzlici je lahko vzrok v nekaterih primerih [[okultni rak dojke]]. Bolečine v kosteh in sklepih, [[zlatenica]] ali nevrološki simptomi so lahko včasih posledica zasevkov raka dojke. Gre za t. i. nesprecifične simptome, kar pomeni, da lahko primarno kažejo na številne bolezni.<ref name="nci metastatic">{{navedi splet |author=[[National Cancer Institute]] |date=1. september 2004 |title=Metastatic Cancer: Questions and Answers |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/Sites-Types/metastatic |accessdate=6. 2. 2008 |archive-date=2008-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080827093333/http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/Sites-Types/metastatic |url-status=dead }}</ref> Pri večini simptomov, ki nakazujejo na raka dojke, vključno z otipljivimi zatrdlinami, dejansko ne gre za rak dojke. Pri manj kot 20 % primerov zatrdlin potrdijo rakavo obolenje.<ref>{{navedi knjigo|last=McCann]|first=[executive publisher, Judith A. Shilling|title=Nursing.|year=2008|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Ambler, PA|isbn=978-1-58255-668-0|pages=99|url=http://books.google.ca/books?id=PcARTQwHLpIC&pg=PA99}}</ref> Benigne [[bolezni dojke]], kot sta [[mastitis]] in fibroadenom, so najpogostejši vzrok teh simptomov. Vendar pa je potrebna pozornost tako s strani bolnika kot tudi zdravnika pri vsakem novem simptomu dojke, ki se pojavi; tveganje za raka dojke je namreč prisotno pri skoraj vseh starostih skupinah.<ref name="merck breasts">{{navedi splet |author=[[Merck Manual of Diagnosis and Therapy]] |date=februar 2003 |title=Breast Disorders: Overview of Breast Disorders |url=http://www.merckmanuals.com/home/womens_health_issues/breast_disorders/overview_of_breast_disorders.html |accessdate=5. 2. 2008 |archive-date=2011-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111003004918/http://www.merckmanuals.com/home/womens_health_issues/breast_disorders/overview_of_breast_disorders.html |url-status=dead }}</ref> == Razvrščanje == Rak dojke se razvršča v več podvrst glede na različne kriterije. Vsak vpliva tudi na prognozo bolezni in lahko odloča o ustreznem zdravljenju. === Histopatološka razvrstitev === Vrsto raka dojke običajno primarno opredelimo glede na izvor. Večina oblik raka dojke vznikne z [[krovno tkivo|epitelija]], ki obdaja izvodila (duktuse) ali režnjiče (lobuluse) mlečnih žlez in gre za t. i. duktalni ali lobularni [[karcinom]], odvisno od izvora.<ref>[http://www.merckmanuals.com/professional/gynecology_and_obstetrics/breast_disorders/breast_cancer.html Merck Manual, Professional Edition], Ch. 253, Breast Cancer.</ref> Najpogostejše oblike karcinoma (iz epitelija izvirajočega raka) dojke so:<ref name=Borstnar>Borštnar S. s sod.: Rak dojke: kaj morate vedeti. 2. dopolnjena izdaja, Ljubljana, Onkološki inštitut, 2006.</ref> * [[Duktalni karcinom in situ|Duktalni karcinom ''in situ'']] (ali intraduktalni karcinom) je najzgodnejša oblika karcinoma dojke (stadij 0): karcinom je omejen le na izvodila mlečnih žlez. Ta oblika praviloma ne tvori otipljivega tumorja, odkrijemo ga z [[mamografija|mamografijo]]. Ozdravimo ga skoraj stoodstotno, brez ustreznega zdravljenja pa se prej ali slej razvije v invazivni karcinom. * [[Lobularni karcinom in situ|Lobularni karcinom ''in situ'']] je mikroskopska sprememba, pri kateri so v režnjičih prisotne nenormalne celice. Iz njih se le redko neposredno razvije invazivni karcinom, zato nekateri menijo, da ta oblika ni pravi rak. Vendar pa obstaja pri ženskah, pri katerih je bil diagnosticiran lobularni karcinom ''in situ'', bistveno večje tveganje, da bodo v prihodnosti dobile invazivni karcinom, in to bodisi v dojki, v kateri je bila sprememba ugotovljena, bodisi v drugi dojki. * [[Invazivni duktalni karcinom]] je karcinom, ki je vzniknil v mlečnih izvodilih in že prodrl v [[stroma|stromo]] dojke, od koder se lahko po [[limfa|limfi]] in [[kri|krvi]] razširi v druge organe. Gre za najpogostejšo vrsto raka dojke, saj je v tej kategoriji 70 do 80 odstotkov vseh [[malignost|malignih]] tumorjev dojke. * [[Invazivni lobularni karcinom]] je karcinom, ki je vzniknil v lobulih in se razširil v stromo dojke ter se lahko podobno kot invazivni duktalni karcinom razširi v druge organe. V to kategorijo sodi 10 do 15 odstotkov malignih tumorjev dojke. Poleg navedenih vrst karcinoma dojke obstajajo še druge, ki pa so zelo redke. Še redkejše so nekatere vrste raka, ki ne vzniknejo iz epitelnih celic: iz celic strome se lahko razvijejo [[sarkom]]i, iz limfatičnega tkiva pa maligni [[limfom]]i, vendar je njihov delež med malignimi tumorji dojke tako majhen, da izraz rak dojke običajno uporabljamo kar kot sinonim za karcinom dojke.<ref name=Borstnar/> === Stopnja === Določitev stopnje raka dojke se nanaša na [[mikroskop]]ski videz rakavega tkiva v primerjavi z zdravo dojko:<ref>http://www.macmillan.org.uk/Cancerinformation/Cancertypes/Breast/Symptomsdiagnosis/Stagingandgrading.aspx#.UHAF0E1JP8c, vpogled: 6. 10. 2012.</ref> * 1. (nizka) stopnja: rakave celice so podobne zdravim celicam in rastejo zelo počasi. * 2. (zmerna/srednja) stopnja: rakave celice imajo bolj nenormalni videz in rastejo nekoliko hitreje. * 3. (visoka) stopnja: rakave celice se zelo razlikujejo od zdravih in imajo zmožnost zelo hitre rasti. Za določitev stopnje raka dojke se priporoča<ref name="NCCN-Breast2011-2">National Comprehensive Cancer Network (NCCN) guidelines, Breast Cancer Version 2.2011 http://www.nccn.org/professionals/physician_gls/pdf/breast.pdf</ref> modificiran Bloom–Richardson–Elstonov sistem razvrščanja (imenovan tudi Nottinghamski sistem).<ref>Elston CW, Ellis IO. Pathologic prognostic factors in breast cancer. I. The value of histological grades in breast cancer. Experience from a large study with long-term follow-up. Histopathology 1991, 19: 403–410.</ref><ref name="Genestie1998">Genestie, C.; Zafrani, B.; Asselain, B.; Fourquet, A.; Rozan, S.; Validire, P.; Vincent-Salomon, A.; Sastre-Garau, X. (1998). "Comparison of the prognostic value of Scarff-Bloom-Richardson and Nottingham histological grades in a series of 825 cases of breast cancer: Major importance of the mitotic count as a component of both grading systems". Anticancer research 18 (1B): 571–576.</ref> Pri razvrščanju v stopnje so odločilni 3 kriteriji: videz [[celično jedro|celičnih jeder]], tvorba [[tubul]]ov in stopnja [[mitoza|mitoze]]. Vsak od treh kriterijev je ocenjen s točko od 1 do 3, seštevek vseh pa nato določa stopnjo raka (najnižji možni seštevek je 1 + 1 + 1 = 3, najvišji pa 3 + 3 + 3 = 9):<ref>http://ccm.ucdavis.edu/bcancercd/311/grading_diagram.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120905122759/http://ccm.ucdavis.edu/bcancercd/311/grading_diagram.html |date=2012-09-05 }}, vpogled: 12. 10. 2012.</ref> {| class="wikitable" |- ! Stopnja !! Seštevek |- | Nizka (1.) stopnja | 3–5 |- | Srednja (2.) stopnja | 6–7 |- | Visoka (3.) stopnja | 8–9 |} === Stadij bolezni === Za določitev stadija bolezni se uporablja [[klasifikacija TNM]] (T – opis primarnega tumorja, N – prisotnost [[zasevek|zasevkov]] v področnih bezgavkah, M – oddaljeni zasevki). Pri tej klasifikaciji velja, da se uporablja le za razvrščanje karcinomov, nujna je [[histologija|histološka]] diagnoza bolezni. Pri sočasnem multifokalnem ali multicentričnem karcinomu se bolezen razvrsti po največjem tumorju in sočasni obojestranski karcinom se razvršča ločeno:<ref name=Pogacnik>Pogačnik A. s sod.: Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk. Onkološki inštitut Ljubljana. Ljubljana 2001, str. 11–14.</ref> * T: TX – velikosti primarnega tumorja ni možno oceniti, T0 – tumor ni najden, Tis – karcinom ''in situ'', T1 – tumor, manjši od 20 mm, T2 – tumor med 20 in 50 mm, T3 – tumor večji od 50 mm, T4 – tumor vrašča v steno [[prsni koš|prsnega koša]] ali v kožo dojke, ne glede na velikost tumorja. * N: NX – N ni možno oceniti (npr. predhodno odstranjene bezgavke), N0 – brez zasevkov v bezgavkah, N1 - zasevki v premičnih istostranskih [[pazdušna bezgavka|pazdušnih bezgavkah]], N2- zasevki v istostranskih pazdušnih bezgavkah, ki so zraščene med seboj ali z okolico ali zasevki v bezgavkah ob istostranski [[notranja torakalna arterija|notranji torakalni arteriji]], če ob tem pazdušne bezgavke niso prizadete, N3 – zasevki v istostranskih podključničnih bezgavkah ali v istostranskih bezgavkah ob notranji torakalni arteriji, če so ob tem prisotni zasevki v istostranskih pazdušnih bezgavkah, ali zasevki v istostranskih nadključničnih bezgavkah. * M: MX – oddaljeni zasevki niso opredeljeni, M0 – brez oddaljenih zasevkov, M1 – prisotni oddaljeni zasevki. Glede na razvrstitev vseh treh kriterijev T, N in M se nato rak razvrsti v stadij 0, I, IIA, IIB, IIIA, IIIB, IIIC ali V:<ref name=Pogacnik/><ref name=Beers/> {| class="wikitable" |- ! Stadij !! T !! N !! M |- | '''0''' | Tis | N0 | M0 |- | '''I''' | T1 | N0 | M0 |- | '''IIA''' | T0 | N1 | M0 |- | | T0 | N1 | M0 |- | | T2 | N0 | M0 |- | '''IIB''' | T2 | N1 | M0 |- | | T3 | N0 | M0 |- | '''IIIA''' | T0 | N2 | M0 |- | | T1 | N2 | M0 |- | | T2 | N2 | M0 |- | | T3 |N1 | M0 |- | | T3 | N2 | M0 |- | '''IIIB''' | T4 | N0 | M0 |- | | T4 | N1 | M0 |- | | T4 | N2 | M0 |- | '''IIIC''' | katerikoli T | N3 | M0 |- | '''IV''' | katerikoli T | katerikoli N | M1 |} === Status hormonskih receptorjev in HER2=== Rakave celice pri raku dojke izražajo [[receptor (biokemija)|receptorje]] na svoji površini, v [[citoplazma|citoplazmi]] in v [[celično jedro|celičnem jedru]]. Nanje se vežejo molekule kemičnih sporočevalcev, kar povzroči določene spremembe v delovanju rakavih celic. Pri rakavih celicah so lahko prisotni trije pomembni receptorji: [[estrogenski receptor]] (ER), [[progesteronski receptor]] (PR) in receptor [[HER2/neu|HER2]]. <br />ER-pozitivne (ER+) rakave celice potrebujejo za svojo rast estrogen, zato se odzivajo na zdravljenje z zdravili, ki zavrejo učinke estrogena (npr. tamoksifen) in imajo načeloma boljšo prognozo. Pri HER2-pozitivnem (HER2+) raku je prognoza slabša,<ref name="sotirou">{{cite journal | author = Sotiriou C| author2 =Pusztai L | title = Gene-expression signatures in breast cancer | journal = N. Engl. J. Med. | volume = 360 | issue = 8 | pages = 790–800 | date=februar 2009y | pmid = 19228622 | doi = 10.1056/NEJMra0801289 }}</ref> vendar se HER2+-rakave celice odzivajo na zdravila, kot je na primer monoklonsko protitelo [[trastuzumab]] (v kombinaciji s konvencionalno kemoterapijo), s čimer se je prognoza za te oblike raka znatno izboljšala.<ref>{{cite journal | author = Romond EH| author2 =Perez EA| author3 =Bryant J|display-authors=etal | title = Trastuzumab plus adjuvant chemotherapy for operable HER2-positive breast cancer | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2005-10-20_353_16/page/1672| journal = N. Engl. J. Med. | volume = 353 | issue = 16 | pages = 1673–1684 | year = 2005 | pmid = 16236738 | doi = 10.1056/NEJMoa052122 }}</ref> Za celice, ki ne izražajo nobenega od teh receptorjev, pravimo, da so trojno negativne, vendar lahko izražajo druge receptorje, na primer [[androgenski receptor|androgenski]] in [[prolaktinski receptor]]. == Zdravljenje == === Operativna odstranitev === Večina žensk, ki zboli za rakom dojke, potrebuje kirurško zdravljenje. V Sloveniji je bilo leta 2007 potrjenih 1153 novih primerov raka dojke in od teh se jih je 988 primerov oziroma 85,7 % zdravilo kirurško. Kirurg onkolog odstrani del dojke ([[tumorektomija]] ali [[kvadrantektomija]]) ali celotno dojko ([[mastektomija]]). Za ohranitev normalnega videza dojke je po onkološkem posegu potrebna pogosto rekunstrukcija dojke, s čimer se poleg povrnjenega videza dojke poveča tudi [[samozavest]], osebno zadovoljstvo bolnice in njena moč za morebitno nadaljnje soočanje z boleznijo. V zadnjih desetletjih so se sicer razvile metode manj obsežne kirurgije.<ref>Florijančič U.,Majdič E., Hočevar M., Ahčan U.: Sodobno kirurško zdravljenje raka dojke: metode rekonstrukcije po ohranitveni kirurgiji in po mastektomiji. Zdrav Vestn | februar 2011 | letnik 80, str. 127–136.</ref> === Sistemsko zdravljenje === Sistemsko zdravljenje raka dojke delimo na<ref>Bilban–Jakopin C. s sod.: Smernice zdravljenja raka dojk. Ljubljana, Onkološki inštitut, 2004.</ref>: * [[hormonsko zdravljenje raka|hormonsko zdravljenje]], * [[kemoterapija|kemoterapijo]] – zdravljenje s citotoksičnimi zdravili, * zdravljenje z [[biološka zdravila|biološkimi zdravili]]. ;Hormonsko zdravljenje :Nekatere oblike raka dojke za svojo rast potrebujejo hormon [[estrogen]]. Laboratorijsko jih lahko identificirajo s prisotnostjo [[hormonski receptor|hormonskih receptorjev]] – bodisi [[estrogenski receptor|estrogenskih receptorjev]] (ER+) bodisi [[progesteronski receptor|progesteronskih receptorjev]] (PR+) – na površini rakavih celic. Rak dojke ER+ se lahko zdravi z zdravili, ki zavrejo receptorje (npr. [[tamoksifen]]) ali ki zavrejo proizvodnjo estrogena ([[zaviralci aromataz|aromatazni inhibitorji]], npr. [[anastrozol]] (Arimidex)<ref>{{cite journal | author = Ting Bao | author2 = Michelle A Rudek | title = The Clinical Pharmacology of Anastrozole | journal = European Oncology & Haematology | volume = 7 | issue = 2 | pages = 106–108 | year = 2011 | pmid = | doi = | url = http://www.touchoncology.com/articles/clinical-pharmacology-anastrozole | access-date = 2012-10-05 | archive-date = 2012-04-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120419163101/http://www.touchoncology.com/articles/clinical-pharmacology-anastrozole | url-status = dead }}</ref> in [[letrozol]] (Femara)<ref>Gershanovich M. s sod.: Letrozole, a new oral aromatase inhibitor: randomised trial comparing 2.5 mg daily, 0.5 mg daily and aminoglutethimide in postmenopausal women with advanced breast cancer. Letrozole International Trial Group (AR/BC3). Annals of Oncology 1998, 9 (6): 639–645.</ref>). Hormonsko zdravljenje je torej usmerjeno v znižanje koncentracije [[spolni hormoni|spolnih hormonov]] oziroma v preprečevanje njihove vezave na hormonske receptorje v rakavih celicah in je zelo učinkovito sistemsko zdravljenje raka. Bilo je prvo tarčno zdravljenje raka, deluje namreč na [[biološka tarča|tarčo]] – hormonske receptorje. Hormonski receptorji so prisotni pri okoli dveh tretjinah bolnic z rakom dojk in velika večina bolnic s hormonsko odvisnim rakom dojk se odzove na to zdravljenje. Samo s hormonskim zdravljenjem je ozdravitev možno doseči le, ko je obseg bolezni majhen; pri razsutem raku je mogoča le [[zazdravitev]]. Dopolnilno zdravljenje hormonsko odvisnega raka dojk s tamoksifenom nudi bolnicam za polovico večje možnosti preživetja brez ponovitev bolezni in za okoli tretjino zmanjša možnost smrti zaradi raka dojk. Tamoksifen je eno najučinkovitejših zdravil v zgodovini medicine, ki je v zadnjih desetletjih ohranilo življenja milijonov žensk z rakom dojk širom sveta. V primeru razsute bolezni nudi hormonsko zdravljenje bolnicam s hormonsko odvisnim rakom dojk večletno zazdravitev bolezni ob dobri [[življenjski standard|kakovosti življenja]].<ref>Čufer T. Sistemsko zdravljenje raka: dejstva in pričakovanja. Zdravniški vestnik 2007; 76: 801–806.</ref> ;Kemoterapija :Kemoterapija se uporablja predvsem pri raku dojke stadijev od 2 do 4 in je zlasti koristno za ER– oblike raka. Uporabljajo se kombinacije različnih [[zdravila z delovanjem na novotvorbe|citostatikov]] in zdravljenje traja od 3 do 6 mesecev. Ena najpogosteje uporabljenih je kombinacija [[ciklofosfamid]]a in [[doksorubicin]]a (Adriamycin); kombinacija je poznana pod kratico AC. Večina kemoterapevtikov ubija hitro rastoče oziroma hitro diferencirajoče se rakave celice, tako da povzroči poškodbo [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] v celicah ali prek drugega mehanizma. Ta zdravila sicer poškodujejo tudi druge zdrave hitro rastoče celice in zato povzročajo hude [[stranski učinek|neželene učinke]]. Eden najnevarnejših zapletov pri zdravljenju z doksorubicinom je poškodba [[srčna mišičnina|srčne mišičnine]]. Včasih se zdraviloma doda še učinkovina iz skupine [[taksan]]ov (na primer [[docetaksel]] – v tem primeru gre za tako imenovano kombinirano terapijo CAT). Taksani delujejo na [[mikrotubul]]e v rakavih celicah. Druga pogosta kombinacija citotoksičnih učinkovin, ki izkazuje podobno uspešnost zdravljenja, je [[ciklofosfamid]] + [[metotreksat]] + [[fluorouracil]] (CMF). ;Monoklonska protitelesa (zdravljenje z biološkimi zdravili) :[[Trastuzumab]] je [[monoklonska protitelesa|monoklonsko protitelo]], ki deluje na rakaste celice, ki prekomerno izražajo [[receptor HER2]]. Okoli 20 % do 30 % bolnic z rakom dojke ima v tumorju prekomerno izražen receptor HER2. Odgovor na zdravljenje s trastuzumabom v monoterapiji pri napredovalem raku dojke je med 15 % in 35 %, v kombinaciji s kemoterapijo pa večji od 50 %. Je edino izmed tarčnih zdravil z dokazano varnostjo in učinkovitostjo v dopolnilnem zdravljenju operabilnega raka dojk. Trastuzumab značilno poveča možnosti ozdravitve bolnicam z operabilnim HER2-pozitivnim rakom dojk, ki glede na klinično simptomatiko in opravljene radiološke preiskave še ni povzročil vidnih [[zasevek|zasevkov]] po telesu. Pri bolnicah z napredovalim HER2-pozitivnim rakom dojke trastuzumab podaljša srednje preživetje za skoraj leto dni. Trastuzumab sinergistično deluje skupaj s hormonskim zdravljenjem – prepreči oziroma zavre nastanek odpornosti proti hormonskemu zdravljenju.<ref>Snoj N, Čufer T. Biološko in tarčno zdravljenje karcinomov. Onkologija 2007; 1: 72–76.</ref> === Obsevanje === Po kirurški odstranitvi tumorja lahko v dojki ali prsni steni ostanejo rakave celice, iz katerih lahko ponovno zraste tumor. Namen [[radioterapija|obsevanja]] je uničenje teh celic z visokoenergijskimi žarki, kadar pa kirurška odstranitev tumorja ni mogoča, je namen obsevanja uničenje rakavih celic, ki sestavljajo tumor.<ref>Marinko T. s sod.: Zdravljenje raka dojke z obsevanjem. Onkološki inštitut 2001.</ref> Obsevalno zdravljenje po kirurški odstranitvi tumorja znatno zmanjša tveganje za lokalno ponovitev bolezni na prsni steni ali bližnjih [[bezgavka]]h. Neželeni učinki so običajno blagi in prehodni.<ref name=Beers>Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 2111–2117.</ref> == Glej tudi == * [[Europa Donna]] == Viri == {{seznam_referenc|2}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Vrste raka]] [[Kategorija:Bolezni dojke]] [[Kategorija:Rak dojke|*]] {{normativna kontrola}} g6kp49g5htob9q749y3j5kd3nwlmi52 Primož Roglič 0 347252 6655335 6652909 2026-04-03T13:17:28Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6655335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na Dirki po ZAE zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, Tirreno–Adriatico, kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na Dirki po Romandiji, kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na Dirki po Italiji je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno rožnato majico. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na Dirki po Španiji, kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim Lopezom, razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel rdečo majico vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom Tadejem Pogačarjem uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa Movistar najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke Grand Tour v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah Giro dell’Emilia in Tre Valli Varesine, kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu UCI lestvice, kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugouvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na La Planche des Belles Filles, prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal njegov rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na svetovnem prvenstvu v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal na katerem izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na [[Alto de Moncavillo]] v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund spet prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund proti Carapazu ter znova oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi s pomočjo [[Sepp Kuss|Seppa Kussa]] izgubil le 21 sekund proti Carapazu, ki je prednost zmanjšal na 24 sekund. V zadnji etapi je varno ohranil vodstvo in ubranil zmago – kot prvi po [[Robert Heras|Robertu Herasu]]. Poleg tega je še drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev. ====2021==== Svojo jubilejno 50. profesionalno zmago je dosegel 13. marca 2021 na 7. etapi velike enotedenske dirke [[Pariz–Nica]], kjer je pred tem že zmagal 4. in 6. etapo, ter s tem utrdil skupno vodstvo na tej dirki,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/kraljevska-etapa-roglic-do-50-zmage-v-karieri-547836|title=Fenomenalno: Roglič do 50. zmage v karieri in udobnega vodstva v skupnem seštevku|date=13.3.2021|accessdate=13.3.2021|website=SiolNET|last=STA|first=|last2=Teran Košir|first2=Alenka}}</ref> a je v zadnji etapi padel, je pa na Dirki po Baskiji zmagal 1. etapo. in skupno razvrstitev ter pikčasto in zeleno majico. Na [[Tour de France 2021|Dirki po Franciji]] istega leta je v 9. etapi odstopil zaradi padca v 3. etapi. Po Dirki po Franciji je nastopil na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]] v [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokiu]], kjer je na cestni dirki zasedel 28. mesto, na kronometru pa je za več kot minuto premagal tekmece in osvojil naslov olimpijskega prvaka.<ref>{{Navedi splet|title=Zlati zasavski orel Primož Roglič pristal v domovini|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/zlati-zasavski-orel-primoz-roglic-pristal-v-domovini/589217|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-02|language=sl}}</ref> Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (rdečo majico je nosil vsega skupaj 11 etap) je zmagal kronometer v 1. etapi ter nato v 11. premagal Enrica Masa. V 17. etapi je kot edini uspel slediti napadu Egana Bernala 60 km pred ciljem, ter se ga nato 8 km pred ciljem otresel za izjemno zmago. Z zmago na kronometru v zadnji etapi je Vuelto z več kot štiriminutno prednostjo zmagal že tretjič zapored in osvojil svojo tretjo [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]] v karieri.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič v šampionskem slogu postal kralj Vuelte!|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-spaniji-21-etapa-padron-santiago-de-compostela-338-km-roglic-560612|website=siol.net|accessdate=2021-09-05|language=sl}}</ref> Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. ====2022==== Leto 2022 je sezono začel na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica]], kjer je zmagal 7. etapo in po drami v zadnji etapi tudi skupni seštevek. Na še eni veliki enotedenski dirki [[Critérium du Dauphiné|Dirki po Dofineji]] sta bila z kolegom Jonasom Vingegaardom korak pred tekmeci. Na koncu je bil slovenski šampion boljši. Na [[Dirka po Franciji 2022|Dirki po Franciji]] je istega leta grdo padel v peti etapi in kasneje odstopil pred startom 15. etape, pred tem pa je bil Vingegaardu ključen pomočnik v 11. etapi, ko so uspeli strli odpor [[Tadej Pogačar|Tadeja pogačarja]]. Čez mesec dni je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (eno etapo je nosil rdečo majico) z ekipo zmagal na ekipnem kronometru in četrti etapi in bil v izjemnem položaju da obrani zmago, a je nato v dveh etapah proti glavnemu tekmecu Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti. Proti koncu je hitro začel topiti zaostanek, a je tako kot na Touru, ponovno padel, in sicer v sprintu 16. etape ter zato odstopil. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 1v6poz0lrl04ke80ruw8n3be1au6y9o Harrison Ford 0 361149 6655511 6621690 2026-04-04T00:10:50Z PaulLim11 246458 Image 6655511 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = Harrison Ford - Televerse 2025-03.jpg | caption = Ford leta 2025. | othernames = Harrison J. Ford |image_size=200px| yearsactive = 1966–danes | spouse = Mary Marquardt<br /> (1964–1979; ločen; 2 otroka)<br /> [[Melissa Mathison]]<br /> (1983–2004; ločen; 2 otroka)<br /> [[Calista Flockhart]] (2010–danes; 1 otrok) | partner = | awards = glej [[#Nagrade|Nagrade]] }} '''Harrison Ford''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]] ter [[producent]], * [[13. julij]] [[1942]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]]. Ford je zaslovel z vlogo [[Han Solo|Hana Sola]] v originalni trilogiji ''[[Vojna zvezd]]'', poznan pa je tudi po glavni vlogi v filmski seriji ''[[Indiana Jones]]''. Poleg tega je zaigral Ricka Deckarda v filmu ''[[Iztrebljevalec]]'', Johna Booka v filmu ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'' in Jacka Ryana v filmih ''[[Patriotske igre (film)|Patriotske igre]]'' in ''[[Neposredna nevarnost (film)|Neposredna nevarnost]]''. Njegova kariera, ki se razteza čez šest desetletij, obsega veliko [[hollywood]]skih uspešnic, kot so ''Presumed Innocent'', ''The Fugitive'', ''[[Air Force One (film)|Air Force One]]'' in ''[[Potopljene sence]]''. Na vrhuncu njegove kariere so se štirje od njegovih filmov uvrstili na prvih šest mest najbolje prodajanih filmov vseh časov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldwideboxoffice.com/index.cgi?order=domestic&start=1900&finish=1983&keyword=|title=(zaslužek) do leta 1983|publisher=Worldwide Box Office|accessdate=7. marec 2010|language= en}}</ref> Pet od njegovih filmov so vključili v Narodni register filmov (''National Film Registry''). Leta 1997 je revija ''Empire'' Harrisonu Fordu dodelila prvo mesto na seznamu »100 največjih filmskih zvezd vseh časov«. Do julija 2008 so z njegovimi filmi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] zaslužili več kot 3,5, po svetu pa več kot 6 milijard [[ameriški dolar|$]], s čimer je Ford postal tretji najuspešnejši ameriški filmski zvezdnik.<ref name="boxofficegross">{{navedi splet|accessdate=21. marec 2011|url=http://www.boxofficemojo.com/people/?view=Actor&sort=sumgross&p=.htm|title=Indeks ljudi|publisher=Box Office Mojo|language= en}}</ref> Je mož igralke [[Calista Flockhart|Caliste Flockhart]]. == Zgodnje življenje == Harrison Ford se je rodil v [[Chicago|Chicagu]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]] v bolnišnici Swedish Covenant.<ref name="BradDuke, p5">{{navedi knjigo|last=Duke|first=Brad|title=Harrison Ford: Filmi|publisher=McFarland|year=2004|page=5|chapter=1. Običajno odraščanje|isbn= 978-0-7864-2016-2|url=http://books.google.com/?id=QQPpRUYPdr0C&pg=PA5&lpg=PA5&dq=Harrison+Ford+was+born+at+Swedish+Covenant+Hospital&q=Harrison%20Ford%20was%20born%20at%20Swedish%20Covenant%20Hospital|accessdate=20. februar 2010|language= en}}</ref> Njegova mama, Dorothy (rojena Dora Nidelman), je bila gospodinja in bivša radijska igralka, njegov oče, Christopher Ford (rojen John William Ford), pa je bil producent reklam in bivši igralec.<ref name="Fordbook1">{{navedi knjigo|last=Jenkins|first=Gary|title=Harrison Ford: Nepopolni junak|url=https://archive.org/details/harrisonfordimpe0000jenk|publisher=Kensington Books|year=marec 1999|pages=[https://archive.org/details/harrisonfordimpe0000jenk/page/9 9]–12|isbn=0-8065-8016-X|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.filmreference.com/film/20/Harrison-Ford.html|title=Življenjepis Harrisona Forda (1942–)|publisher=Film Reference|language= en}}</ref> Njegov mlajši brat [[Terence Ford|Terence]] se je rodil leta 1945. Njegova stara starša po očetovi strani, John Fitzgerald Ford in Florence Veronica Niehaus, sta imela [[Irci|irske]] in [[Nemci|nemške]] korenine,<ref name="Fordbook1" /> njegova stara starša po materini strani, Harry Nidelman in Anna Lifschutz, pa sta bila [[Judje|Juda]], ki sta se v Združene države Amerike preselila iz [[Minsk]]a, [[Belorusija]] (takrat je bil to del [[Rusko carstvo|Ruskega imperija]]).<ref name="Fordbook1" /> Ko so ga povprašali po veri, v kateri sta bila z bratom vzgojena, je v šali odgovoril: »[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska]]«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.jewishsf.com/content/2-0-/module/displaystory/story_id/1493/edition_id/16/format/html/displaystory.html|title=Slavni Judje|publisher=Jewish News Weekly|date=12. december 2003|author=Bloom, Nate|language= en}}</ref> in: »Vzgajali so naju tako, da sva odrasla v čistokrvna liberalca.«<ref>»[http://www.irishtimes.com/newspaper/theticket/2011/0819/1224302657898.html Imel sem čas],« Tara Brady, ''The Irish Times'', 19. avgust 2011. {{ikona en}}</ref> V televizijskem intervjuju avgusta 2000 je na vprašanje, kakšen vpliv imajo njegove katoliško-irske in judovsko-ruske korenine nanj kot na osebo in umetnika, je komično dejal: »Kot človek sem se vedno počutil zelo irsko, kot igralec pa zelo judovsko.«<ref name=tca>''Inside the Actors Studio''. Harrison Ford, sezona 6, epizoda 613. 20. avgust 2000. {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://english.pravda.ru/history/18-11-2005/9253-celebrities-0/|title=Deset ameriških slavnih osebnosti z ruskimi koreninami|publisher=Pravda|date=18. november 2005|language= en}}</ref> Harrison Ford je bil skavt, kjer si je prislužil drugi najvišji naziv, življenjski skavt. Delal je na pustolovski bazi Napowan na skavtskem kampu, kjer si je prislužil značko raziskovalca za raziskovanje plazilcev. Zato sta se z režiserjem Stevenom Spielbergom kasneje odločila, da bosta mlajšo verzijo Indiane Jonesa v filmu ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' upodobila kot skavta, njegovo znanje o plazilcih pa sta v šali spremenila, tako da se Indiana Jones kač boji. Leta 1960 je Harrison Ford maturiral na srednji šoli Maine East v [[Illinois|Park Ridgeu, Illinois]]. Bil je prvi dijak te šole, ki je spregovoril na njihovem takrat novem šolskem radiu, WMTH,<ref name=tca /> v svojem zadnjem letniku (šolsko leto 1959/1960) pa je bil prvi športni poročevalec njihovega radia. Po srednji šoli je pričel obiskovati kolidž Ripon v [[Wisconsin]]u,<ref name=tca /> kjer je bil član bratovščine Sigma Nu. Tam je v svojem zadnjem letniku zato, da ne bi bil več tako sramežljiv, pričel obiskovati učne ure igranja.<ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=McqLdkUnTVgC&pg=PA10&dq=harrison+ford+drama+class&hl=en&ei=1ON4TrP0NIj40gHIh8CGDA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CD4Q6AEwAQ#v=onepage&q&f=false|author=Brad Duke|title=Harrison Ford: Filmi|year=2005|accessdate=1. november 2011|language= en}}</ref> Ford, ki je samega sebe opisal kot »pozno razcvetelega«, se je takrat pričel zanimati za igranje. == Zgodnja kariera == [[Slika:Harrison Ford signature.jpg|thumb|140px|right|Podpis ter odtisi rok in stopal Harrisona Forda pred kitajskim gledališčem Grauman]] Leta 1964 je Harrison Ford odpotoval v [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], kjer se je želel zaposliti kot radijski napovedovalec. Službe ni dobil, a se je potem, ko je podpisal pogodbo s [[Columbia Pictures]] za njihov program »Nov talent«, v sklopu katere so mu tedensko plačali 150 $, odločil ostati. Njegova prva vloga je bila vloga v filmu ''Dead Heat on a Merry-Go-Round'' (1966), kjer je zaigral postrežčka. O njegovih vlogah v filmih, v katerih ni nikoli govoril ali je igral kot statist, ni znano veliko. Ford je pristal na dnu seznama zaposlenih, ki potrebujejo službo v Columbia Pictures, saj je užalil režiserja Jerryja Tokovskyja, ko je zaigral postreščka v enem od njegovih filmov. Tokovsky mu je namreč dejal, da je, ko je igralcu [[Tony Curtis|Tonyju Curtisu]] prinesel njegovo vrečko z zelenjavo, to naredil kot filmska zvezda, najeli pa so ga zato, da bi to naredil kot postrešček.<ref>{{navedi splet|last=White|first=Dana|url=http://www.amazon.com/Harrison-Ford-Imperfect-Garry-Jenkins/dp/0735100896|title=Harrison Ford: Nepopolen junak (9780735100893): Garry Jenkins: Knjige|publisher=Amazon.com|date=|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref> Vseeno pa si je priskrbel vloge v drugih filmih, kot na primer ''[[Čas za umor]]'', kjer je zaigral poleg [[Glenn Ford|Glenna Forda]], [[George Hamilton (igralec)|Georgea Hamiltona]] in [[Inger Stevens|Ingerja Stevensa]]. Njegova naslednja vloga je bila manjša vloga v filmu ''Luv'' (1967), kjer pa na koncu ponovno ni bil omenjen kot eden od igralcev ali statistov v filmu. Ko so mu končno pripisali zasluge za igranje v filmu, so ga omenili pod imenom »Harrison J. Ford« v vesternu ''Čas za umor'', čeprav inicialka »J« ni pomenila ničesar, saj Ford nima srednjega imena. Inicialko so k njegovemu imenu dodali zato, da ga ne bi zamešali z igralcem [[Harrison Ford (1884–1957)|Harrisonom Fordom]], ki je med letoma 1915 in 1932 zaigral v več kot osemdesetih nemih filmih, umrl pa je leta 1957. Ford je dejal, da je za igralca prvič slišal šele, ko je na [[Hollywood Walk of Fame]] naletel na zvezdo z lastnim imenom. Inicialko je kmalu opustil in pričel pod pravim imenom delati za [[Universal Studios]], kjer je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih zaigral mnogo manjših vlog v raznih televizijskih serijah, kot so ''Gunsmoke'', ''Ironside'', ''The Virginian'', ''The F.B.I.'', ''Love, American Style'' in ''Kung Fu''. Nato je zaigral v vesternu ''Journey to Shiloh'' (1968) in se za kratek čas pojavil v filmu [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]], ''Zabriskie Point'' (1970), kjer pa njegov lik, študentski protestnik, ki ga aretirajo, ni spregovoril in Forda na koncu filma niso omenjali kot člana igralske zasedbe. Ker ni bil zadovoljen z vlogami, ki so mu jih ponudili, se je Ford sam naučil, kako opravljati delo tesarja in s tem preživljal svojo takratno ženo in njuna dva majhna otroka.<ref name=tca /> V tem času je na njihovi turneji postavljal oder popularnega [[rock]] banda [[The Doors]]. Zgradil je tudi teraso za igralko [[Sally Kellerman]] in snemalni studio za brazilskega menedžerja glasbenih skupin [[Sérgio Mendes|Sérgia Mendesa]]. Nato ga je režiser [[George Lucas]] najel, da mu je zgradil kabinete na njegovem domu; ta mu je nazadnje dodelil ključno stransko vlogo v njegovem filmu ''[[Ameriški grafiti]]'' (1973).<ref name=tca /> Prijateljstvo Harrisona Forda z Georgeom Lucasom je imelo kasneje velik vpliv na njegovo kariero. Potem, ko je film ''[[Boter (film)|Boter]]'' [[Francis Ford Coppola|Francisa Forda Coppole]] požel velik uspeh, ga je tudi ta režiser najel, da mu je povečal njegovo pisarno, nato pa mu je dodelil manjši vlogi v svojih filmih ''The Conversation'' (1974) in ''[[Apokalipsa zdaj]]'' (1979); v slednjem je zaigral vojaškega častnika po imenu »G. Lucas«. == Preboj s filmskimi serijami == === ''Vojna zvezd'' === Fordovo tesarsko delo mu je nazadnje prislužilo njegovo prvo filmsko vlogo. Leta 1975 ga je George Lucas najel za branje scenarija z igralci, ki so odšli na avdicijo za film ''[[Vojna zvezd: Epizoda IV: Novo upanje|Vojna zvezd]]'' (1977). Njegova interpretacija scenarija mu je bila všeč, zato mu je nazadnje dodelil vlogo [[Han Solo|Hana Sola]].<ref>Imperij sanj: Zgodba o trilogiji ''Vojna zvezd''. Dokumentarni film na DVD-ju. [2005] {{ikona en}}</ref> Film je postal eden svetovno najuspešnejših filmov vseh časov in z njim je Harrison Ford po svetu zaslovel kot superzvezda.<ref name=tca /> Kmalu zatem je podoben uspeh požel z igranjem v nadaljevanjih filma, ''[[Vojna zvezd: Epizoda V: Imperij vrača udarec|Epizoda V: Imperij vrača udarec]]'' (1980) in ''[[Vojna zvezd: Epizoda VI: Vrnitev jedija|Epizoda VI: Vrnitev jedija]]'' (1983), ter s televizijsko specijalko ''The Star Wars Holiday Special'' (1978). Ford je želel, da bi Lucas Hana Sola na koncu filma ''Vrnitev jedija'' ubil, saj naj bi to »filmu dodalo globino«, vendar Lucas tega ni želel storiti.<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/02/harrison_ford_wanted_han_solo_to_die|title=Harrison Ford je želel, da bi Han Solo umrl|publisher=Starpulse|date=2. marec 2006|language=en|archive-date=2008-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080506212332/http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/02/harrison_ford_wanted_han_solo_to_die|url-status=dead}}</ref> === ''Indiana Jones'' === [[Slika:Harrison Ford and Chandran Rutnam in Sri Lanka.jpg|thumb|140px|left|Harrison Ford s [[Chandran Rutnam|Chandranom Rutnamom]] na snemanju filma ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'', ki so ga posneli v [[Šrilanka|Kandyju, Šrilanka]] leta 1983]] Kot glavni igralec se je Harrison Ford uveljavil šele, ko je zaigral [[Indiana Jones|Indiano Jonesa]] v filmu Georgea Lucasa in [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ''[[Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom]]'' (1981).<ref name=tca /> Spielberg naj bi vlogo želel Fordu ponuditi že vse od začetka, vendar se s tem ni strinjal Lucas, saj je z igralcem sodeloval že pri filmih ''Vojna zvezd'' in ''Ameriški grafiti'', a se je potem, ko [[Tom Selleck]] vloge ni mogel sprejeti, strinjal, da za vlogo najameta Forda.<ref name=tca /><ref>(DVD) Indiana Jones: Snemanje trilogije. Paramount Pictures. 2003. {{ikona en}}</ref> Slednji je Jonesa zaigral tudi v nadaljevanjih, ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' (1984) in ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' (1989).<ref name=tca /> Kasneje je lik ponovno zaigral v epizodi serije ''The Young Indiana Jones Chronicles'' leta 1993 in v četrtem filmu, ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' (2008). == Ostala filmska dela == Harrison Ford je zaigral tudi v filmih ''Heroes'' (1977), ''Force 10 from Navarone'' (1978) in ''[[Ulica Hanover (film)|Ulica Hanover]]'' (1979). Poleg [[Gene Wilder|Genea Wilderja]] je zaigral tudi v vesternu ''The Frisco Kid'', kjer je zaigral dobrosrčnega roparja bank. Nato je kot Rick Deckard zaigral v kultnem [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastičnem filmu]] [[Ridley Scott|Ridleyja Scotta]], ''Iztrebljevalec'' (1982). Poleg tega je zaigral tudi v veliko dramsko-akcijskih filmih, kot sta filma ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'' (1985) in ''The Mosquito Coast'' (1986) [[Peter Weir|Petra Weira]] ter ''Frantic'' (1988) [[Roman Polanski|Romana Polanskija]].<ref name=tca /> V devetdesetih je več pozornosti pritegnil z vlogo Jacka Ryana v filmih ''[[Patriotske igre (film)|Patriotske igre]]'' (1992) in ''[[Neposredna nevarnost (film)|Neposredna nevarnost]]'' (1994) [[Tom Clancy|Toma Clancyja]], zaigral pa je tudi glavne vloge v filmih ''Presumed Innocent'' (1990) in ''The Devil's Own'' (1997) [[Alan Pakula|Alana Pakule]], ''The Fugitive'' (1993) [[Andrew Davis (režiser)|Andrewa Davisa]], različici filma ''[[Sabrina (film, 1995)|Sabrina]]'' (1995) [[Sydney Pollack|Sydneyja Pollacka]] in filmu ''[[Air Force One (film)|Air Force One]]'' (1997) [[Wolfgang Petersen|Wolfganga Petersena]]. S filmi, ki jih je posnel v tem času, se je kot dramski igralec; v filmih ''Presumed Innocent'' in ''[[Potopljene sence]]'' (2000) je zaigral prešuštniškega moža, v filmu ''Regarding Henry'' (1991) [[Mike Nichols|Mika Nicholsa]] pa moškega, ki okreva od amnezije.<ref name=tca /> Veliko vlog v svojih pomembnejših filmih je dobil po nenavadnem spletu naključij: vlogo Hana Sola je dobil, ko je bral scenarij na avdiciji nekega drugega igralca, vlogo Indiane Jonesa zato, ker je ni mogel sprejeti Tom Selleck, vlogo Jacka Ryana pa naj bi po poročanju dobil zaradi zahtev [[Alec Baldwin|Aleca Baldwina]] (ta je ta lik zaigral v filmu ''[[Lov na Rdeči oktober (film)|Lov na Rdeči oktober]]'') po preveliki plači, čeprav je Baldwin sam to zanikal. === Nedavne vloge === Harrison Ford je od konca devetdesetih do danes zaigral v več s strani kritikov zasmehovanih in komercialno neuspešnih filmih, kot so ''[[Šest dni, sedem noči]]'' (1998), ''[[Nemirna srca]]'' (1999), ''[[K-19: Črna vdova]]'' (2002), ''[[Hollywoodski kifeljci]]'' (2003), ''[[Požarni zid (film)|Požarni zid]]'' (2006) in ''[[Izredni ukrepi]]'' (2010). Ena od izjem je bil film iz leta 2000, ''[[Potopljene sence]]'', s katerim so le v Združenih državah zaslužili 155, po svetu pa kar 291 milijonov $.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=whatliesbeneath.htm|title=''Potopljene sence'' (2000)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref> Leta 2004 je zavrnil vlogo v trilerju ''[[Siriana]]'', o čemer je kasneje dejal: »Nisem bil prepričan o relevantnosti gradiva, na katerem je film temeljil, a mislim, da sem naredil napako.«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/03/harrison_ford_regrets_passing_on_syriana|title=Harrison Ford Regrets obžaluje, da je zavrnil vlogo v filmu ''Siriana''|publisher=Starpulse|date=3. marec 2006|language=en|archive-date=2008-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20080531064559/http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/03/harrison_ford_regrets_passing_on_syriana|url-status=dead}}</ref> Vlogo, ki jo je zavrnil, je nazadnje odigral [[George Clooney]], ki je bil za svoj nastop v filmu nagrajen z [[oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] in [[zlati globus|zlatim globusom]]. Že pred tem je zavrnil vlogo v filmu [[Stephen Gaghan|Stephena Gaghana]] in Roberta Wakefielda, ''Trafic'', ki jo je kasneje odigral [[Michael Douglas]]. Leta 2008 je Harrison Ford ponovno požel nekaj uspeha s filmom ''[[Indiana Jones: Kraljestvo kristalne lobanje]]'', kjer je ponovno sodeloval z Georgeom Lucasom in Stevenom Spielbergom. Film so kritiki v glavnem hvalili in postal je drugi najbolje prodajani film po svetu leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/yearly/chart/?view2=worldwide&yr=2008&p=.htm|title=Najbolje prodajani filmi leta 2008|publisher=Rotten Tomatoes|accessdate=7. avgust 2009|language= en}}</ref> Kasneje je dejal, da bi rad ponovno zaigral Indiano Jonesa, a le, »... če jo bodo posneli prej kot v dvajsetih letih.«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3ied0764c52ea0c6b79e5a439cf257d65d|title=Lahko verjamete? Četrti 'Indy' v letu 2008|work=The Hollywood Reporter|date=2. januar 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080522174941/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3ied0764c52ea0c6b79e5a439cf257d65d|archivedate=2008-05-22|language=en|url-status=live}}</ref> Poleg tega je leta 2008 zaigral še v filmu ''Crossing Over'' Waynea Kramra. V filmu je poleg [[Ashley Judd]] in [[Ray Liotta|Rayja Liotte]]<ref name="IMDb">{{IMDb Name|id=0000148|language= en}}</ref><ref>{{IMDb Title|id=0924129|title=''Crossing Over'' (2008)|language= en}}</ref> zaigral uslužbenca urada za imigracije. Pripovedoval je tudi zgodbo v dokumentarnem filmu o [[Dalajlama|Dalajlami]], naslovljenem ''Dalai Lama Renaissance''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dalailamafilm.com|title=Dokumentarni film ''Dalai Lama Renaissance''&nbsp;— Pripoveduje Harrison Ford&nbsp;— DVD|publisher=Dalailamafilm.com|date=12. februar 2010|accessdate=7. marec 2010|language= en}}</ref> Nato je leta 2009 v [[Portland]]u, [[Oregon]] posnel zdravstveno dramo ''[[Izredni ukrepi]]''.<ref>{{navedi novice|url=http://blogs.wweek.com/news/author/amesh/|title=Novice in kultura: Nenaslovljen Crowleyjev projekt z Brendenom Fraserjem ima sedaj (še en) grozljiv naslov|date=24. september 2009|work=Willamette Week|accessdate=29. september 2009|archive-date=2009-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090826194508/http://blogs.wweek.com/news/author/amesh/|url-status=dead}}</ref> V filmu, izdanem 22. januarja 2010, je zaigral poleg [[Brendan Fraser|Brendana Fraserja]] in [[Alan Ruck|Alana Rucka]]. Kasneje istega leta je ob [[Patrick Wilson (igralec)|Patricku Wilsonu]], [[Rachel McAdams]] in [[Diane Keaton]] zaigral v filmu ''[[Jutranje veselje (film)|Jutranje veselje]]''.<ref>{{navedi novice|last=Fleming|first=Michael|title=Keatonova in Goldblum bosta zaigrala v ''Veselju''|url=http://www.variety.com/article/VR1118002179.html?categoryid=1238&cs=1|date=4. junij 2009|work=Variety|accessdate=11. september 2009|language= en}}</ref> [[Slika:Harrison Ford Cannes.jpg|thumb|left|140px|Ford na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2008]] Julija 2011 je poleg [[Daniel Craig|Daniela Craiga]] in [[Olivia Wilde|Olivie Wilde]] zaigral v znanstveno-fantastičnem vesternu ''[[Kavboji in vesoljci]]''. V filmu je zaigral polkovnika Woodrowa Dolarhydea, ki z železno roko vlada mestu Absolution.<ref name="Know">{{navedi novice|first=Matt|last=Maytum|url=http://www.totalfilm.com/features/cowboys-aliens-everything-we-know/jon-favreau-has-been-reading-comics-again|title=''Kavboji in vesoljci'': Vse, kar vemo|date=22. junij 2010|work=Total Film|publisher=Future Publishing|accessdate=26. november 2010|language= en}}</ref> S producentom Stevenom Spielbergom nista želela, da bi njegov lik nosil kavbojski klobuk, saj sta se bala, da bi to gledalce preveč spominjalo na filme o Indiani Jonesu.<ref>{{navedi novice|first=Geoff|last=Boucher|url=http://herocomplex.latimes.com/2010/11/23/cowboys-aliens-challenge-putting-a-new-hat-on-icon-harrison-ford|work=Los Angeles Times|publisher=Tribune Company|title=Izziv ''Kavboji in vesoljci'': Nov klobuk Harrisona Forda|date=23. november 2010|accessdate=27. november 2010|language= en}}</ref> Ford je svoj lik opisal kot »zagrenjenega starca«<ref>»[http://www.comicbookmovie.com/fansites/MsKyle08/news/?a=27938 Harrison Ford o ''Kavbojih in vesoljcih''].« ''ComicBookMovie.com''. Pridobljeno dne 23. maj 2011. {{ikona en}}</ref> V sklopu promocije filma se je pojavil na mednarodnem Comic-Conu v [[San Diego|San Diegu]]; na oder so ga varnostniki pripeljali vklenjenega v lisice in pred gledalci je zaigral celo točko o tem, kako so ga na Comic-Con zvlekli proti njegovi volji. S tem se je norčeval iz dogodka, ko so malo pred [[premiera (dogodek)|premiero]] filma iz dvorane vklenjenega odpeljali moškega, ki naj bi napadel več ljudi. Po nastopu je občinstvo, ki je vključevalo tudi njegove soigralce iz filma, navdušeno ploskalo, in presenečen nad toplim sprejemom njegove točke je Harrison Ford občinstvu dejal: »Želel sem se le preživljati kot igralec. Nisem vedel, da bo tako.«<ref name="Format">{{navedi novice|first=Marc|last=Graser|url=http://www.variety.com/article/VR1118022145|title=Harrison Ford zadovolji množico na Comic-Conu|date=24. julij 2010|work=Variety|accessdate=18. november 2010|language= en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Marc|last=Graser|url=http://www.variety.com/article/VR1118021897|title=Studiji na Comic-Conu|date=19. julij 2010|work=Variety|accessdate=18. november 2010|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://jam.canoe.ca/Movies/2010/07/25/14820476-wenn-story.html |title=CANOE - JAM! Filmi: Ford v lisicah na Comic-Conu|work=Jam.Canoe.ca|date=25. julij 2010|accessdate=29. april 2011|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Young|first=John|url=http://popwatch.ew.com/2010/07/24/comic-con-harrison-ford-cowboys-aliens|title=Harrison Ford (v lisicah!) se prvič pojavi na Comic-Conu za ''Kavboje in vesoljce''|work=Entertainment Weekly|date=24. julij 2010|accessdate=29. april 2011|language=en|archive-date=2013-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130514210531/http://popwatch.ew.com/2010/07/24/comic-con-harrison-ford-cowboys-aliens/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://herocomplex.latimes.com/2010/07/25/harrison-ford-cowboys-and-aliens-favreau|title=COMIC-CON 2010: Harrison Ford ''Kavboje in vesoljce'' naredi privlačnejše|work=HeroComplex.LATimes.com|date=25. julij 2010|accessdate=29. april 2011|language= en}}</ref> Leta 2011 je zaigral v japonski reklami za videoigro ''Uncharted 3: Drake's Deception'' za PlayStation 3. V reklami igra igro in gledalcem da vedeti, da je nad njo navdušen.<ref>{{navedi splet|url=http://kotaku.com/5851194/heres-harrison-ford-playing-uncharted/gallery/1|title=Tu je Harrison Ford. Nemoteno igra.|publisher=Kotaku|first=Brian|last=Ashcraft|date=19. oktober 2011|language= en}}</ref> Aprila 2012 so poročali, da je v zadnji fazi pogajanj za igranje v filmu ''[[Paranoja (film, 2013)|Paranoja]]''. Takrat so poročali, da bo v filmu zaigral zvezdnik filma ''[[Igre lakote]]'', [[Liam Hemsworth]], v zadnji fazi pogajanj pa je bil tudi igralec [[Gary Oldman]]. Film, ki ga je režiral [[Robert Luketic]], so pričeli snemati poleti tistega leta, govori pa o bitki dveh velikih telefonskih podjetij v poslovnem svetu<ref>{{navedi splet|last=Trumbore|first=Dave|title=V trilerju ''PARANOJA'' bodo zaigrali Harrison Ford, Gary Oldman in Liam Hemsworth|url=http://collider.com/harrison-ford-gary-oldman-liam-hemsworth-paranoia/158997/|publisher=Collider|accessdate=13. april 2012|language= en}}</ref>. Jeseni 2022 je bilo objavljeno, da bo Harrison Ford zaigral v filmu [[Stotnik Amerika: Pogumni novi svet]], kjer bo upodobil vlogo [[Thunderbolt Ross|Thaddeusa Rossa]], da bi tako nadomestil igralca [[William Hurt|Williama Hurta]], ki je vlogo Rossa igral vse do njegove smrti marca 2022. Harrison Ford bo Hana Sola zaigral tudi v ''Vojni zvezd: Epizoda VII''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.screencrush.com/star-wars-episode-7-harrison-ford-han-solo|title=''Vojna zvezd: Epizoda 7'' - Harrison Ford bo ponovno zaigral Hana Sola!|last=Sampson|first=Mike|work=Screen Crush|date=15. februar 2013|accessdate=15. februar 2013|language= en}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Harrison Ford and Calista Flockhart at the 2009 Deauville American Film Festival-02.jpg|right|200px|thumb|Harrison Ford s svojo ženo [[Calista Flockhart|Calisto Flockhart]] na ameriškem filmskem festivalu Deauville, 2009]] === Zakoni in družina === Ford je eden od igralcev, ki v [[Hollywood]]u najbolje varujejo svojo zasebnost.<ref name=tca /> S svojo prvo ženo, Mary Marquardt, ima dva sinova, Benjamina in Willarda, s svojo drugo ženo, scenaristko [[Melissa Mathison|Melisso Mathison]], pa še dva otroka, Malcolma in Georgio. Potem, ko sta se spoznala na podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]] leta 2002, je pričel hoditi z igralko [[Calista Flockhart|Calisto Flockhart]], s katero sta starša njenemu posvojenemu sinu Liamu. Na Valentinovo leta 2009 jo je zasnubil.<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20267173,00.html|title=Harrison Ford zasnubi Calisto Flockhart|work=People|date=21. marec 2009|language= en}}</ref> Poročila sta se 15. junija 2010 v [[Nova Mehika|Santa Feju, Nova Mehika]], kjer je snemal film ''[[Kavboji in vesoljci]]''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20394673,00.html|title=Harrison Ford in Calista Flockhart se poročita!|work=People|date=16. junij 2010|language= en}}</ref> Ford ima tri vnuke: Eliela (roj. 1993), Giuliano (roj. 1997) in Ethana (roj. 2000).<ref>{{navedi novice|title=Vse najboljše, Harrison Ford! Danes jih imaš 69, saj je 13. julij!|url=http://www.hollybaby.com/2011/07/13/harrison-ford-birthday-july-13/|work=Hollybaby|date=13. julij 2011|accessdate=27. avgust 2011|language=en}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegov sin Benjamin ima v lasti bar Ford's Filling Station v Culver Cityju, Kalifornija.<ref>{{navedi splet|url=http://articles.latimes.com/2006/mar/02/news/wk-critic2|title=Ford ima boljšo idejo|publisher=Los Angeles Times|date=2. marec 2006|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.zagat.com/Verticals/PropertyDetails.aspx?VID=8&R=105527|title=Ford's Filling Station &#124; Culver City &#124; Meniji in ocene|publisher=Zagat|date=|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|author=|url=http://latimesblogs.latimes.com/dailydish/2010/05/mo-chicas-10th-tasting-menu-the-next-hatchi-dinner-locanda-del-lago-goes-meatless-mondays.html|title=Mo-Chicov deseti poskusni meni ali večerja 'Hatchi'?; Locanda del Lago predstavi brezmesne ponedeljke; pecivo v Ford's Filling Stationu|publisher=Los Angeles Times|date=26. maj 2010|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/features/food/la-fo-critic3may03,0,1574097.story|title=Nekaj se kuha|publisher=Los Angeles Times|date=3. maj 2006|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref> Njegov sin Willard ima v lasti razstavni prostor Ford & Ching in trgovino z oblačili Ludwig.<ref>{{navedi novice|title=Ludwig: Skladateljeva nova oblačila|first=Andrew|last=Asch|url=http://www.apparelnews.net/blog/196_ludwig:_the_composers_new_clothes.html|work=Apparel News|date=6. junij 2009|accessdate=27. avgust 2011|language=en|archive-date=2010-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20100612140427/http://www.apparelnews.net/blog/196_ludwig:_the_composers_new_clothes.html|url-status=dead}}</ref> === Poškodba brade in hrbta === [[Slika:Harrison Ford WTC2001.jpg|thumb|left|140px|Harrison Ford z gasilci med prostovoljnim delom po [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu]] na World Trade Center v [[New York City]]ju, 2001]] Pri dvajsetih si je Harrison Ford poškodoval brado, ko se je s svojim avtomobilom, Volvom 544, zaletel v telefonski drog v Severni Karolini; brazgotina, ki mu je od nesreče ostala, je vidna v vseh njegovih filmih. V filmu ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' brazgotino tudi razložijo; Indiana Jones naj bi jo dobil, ko se je boril z levom. V filmu ''Working Girl'' njegov lik pove, da je brazgotino dobil, ko je omedlel in z brado udaril v straniščno školjko, medtem ko mu je njegovo dekle preluknjalo uho. Junija 1983, pri štiridesetih, je med snemanjem filma ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' v [[London]]u poškodoval hrbet, zaradi česar je moral odleteti na nujno operacijo v Los Angeles. Na snemanje se je vrnil čez šest tednov.<ref>{{navedi knjigo|author=Rinzer, J. W.|year=2008|title=Celotno snemanje Indiane Jonesa: Celotno ozadje štirih filmov|publisher=Del Rey, imprint of Random House, Inc.|location=New York|page=153|isbn=978-0-345-50129-5|quote=Lucas je prispel 20. junija [1983]. »Harrisona je res zelo bolelo,« je povedal. »Na snemanju je ležal na nosilnici. Dvignili so ga, da je med snemanjem svojih prizorov lahko hodil, nato pa so ga polegli nazaj v posteljo.« Istega dne je Ford posnel svoj prizor pretepa z morilcem iz Thuggeeja v obleki Indy na odru 3. »Harrison se je moral vreči na moškega,« je povedal Spielberg. »Takrat si je poškodoval hrbet in zmogel je le zakričati na pomoč.«|language= en}}</ref> === Letalstvo === Harrison Ford je zasebni pilot tako za helikopterje kot za letala s fiksnimi krili.<ref name=tca /> V lasti ima 3,2 kvadratnih kilometrov velik ranč v [[Wyoming|Jacksonu, Wyoming]]; približno polovica ranča je uredil v naravni rezervat. Večkrat je sam pilotiral helikopter v lokalnih reševalnih akcijah, na primer ob reševanju pohodnika iz gora pred dehidracijo.<ref>{{navedi novice|accessdate=23. maj 2008|url=http://archives.cnn.com/2000/SHOWBIZ/Movies/08/07/harrisonford.rescue.ap/|title=Harrison Ford s helikopterjem reši bolnega pohodnika iz Idaha|publisher=CNN|date=7. avgust 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080202001735/http://archives.cnn.com/2000/SHOWBIZ/Movies/08/07/harrisonford.rescue.ap/|archivedate=2008-02-02|language=en|url-status=dead}}</ref> Ford se je pilotiranja pričel učiti z letalom Piper PA-20 Pacer na letališču Wild Rose Idlewild v [[Wisconsin|Wild Roseu, Wisconsin]] v šestdesetih, vendar si učnih ur, ki so stale 15 $ na uro, ni mogel privoščiti, zato je z učenjem moral prekiniti.<ref>Mitchell, Mike. »[http://avstop.com/news_jan_2010/harrison_ford_received_legends_aviation_legacy_award.htm Harrison Ford prejme legendarno nagrado za svoje pilotiranje].« ''Aviation Online Magazine''. Januar 2010 {{ikona en}}</ref> V devetdesetih je kupil rabljeno letalo Gulfstream II in enega od pilotov letala, Terryja Benderja, prosil, naj ga nauči pilotirati. Pričela sta leteti v letalu Cessna 182, s katerim sta letela iz Jacksona, Wyoming, kasneje pa je Ford sam letel z letalom Cessna 206 iz [[New Jersey|Teterbora, New Jersey]].<ref>Freeze, Di. »[http://www.airportjournals.com/Display.cfm?varID=0509004 Harrison Ford: Preko Young Eagles promovira pilotiranje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070505044629/http://www.airportjournals.com/Display.cfm?varID=0509004 |date=2007-05-05 }}.« ''Aviation Journals''. September 2005. {{ikona en}}</ref> 23. oktobra 1999 je bil eden od udeležencev v nesreči s helikopterjem Bell 206L4 LongRanger (N36R). V poročilu o nesreči na NTSB-ju je napisano, da je Harrison Ford pilotiral nad jezerom Piru v [[Kalifornija|Santa Clariti, Kalifornija]], polet pa naj bi bil le rutinska vaja. Ko je že drugič neuspešno poskušal usposobiti avtopilota za kroženje, je pustil, da se je letalo spustilo na višino okoli 50 metrov, nato pa se je pričel zopet dvigati. Letalo je vmes porabilo preveč goriva, zato so bili prisiljeni pristati. Pristali so zelo trdo na produ ob jezeru, zato je helikopter pričel poskakovati, in nazadnje se je eden od opornikov skrivil. Čeprav je bil helikopter resneje poškodovan, nista nobenih poškodb utrpela ne Ford ne njegov inštruktor pilotiranja. Ko ga je [[James Lipton]], ki je tudi sam pilot, v oddaji ''Inside the Actor's Studio'' povprašal po nesreči, je dejal: »[Helikopter] sem pokvaril.«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.ntsb.gov/ntsb/brief.asp?ev_id=20001212X19997&key=1|title=LAX00LA024|publisher=National Transportation Safety Board|language= en}}</ref> [[Slika:Harrison Ford, Calista Flockhart 2012.jpg|thumb|180px|Harrison Ford in Calista Flockhart na [[zlati globus|69. podelitvi zlatih globusov]], 2012]] Svoje letalo Harrison Ford pušča na letališču Santa Monica,<ref>[http://www.zimbio.com/pictures/wEIOBFZcKVJ/Harrison+Ford+Landing+Private+Jet+Santa+Monica Fotografija Harrisona Forda med pristajanjem z zasebnim letalom v Santa Monici]. www.zimbio.com {{ikona en}}</ref> čeprav letalo Bell 407 pogosto hrani tudi v Jacksonu, Wyoming, kjer z njim tudi leta, uporabil pa ga je že v dveh gorskih reševalnih in iskalnih akcijah v okrožju Teton. Na eni od akcij je našel in rešil pohodnico, ki se je izgubila. Ta naj bi se vkrcala na njegovo letalo Bell 407 in kmalu zatem bruhala v pokrivalo enega od reševalcev, vendar je šele veliko kasneje izvedela, kdo jo je rešil; kasneje je dejala: »Ne morem verjeti, da sem bruhala v helikopterju Harrisona Forda.«<ref>Donaldson, Lynn. »[http://www.landreport.com/2007/10/harrison-ford-crafts-a-masterpiece-in-wyoming/ Harrison Ford obvladuje mojstrovino v Wyomingu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110220031115/http://www.landreport.com/2007/10/harrison-ford-crafts-a-masterpiece-in-wyoming/ |date=2011-02-20 }}.« ''The Land Report''. Oktober 2007. {{ikona en}}</ref> Ford od vseh svojih letal največkrat pilotira letalo de Havilland Canada DHC-2 Beaver (N28S) in čeprav pravi, da ne mara favoriziranja, je večkrat dejal, da ima to letalo zelo rad, posebej zvok njegovega radia Pratt & Whitney R-985.<ref>»[http://www.huffingtonpost.com/2008/05/21/harrison-ford-discusses-p_n_102891.html Harrison Ford govori o pilotiranju svojega Beavra v grmovje].« 21. maj 2008. www.huffingtonpost.com {{ikona en}}</ref> S to vrsto letala se je prvič srečal na snemanju filma ''[[Šest dni, sedem noči]]'' in kmalu zatem si je tudi sam kupil svojega. Letališče Kenmore v [[Washington]]u hrani njegov rumeni in zeleni de Havilland Canada DHC-2 Beaver&nbsp;— slednji je bil včasih last ameriške vojske&nbsp;— ki imata posodobljeno letalsko elektroniko in motor. Igralec sam je dejal, da so njegovo letalo že odpeljali na letalske operacije organizacije CIA, kjer naj bi ga poškodovali s strelnim orožjem, tako da je moral kasneje luknje v letalu zakrpati sam.<ref>Intervju s Fordom za ''Late Night with David Letterman,'' (predvajano 9. julija 2008) {{ikona en}}</ref> Velikokrat z letalom odleti na razna srečanja lastnikov podobnih letal. Marca 2004 je Harrison Ford uradno postal vodja programa eksperimentalno letalsko društvo (Experimental Aircraft Association - EAA) organizacije Young Eagles. Greg Anderson, podpredsednik programa, ga je prosil, naj pozicijo prevzame potem, ko se je dolgoletni predsednik programa, general Charles »Chuck« Yeager odločil upokojiti. Na začetku je okleval, a se je mesto nazadnje odločil sprejeti, in že dve leti se pojavlja na vsakoletnih srečanjih Young Eagles, EAA AirVenture Oshkosh, v Oshkoshu, Wisconsin. Julija 2005 je na tem srečanju sprejel ponudbo, da na mestu ostane še naslednji dve leti. V sklopu programa je s svojimi letali, največkrat z letalom DHC-2 Beaver, v katerem je poleg igralca lahko sedelo še pet otrok, peljal že več 280 otrok. Sodeloval je že pri več prireditvah programa EAA v [[Idaho|Driggsu, Idaho]], mestu v bližini Jacksona, Wyoming. Od leta 2009 je posnel že več spletnih reklam za kampanjo Splošno letalstvo služi Ameriki (General Aviation Serves America) društva lastnikov letal in pilotov (Aircraft Owners and Pilots Association - AOPA).<ref>{{navedi splet|url=http://www.gaservesamerica.com/default.html|title=Splošno letalstvo služi Ameriki|language= en}}</ref> Ford je častni član humanitarne letalske organizacije Wings of Hope.<ref>{{navedi splet|url=http://wings-of-hope.org|title=Uradna domača stran organizacije Wings Of Hope|publisher=Wings-of-hope.org|accessdate=7. marec 2010|language= en}}</ref> Kot povabljeni slavnostni gost je letel tudi z letali Blue Angels.<ref>Holden, Henry M. »[http://www.airportjournals.com/display.cfm?varID=0609004&PrintPage=True AirVenture 2006 je polen presenečenj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022112529/http://www.airportjournals.com/display.cfm?varID=0609004&PrintPage=True |date=2013-10-22 }}.« ''Airport Journals''. September 2006. {{ikona en}}</ref> ; Letala Harrisona Forda {{col-begin|width=40%}} {{col-break}} '''Letala, ki jih ima v lasti trenutno''' * de Havilland Canada DHC-2 Beaver (N28S) * Aviat A-1B Husky (N6HY) * Cessna Citation Sovereign (N5GU) * Beechcraft B36TC Bonanza * Cessna 208B Grand Caravan * Waco Taperwing * Bell 407 {{col-break}} '''Letala, ki jih je imel v lasti v preteklosti''' * Cessna 525B CitationJet 3 * Gulfstream II * Gulfstream IV-SP * Pilatus PC-12 {{col-end}} == Aktivizem == === Okoljevarstvo === Ford je podpredsednik organizacije Conservation International.<ref>{{navedi splet|url=http://tech.fortune.cnn.com/2013/04/29/harrison-ford-environmentalist/|title=Harrison Ford: O okoljevarstvenih težavah niso posneli še nobenega dobrega filma|language= en}}</ref> Za svoje prizadevanje za ohranjevanje okolja je prejel nagrado Jules Verne Spirit of Nature Award.<ref name="autogenerated1" /> Leta 1993 je arahnolog Norman Platnick novo vrsto pajka poimenoval ''Calponia harrisonfordi'', leta 2002 pa je entomologist Edward O. Wilson novo vrsto mravelj poimenoval Pheidole harrisonfordi, s čimer je želel počastiti njegovo delo za organizacijo Conservation International.<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.ourplanet.com/imgversn/142/ford.html|title=Harrison Ford|publisher=Our Planet|language=en|archive-date=2008-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905144851/http://www.ourplanet.com/imgversn/142/ford.html|url-status=dead}}</ref> Od leta 1992 je Ford sodeloval pri snemanju oglasov za promocijo ameriške okoljevarstvene organizacije EarthShare (pri oglasih je imel vlogo pripovedovalca). Ford je govornik neprofitne organizacije Restore Hetch Hetchy, ki želi dolino Hetch Hetchy v narodnem parku [[Yosemite]] ohraniti v prvotnem stanju.<ref>{{navedi splet|accessdate=16. maj 2013|url=http://www.hetchhetchy.org/educational-activities/46-discover-hetch-hetchy|title=Predogled: odkrite Hetch Hetchy s Harrisonom Fordom|publisher=Restore Hetch Hetchy|language=en|archive-date=2012-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20121119055037/http://www.hetchhetchy.org/educational-activities/46-discover-hetch-hetchy|url-status=dead}}</ref> === Politika === Tako kot njegova starša je tudi Harrison Ford že vse življenje [[Demokratska stranka (ZDA)|demokrat]]<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.newsmeat.com/|title=Poglejte si donacije za predsedniško kampanjo leta 2008|publisher=Newsmeat|language= en}}</ref> in dober prijatelj bivšega ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]].<ref name="IMDb" /> 7. septembra 1995 je Harrison Ford pred ameriškim senatom za mednarodne odnose pričal v prid [[Dalajlama|Dalajlame]] in samostojnega [[Tibet]]a.<ref>{{navedi splet|url=http://dalailamafilm.com/celebrities-and-others-banned-from-entering-tibet-or-china-109|author=Khashyar Darvich|title=Slavne osebnosti in drugi, ki so jim prepovedali vstop v Tibet in na Kitajsko|publisher=Dalailamafilm.com|date=1. januar 2009|accessdate=11. november 2010|language= en}}</ref><ref>Laurence Caracalla, ''Harrison Ford'', Silverback Books, 2007 str. 93 {{ikona en}}</ref> Leta 2008 je pripovedoval zgodbo v dokumentarnem filmu ''Dalai Lama Renaissance''. Leta 2003 je javno komentiral [[iraška vojna|iraško vojno]] in dejal, da mora v Združenih državah priti do »spremembe režima«. Zaradi snemanja filmov z nasilno vsebino je kritiziral [[Hollywood]] in pozival k večjemu nadzoru nad orožjem v ZDA.<ref>{{navedi novice|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/08/27/1061663852052.html|title=Harrison Ford kritizra ameriško politiko v zvezi z iraško vojno|work=The Age|date=27. avgust 2003|location=Melbourne|language=en|archive-date=2011-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110312093455/http://www.theage.com.au/articles/2003/08/27/1061663852052.html|url-status=dead}}</ref> Nasprotoval je predčasnim volitvam za guvernerja Kalifornije leta 2003 in dejal, da bi bilo narobe zamenjati [[Gray Davis|Grayja Davisa]] z [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldom Schwarzeneggerjem]].<ref>{{navedi novice|accessdate=28. december 2009|url=http://www.guardian.co.uk/film/filmblog/2009/aug/03/arnold-schwarzenegger-comeback|title=Bi se Arnold Schwarzenegger moral vrniti?|work=The Guardian|location=London|first=Ben|last=Child|date=3. avgust 2009|language= en}}</ref> [[Slika:Harrison Ford 2011.jpg|140px|thumb|left|Harrison Ford, 2011]] === Arheologija === Po velikem uspehu, ki ga je požel z upodobitvijo arheologa Indiane Jonesa, je Harrison Ford tudi sam sodeloval pri nekaterih arheoloških akcijah. Je splošni sponzor<ref>{{navedi splet|accessdate=7. september 2010|url=http://www.archaeological.org/about/governance|title=O AIA|publisher=Ameriški arheološki inštitut|language= en}}</ref> Ameriškega arheološkega inštituta (Archaeological Institute of America - AIA), eno od najstarejših in največjih severnoameriških organizacij, ki se posveča svetu arheologije. Pomaga jim pri izobraževanju javnosti o arheologiji in pri preprečevanju plenjenja in nezakonite prodaje starin. === Družbeno koristno delo === Harrison Ford prostovoljno streže hrano brezdomcem. 21. novembra 2007 je s še nekaj drugimi slavnimi osebnostmi, kot so [[Kirk Douglas]], [[Nia Long]] in [[Calista Flockhart]], hrano postregel [[Los Angeles|losangeleškim]] brezdomcem na praznični večerji ob zahvalnem dnevu.<ref>{{navedi novice|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/11/21/AR2007112102153.html|title=Slavni brezdomcem postrežejo praznično večerjo|work=The Washington Post|agency=Associated Press|date=21. november 2007|last=Schou|first=Solvej|language= en}}</ref> == Nagrade == [[Slika:HarrisonFordHWoFOct10.jpg|thumb|200px|right|Zvezda Harrisona Forda na [[Hollywood Walk of Fame]]]] Harrison Ford je bil nominiran za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca za svoj nastop v filmu ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'', za katerega je prejel tudi nominacije za [[zlati globus]] in nagrado [[BAFTA]] v isti kategoriji. Na podelitvi zlatih globusov leta 2002 je prejel nagrado Cecila B. DeMillea, 2. junija 2003 pa je dobil tudi lastno zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]]. Poleg tega je bil za zlati globus za najboljšega igralca nominiran tudi za filme ''The Mosquito Coast'', ''The Fugitive'' in ''[[Sabrina (film, 1995)|Sabrina]]''. Leta 2006 je bil nagrajen z nagrado Julesa Vernea za svoje delo pri ohranjanju narave v raznih rezervatih. Podelitev nagrad je potekala v avditoriju Shrine v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]].<ref name="autogenerated1">{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.julesvernefestival.com/spip.php?article53|title=Harrison Ford|publisher=Jules Verne Festival|language=en|archive-date=2009-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090715122556/http://www.julesvernefestival.com/spip.php?article53|url-status=dead}}</ref> Na podelitvi nagrad Scream Awards leta 2007 je za upodobitev raznih ikonskih likov, kot sta [[Han Solo]] in Indiana Jones, prejel svojo prvo nagrado za filmskega junaka, leta 2008 pa je podobno nagrado prejel na podelitvi nagrad Spike TV's Guy's Choice Award.<ref name=Spike>{{navedi splet|accessdate=31. avgust 2008|url=http://www.spike.com/s/editorial/promo/guyschoice/highlights/?id=2992896|title=Guys Choice Awards - 2008 - Harrison Ford|publisher=Spike TV|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080804082218/http://www.spike.com/s/editorial/promo/guyschoice/highlights/?id=2992896|archivedate=2008-08-04|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Moška izbira|publisher=PR Inside|url=http://www.pr-inside.com/damon-s-double-win-at-guys-choice-r618594.htm|accessdate=2013-08-14|archive-date=2012-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514184616/http://www.pr-inside.com/damon-s-double-win-at-guys-choice-r618594.htm|url-status=dead}}</ref> Harrison Ford je leta 2000 prejel nagrado AFI Award za svoje življenjske dosežke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.afi.com/LAA/|title=AFI Award za življenjske dosežke|accessdate=17. februar 2012|language= en}}</ref> == Filmografija == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | rowspan="2" | 1966 | ''Dead Heat on a Merry-Go-Round'' | Postrežček | |- | ''The Long Ride Home'' | | |- | rowspan="2" | 1967 | ''Luv'' | Nadležni motorist | |- | ''A Time for Killing'' | Poročnik Shaffer | Kot Harrison J. Ford |- | 1968 | ''Journey to Shiloh'' | Willie Bill Bearden | |- | rowspan="3" | 1970 | ''Zabriskie Point'' | Uslužbenec na letališču | |- | ''Getting Straight'' | Jake | |- | ''The Intruders'' | Carl | TV film |- | 1971 | ''Dan August'' | Hewett | TV serija, epizoda: »The Manufactured Man« |- | 1973 | ''[[Ameriški grafiti]]'' | Bob Falfa | |- | 1974 | ''The Conversation'' | Martin Stett | |- | 1975 | ''Judgment: The Court Martial of Lieutenant William Calley'' | Frank Crowder | TV film |- | 1976 | ''Dynasty'' | Mark Blackwood | TV film |- | rowspan="3" | 1977 | ''The Possessed'' | Paul Winjam | TV film |- | ''[[Vojna zvezd: Epizoda IV: Novo upanje]]'' | [[Han Solo]] | Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | ''Heroes'' | Ken Boyd | |- | rowspan="2" | 1978 | ''Force 10 from Navarone'' | Poročnik Mike Barnsby | |- | ''The Star Wars Holiday Special'' | Han Solo | TV film |- | rowspan="4" | 1979 | ''[[Apokalipsa zdaj]]'' | Polkovnik Lucas | |- | ''Hanover Street'' | David Halloran | |- | ''The Frisco Kid'' | Tommy Lillard | |- | ''More American Graffiti'' | Bob Falfa | |- | 1980 | ''[[Vojna zvezd: Epizoda V: Imperij vrača udarec]]'' | Han Solo | |- | 1981 | ''[[Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom]]'' | [[Indiana Jones]] | Saturn Award za najboljšega igralca |- | 1982 | ''[[Iztrebljevalec]]'' | Rick Deckard | |- | 1983 | ''[[Vojna zvezd: Epizoda VI: Vrnitev jedija]]'' | Han Solo | |- | 1984 | ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' | Indiana Jones | Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | 1985 | ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'' | Detektiv/Kapitan John Book | Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšega igralca<br />Nominiran — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšega igralca]]<br />Nominiran — [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšega igralca v glavni vlogi]]<br />Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Filmska drama |- | 1986 | ''The Mosquito Coast'' | Allie Fox | Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Filmska drama |- | rowspan="2" | 1988 | ''Frantic'' | Dr. Richard Walker | |- | ''Working Girl'' | Jack Trainer | |- | 1989 | ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' | Indiana Jones | Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | 1990 | ''Presumed Innocent'' | Rusty Sabich | |- | 1991 | ''Regarding Henry'' | Henry Turner | |- | 1992 | ''[[Patriotske igre (film)|Patriot Games]]'' | Jack Ryan | |- | 1993 | ''The Fugitive'' | Dr. Richard David Kimble | Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Filmska drama<br />Nominiran — MTV Movie Award za najboljši nastop - Moški |- | 1994 | ''[[Neposredna nevarnost (film)|Neposredna nevarnost]]'' | Jack Ryan | |- | 1995 | ''[[Sabrina (film, 1995)|Sabrina]]'' | Linus Larabee | Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Glasbeni film ali komedija |- | rowspan="2" | 1997 | ''The Devil's Own'' | Tom O'Meara | |- | ''[[Air Force One (film)|Air Force One]]'' | Predsednik James Marshall | Bambi Award za najboljšega igralca<br />Nominiran — MTV Movie Award za najboljši pretep |- | 1998 | ''[[Šest dni, sedem noči]]'' | Quinn Harris | People's Choice Award za najljubšega filmskega igralca |- | 1999 | ''[[Nemirna srca (film)|Nemirna srca]]'' | Poročnik William 'Dutch' Van Den Broeck | People's Choice Award za najljubšo filmsko zvezdo |- | 2000 | ''[[Potopljene sence]]'' | Dr. Norman Spencer | Nominiran — People's Choice Award za najboljšega filmskega igralca |- | 2002 | ''[[K-19: Črna vdova]]'' | Alexei Vostrikov | |- | 2003 | ''[[Hollywoodski kifeljci]]'' | Poročnik Joe Gavilan | |- | 2004 | ''Water to Wine'' | Jethro, voznik avtobusa | |- | 2006 | ''[[Požarni zid (film)|Požarni zid]]'' | Jack Stanfield | |- | rowspan="2" | 2008 | ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' | Indiana Jones | Nominiran — National Movie Awards za najboljši nastop moškega igralca<br />Nominiran — People's Choice Award za najljubšo moško filmsko zvezdo<br />Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | ''Dalai Lama Renaissance'' | Pripovedovalec | Dokumentarni film |- | rowspan="2" | 2009 | ''Crossing Over'' | Max Brogan | |- | ''[[Brüno]]'' | On | |- | rowspan="2" | 2010 | ''[[Izredni ukrepi]]'' | Dr. Robert Stonehill | |- | ''[[Jutranje veselje (film)|Jutranje veselje]]'' | Mike Pomeroy | |- | 2011 | ''[[Kavboji in vesoljci]]'' | Polkovnik Dolarhyde | Nominiran — Saturn Award za najboljšega stranskega igralca |- | rowspan="4" | 2013 | ''42'' | Branch Rickey | |- | ''[[Paranoja (film, 2013)|Paranoja]]'' | Jack Goddard | |- | ''[[Enderjeva igra (film)|Enderjeva igra]]'' | Polkovnik Hyrum Graff | |- | ''Anchorman: The Legend Continues'' | | |- | 2014 | ''The Expendables 3'' | | |- |2025 |[[Stotnik Amerika: Pogumni novi svet]] |Predsednik Thaddeus Ross/Rdeči Hulk | |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (F)]] * [[Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Kategorija v Zbirki|Harrison Ford}} * {{IMDb Name|148|language= en}} ;Intervjuji * {{navedi splet|year=2002|url=http://www.cinemas-online.co.uk/website/interview.phtml?uid=2|title=Intervju s Harrisonom Fordom|publisher=CinemasOnline|accessdate=19. marec 2006|language=en|archive-date=2003-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20031211223847/http://www.cinemas-online.co.uk/website/interview.phtml?uid=2|url-status=dead}} * {{navedi splet|last=Dawson|first=Angela|url=http://www.cincypost.com/2003/06/12/ford061203.html|title=Harrison Ford: Hollywood ga je ljubil, še preden je zaslovel|publisher=The Cincinnati Post (Entertainment News Wire)|date=12. junij 2003|accessdate=19. marec 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050227054049/http://www.cincypost.com/2003/06/12/ford061203.html|archivedate=2005-02-27|language=en|url-status=live}} * {{navedi splet|last=Honeycutt|first=Kirk|year=1986|url=http://www.peterweircave.com/articles/articlen.html|title=Harrison Ford o Harrisonu Fordu|publisher=Daily News|accessdate=19. marec 2006|language= en}} * {{navedi novice|last=Leopold|first=Todd|date=9. februar 2006|url=http://www.cnn.com/2006/SHOWBIZ/Movies/02/08/harrison.ford/|title=Harrison Ford in filmski stroj|publisher=Cable News Network|accessdate=19. marec 2006|language= en}} * {{navedi splet|last=Rader|first=Dotson|date=7. julij 2002|url=http://apartment42.com/parade.txt|title=Našel sem namen|publisher=Parade|accessdate=19. marec 2006|language= en}} * {{navedi splet|last=Turan|first=Kenneth|year=1986|url=http://apartment42.com/gq_nov86.htm|title=Harrison Ford si želi biti sam.|publisher=GQ|accessdate=19. marec 2006|language= en}} {{S-start}} {{Succession box | before = [[Alec Baldwin]] | title = Igralec, ki je upodobil Jacka Ryana | years = 1992–1994 | after = [[Ben Affleck]] }} {{Succession box | before = [[David Janssen]] | title = Igralec, ki je upodobil [[Richard Kimble|dr. Richarda Kimblea]] | years = 1993 | after = [[Timothy Daly]] }} {{s-ach|aw}} {{Succession box | title = Najprivlačenjši živi moški revije ''People'' | years = 1998 | before = [[George Clooney]] | after = [[Richard Gere]] }} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:FORD, Harrison}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Ruski Američani]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] oz0v3e7jqwbgg9punkzs809wo78tfhy Nina Zidar Klemenčič 0 363663 6655507 6375938 2026-04-03T23:20:54Z ~2026-20653-81 257629 Napačno sklanjanje priimka 6655507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nina Zidar Klemenčič''', [[slovenci|slovenska]] [[pravnik|pravnica]] in [[odvetnik|odvetnica]], * [[1978]]<ref>[http://www.odv-zb.si/upload/Imenik/Seznam%20odvetniske%20zbornice%20od%20leta%201918%20do%202018-kon%C4%8Dni.pdf SEZNAM ODVETNIKOV ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE 1918– 2018] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924004528/http://www.odv-zb.si/upload/Imenik/Seznam%20odvetniske%20zbornice%20od%20leta%201918%20do%202018-kon%C4%8Dni.pdf |date=2021-09-24 }}. str. 71. Odvetniška Zbornica Slovenije. pridobljeno 24. septembra 2021</ref> Izhaja iz [[Šmarje pri Jelšah|Šmarja pri Jelšah]].<ref>{{Navedi splet|title=50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2024|url=https://kozjansko.info/2025/01/50-najvplivnejsih-kozjanskega-in-obsotelja-v-letu-2024/|website=Kozjansko.info|date=2025-01-14|accessdate=2025-01-20|language=sl-SI|first=Rok|last=Čakš}}</ref> Zidar Klemenčič je diplomirala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]], nato pa pridobila naziv specialist prava na [[Univerza v Cambridgeu|univerzi Cambridgeu]]. V Strasbourgu je zaključila študij [[Francoščina|francoskega jezika]] in kulture in se izobraževala iz evropskega prava na Institut des Hautes Etudes Europeannes Robert Schumann. Državni pravniški izpit je opravila na [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjem sodišču v Ljubljani]]. Je avtorica strokovnih člankov s področja [[medij|medijskega]] prava in posegov v osebnostne pravice; kot predavateljica sodeluje z London School of Public Relations. Je ustanoviteljica odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, ki je vodila več odmevnih primerov s področja medijskega, konkurenčnega in gospodarskega prava.<ref>{{Navedi splet|url = http://kozjansko.info/2010/02/10-najvplivnejih-kozjanskega-in-obsotelja/|title = 10 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja (v letu 2009)|date = 17.2.2010|accessdate = 18.2.2015|website = |publisher = Kozjansko.info|last = |first = |last2 = }}</ref> Aktivna je tudi na področjih varovanja pravic otrok in šibkejših ter med drugim članica upravnega odbora fundacije Unicef. Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je pobudnica in izvajalka projekta brezplačne pravne pomoči "Ker je prav", ki poteka v sodelovanju z [[Zveza prijateljev mladine Moste Polje|Zvezo prijateljev mladine Moste Polje]]<ref name="RTV SLO intervju">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/nina-zidar-klemencic-ljudem-pomagamo-vcasih-tudi-z-groznjami/325512 |title=Nina Zidar Klemenčič: Ljudem pomagamo, včasih tudi z grožnjami! |accessdate=18.2.2015 |date=21.12.2013 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref>. Sodeluje tudi v projektu "Botrstvo", ki prav tako poteka v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste Polje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.cosmopolitan.si/aktualno/botrstvo-brezplacna-pravna-pomoc-se-siri/|title=Botrstvo – brezplačna pravna pomoč se širi |accessdate=15.2.2015 |date=30. 1. 2014 |format= |work=[[Cosmopolitan (revija)|Cosmopolitan]] }}</ref> Je tudi nekdanja pravna zastopnica slovenskega politika, [[Janez Janša|Janeza Janše]]; Janša je z njo prekinil sodelovanje iz javnosti neznanih razlogov, neuradno pa naj bi bil razlog poročilo [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]]. Komisijo je v tistem času vodil njen mož, [[Goran Klemenčič]].<ref name="RTVSLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/nina-zidar-klemencic-ni-vec-odvetnica-janeza-janse/301762 |title=Nina Zidar Klemenčič ni več odvetnica Janeza Janše |accessdate=18.2.2015 |date=5.2.2013 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Zaradi moževega vodenja Komisije je prišlo tudi do spora s koprskim županom, [[Boris Popovič|Borisom Popovičem]].<ref name="24ur">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/popoviceva-ovadba-zidar-klemenciceve-le-mascevanje-zaradi-postopkov-ki-jih-vodi-kpk.html |title=Nina Zidar Klemenčič vrača udarec: zoper Popoviča vložila ovadbo zaradi krive ovadbe |accessdate=18.2.2015 |date=10.10.2013 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar Klemenčič, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Klemenčič, Nina Zidar]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Klemenčič, Nina Zidar]] ssskng3d4lmzjt9ybjm62akjtjkqctb Tektonika (arhitektura) 0 365712 6655584 4133050 2026-04-04T07:51:53Z Upwinxp 126544 {{esej}} 6655584 wikitext text/x-wiki {{esej}} Precej lažje je opisati kako se tektonska rešitev manifestira v stavbah, kot pa podati eksplicitno definicijo tektonike. Najbolj poenostavljena (ne pa tudi popolna) definicija bi lahko bila, da je tektonika skladnost gradnje. Oblika arhitekture je posledica konstrukcijskega premisleka in prezentacija [[konstrukcija|konstrukcije]] navzven, kar je načelo tektonike. Ta prezentacija je takšna, da so vidni odnosi med nošenimi in nosilnimi elementi. Kar je pri tem bolj pomembno je to, da v tektoniki konstrukcija ni samo inženirski dosežek, temveč gre bolj za to, da ta ustvari še nekaj čemur bi lahko rekli ‘lepo’ in to je [[umetnost|umetnost]]. [[Kenneth_Frampton|Kenneth Frampton]] opredeli v [[Studies in Tectonic Culture|‘Studies in Tectonic Culture’]] tektoniko kot enega bistvenih aspektov arhitekture, poleg [[topografija|topografije]], [[svetloba|svetlobe]], [[podnebje|podnebja]], [[kontekst|konteksta]] in [[materialnost|materialnosti]]. Poudarja, da je eden od vidikov, morda bistveni, ki jih je potrebno v arhitekturi upoštevati, tektonika. Preko tektonske artikulacije konstrukcije se arhitektura vzpostavlja kot avtonomna dejavnost. Arhitekturnost je utelešena v razkritih vezeh konstrukcije na način, da se sintaktična forma konstrukcije eksplicitno upira gravitaciji. Tektonika je vidna in očitno ne sme biti prikrita ali kako drugače maskirana sicer bi govorili o scenografiji, ki pa izključuje tektoniko. Pri tektoniki ne gre zgolj za to da se materializira potrebna konstrukcija, pač pa je pomembno to, da se to konstrukcijo povzdigne v umetniško delo. Tektonika je na nek način nekaj, česar ni, pa vendar se pojavi v arhitekturi kot ‘nekaj več’. '''Literatura:''' * Frampton, Kenneth, 1995, "Studies in Tectonic Culture: the poetics of construction in nineteenth and twentieth century architecture", London: The MIT Press. * Frampton, Kenneth, 2002, "Towards a Critical Regionalism: Six points for am Architecture of Resistence" in "Rappel a l’ordre: The Case for the Tectonic" v Frampton, Kenneth, "Labour, Work and Architecture", London: Phaidon Press, 2002 [[Kategorija:Arhitektura]] 43rmffmlkln5swu8u5rfs2j7ed0ki8c Matej Mohorič 0 368701 6655334 6652911 2026-04-03T13:16:36Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6655334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki in bil drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] q9q2gtus2atsapqgqqu9n1beaj8kw1l Predloga:SloTop50 10 402743 6655635 5547013 2026-04-04T09:20:02Z Anzet 118843 6655635 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = SloTop50 | title = [[SloTop50]] | bodyclass = hlist | above = * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2013 (Slovenija)|2013]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2014 (Slovenija)|2014]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2015 (Slovenija)|2015]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2016 (Slovenija)|2016]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2017 (Slovenija)|2017]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2018 (Slovenija)|2018]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2019 (Slovenija)|2019]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2020 (Slovenija)|2020]] * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2021 (Slovenija)|2021]] | group1 = SAZAS letna lestvica slovenskih skladb | list1 = * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 1997|1997]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 1998|1998]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 1999|1999]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2000|2000]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2001|2001]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2002|2002]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2003|2003]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2004|2004]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2005|2005]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2006|2006]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2007|2007]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2008|2008]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2009|2009]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2010|2010]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2011|2011]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2012|2012]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2013|2013]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2014|2014]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2015|2015]] * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2016|2016]] * 2017 | group2 = IPF letna lestvica vseh skladb in izvajalcev | list2 = * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2008 (Slovenija)|2008]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2009 (Slovenija)|2009]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2010 (Slovenija)|2010]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2011 (Slovenija)|2011]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2012 (Slovenija)|2012]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2013 (Slovenija)|2013]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2014 (Slovenija)|2014]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2015 (Slovenija)|2015]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2016 (Slovenija)|2016]] * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2017 (Slovenija)|2017]] * [[Lestvica IPF 2025|2025]] }}<noinclude> [[Kategorija:Glasbene predloge]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> tkve19nqv1hueqalich9jgir3g375qz Papež Janez XXII. 0 403281 6655414 6544229 2026-04-03T16:38:34Z Florentina Veršič 146476 6655414 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>(papež)</small> | name = Janez XXII. | honorific-suffix = <small>[[dominikanci|OP]] </small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = <small>Papež Janez XXII.<br>[[srednji vek|srednjeveška]] [[freska]]</small> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[7. avgust]] [[1316]] | term_start = [[5. september]] [[1316]] (posvečen in kronan v [[Lyon]]u) | term_end = [[4. december]] [[1334]] (konec) | predecessor = [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] | opposed = [[Protipapež Nikolaj V.|Nikolaj V.]] (1328-1330) | successor = [[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]] | ordination = | consecration = [[23. december]] [[1312]] | cardinal = [[kardinal-duhovnik]] pri [[Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio|San Vitale]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen V.|Klemen V.]] | rank = [[Seznam papežev|196. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = Jacques Duèze (ali d'Euse) | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = | nationality = [[Francozi|Francoz]] | religion = | residence = | parents = Arnaud Duèse<br>Helena Beraldi (Hélène de Bérail, de Béral, de Béraldi) | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = | alma_mater = [[univerza v Montpellieru]] <br>[[Sorbona]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Giovanni XXII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Janez }} '''Papež Janez XXII.''', rojen kot ''' Jacques Duèze''' (tudi: {{lang-fr|Jacques d'Euse}}, srednjeveško {{lang-it|Jacme Duesa}}, {{lang-la|Iacobus de Osa}}), [[Francozi|francoski]] [[dominikanci|dominikanec]] in [[papež]], * [[1244|okoli 1244]] [[Cahors]] (([[Lot]], [[Francosko kraljestvo]]), † [[4. december]] [[1334]], [[Avignon]] ([[Venaissin]], [[Provansa]], [[Francosko kraljestvo]] – danes [[Francija]]). == Življenjepis == === Mladost === [[File:TourPapeJeanXXII.JPG|thumb|left|120px|Stolp imenovan »Janez XXII« v palači Duèze v [[Cahors]]u]] [[Image:Pope John XXii engraving.jpg|thumb|right|180px|Risba papeža Janeza XXII. s papeškim grbom ([[17. stoletje]])]] [[File:Otto I begegnet Papst Johannes XII.jpg|thumb|right|180px|[[Oton I. Hesenški|Oton I.]]<ref>Oton I. (1272-1328)je bil deželni grof v [[Hessen|Hessnu]]</ref> se sreča s [[papež Janez XXII.|papežem Janezom XXII.]]<br><small>[[gibelini in gvelfi|gibelini - gvelfi]] prvi so bili papeževi nasprotniki, drugi zavezniki]]</small> Jakob se je rodil kot prvorojenec med desetimi otroki v palači Duèze v [[Cahors]]u kot Jacques Duèze, Duèse ali d'Euse 1244 (večina zastopa to letnico; po nekaterih med 1244 do 1250); oče Arnaud Duèse ter mati Helena Beraldi (Hélène de Bérail, de Béral, de Béraldi) sta izhajala iz dobro stoječe družine, ki se je ukvarjala z denarništvom. <br> Prvo izobrazbo je prejel pri [[dominikanci]]h v rojstnem kraju; pozneje je študiral bogoslovje in pravo v [[Montpellier]]-ju in [[Pariz]]u. Pozneje je predaval [[civilno pravo|civilno]] in [[kanonsko pravo|cerkveno pravo]] v [[Toulouse|Toulousu]] in Cahorsu. Navezal je dobre odnose s Karlom II. Neapeljskim in njegovo priporočilo je postal 1300 škof v [[Fréjus ]]u. 1309 je napredoval za kanclerja pri Karlu II. in 1310 je postal avignonski nadškof. Strinjal se je sicer z javnim mnenjem, ki je bilo naklonjeno zatrtju [[templjarji|templjarjev]], vendar je branil tudi [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacijevo]] bulo [[Unam sanctam]]. <ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/08431a.htm |title= Pope John XXII (Jacques D’euse)|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent |date=1910 |accessdate=14. maj 2015}}</ref><br> Na avinjonski nadškofijski sedež ga je postavil [[papež Klemen V.|Klemen V.]], da bi mu bil zanesljiv tolmač v pravnih zadevah, a 1312 ga je postavil za portoškega suburbikalnega kardinala-škofa. Zastopal je pravno mnenje, po katerem ima papež pravico tudi brez odobrenja koncila razpustiti [[templjarji|templjarje]] in sicer zato, ker je z izgubo [[Sveta dežela|Svete dežele]] 1291 prenehalo njihovo poslanstvo. Glede »Unam sanctam« je menil, da je pravno neoporečna. Na [[Viennski koncil|Viennskem koncilu]] je bil eden izmed glavnih usmerjevalcev. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=279}}</ref> == Papež == === Dveletne volitve === 20. aprila 1314 je po hudi bolezni in kesanju nad kruto usodo templjarjev − katere je bil sokriv − v [[Roquemaure|Roquemauru]] umrl Klemen V. in zapustil med seboj sprt kardinalski zbor: 10 jih je bilo [[Gaskonja|gaskonjskih]], 8 [[Italija|italijanskih]] in 3 [[Provansa|provanški]] in se nikakor niso mogli zediniti za skupnega kandidata, čeprav so takoj vstopili v [[konklave]] in začeli volitve v [[Carpentras]]u. Gaskonjci, na katerih čelo je pokojni papež postavil dva svoja mlajša brata, so za neuspeh javno obdolžili Italijane. Ljudstvo se je dvignilo, zažgalo njihovo bivališče in pomorilo njihove služabnike; kardinali so uvideli, da niso več varni ter so pobegnili 24. julija 1314 ter jih ni bilo več mogoče primamiti nazaj. Začeli so vsaki svoje volitve: eni v Avignonu, drugi v Rimu. Ko je [[sedisvakanca]] trajala že skoraj dve leti, je uspelo kralju [[Filip V. Francoski|Filipu]], da je zopet zbral 23 kardinalov v dominikanskem samostanu v [[Lyon]]u, kjer so po 42 dneh, 7. avgusta 1316, le izvolili Jakoba de Osa ({{lang-fr|Jacques d'Euse oziroma Jacques Duèze}}, {{lang-it|Jaime oziroma Jacme Duesa}}, {{lang-la|Iacobus de Osa}}). Tam so ga 5. septembra 1316 tudi kronali pod imenom Janeza XXII. Sedež sv. Petra je bil torej tokrat prazen dve leti, tri mesece in 23 dni.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=280}}</ref> === Pobožen in odločen papež === Janez je drugi papež, ki je stoloval v Avignonu. Za časa svojega osemnajstletnega papeževanja je zelo redko šel ven iz avignonske papeške palače in še takrat samo zaradi obredov v bližnji stolnici. Izgleda pa, da je obljubil italijanskim kardinalom – da bi dobil njihove glasove med konklavom – da, če bo izvoljen za papeža, ne bo nikoli zajahal konja, razen da bi odjahal v Rim – in je držal besedo, pa tudi v Rim ni šel. Živel je kot kak puščavnik. <ref>{{navedi knjigo|author1= F. Gligora|author2= B. Catanzaro|author3= E. Coccia |title= I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco |page=183}}</ref> V mlajših letih si je pridobil odlično teološko in pravno izobrazbo, bil je prava vladarska narava, odločen, nravno strog in pobožen, za dosego svojih cerkvenopolitičnih ciljev pa tudi nepopustljiv in trmast, odločen v cerkvenoupravnih zadevah. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=180}}</ref> === Protipapež === V Nemčiji sta se za kraljevsko krono spopadla Ludvik Bavarski in Friderik Avstrijski. Najprej je papež zavzemal neopredeljeno stališče. Ko je pa zmagal Ludvik in hotel vzpostaviti svoje gospostvo tudi nad Italijo, čemur pa se je papež odločno uprl in imenoval svojega upravnika. Razvnel se je še en spopad med papeštvom in nemškimi vladarji, ki ni bil nič manj silovit kot tisti iz preteklosti. Janez XXII. je pod kaznijo izobčenja zahteval od Ludvika, da se odpove Italiji, nazadnje ga je tudi dejansko izobčil. Kralj je v Nürnbergu sklical državni zbor, razglasil odstavitev Janeza XXII. in postavil [[protipapež Nikolaj V.|protipapeža Nikolaja V.]], ki pa se je po dveh letih uklonil Janezu XXII. Ludvikov udarec tokrat ni veljal zgolj papeževi osebi, ampak papeštvu kot ustanovi. Na njegovem dvoru so se zbrali nekateri nasprotniki papeštva, med njimi Janez iz Janduna, Okam in Marsilij iz Padove. Ti so 1326 izdali spis ''»Defensor pacis«'', v katerem so zavračali hierarhično ureditev Cerkve, zanikali božji izvor papeškega prvenstva in poudarjali, da je Cerkev skupnost vseh, ki verujejo v Kristusa, skupnost, v kateri so vsi enaki: ne papež ne škofje nimajo od Kristusa nikakršnega posebnega položaja, so le pooblaščenci v skupnosti verujočih. Najvišji vodstveni organ v Cerkvi je po njihovem in kraljevem mnenju [[koncil]], ki zastopa celotno božje ljudstvo. S postavitvijo protipapeža je bil šel cesar vse do skrajne meje; vsi ti koraki pa so ostali nepomembni, ker mu je manjkala moč, da bi tisto, kar je začel, tudi v resnici dokončal. »Omamljen po lahki zmagi, zaslepljen po miselnosti teoretika in gnan naprej po sovraštvu do nasprotnika Janeza, je podvzel Ludvik, ko je dal svetu novega papeža, eno zadevo, ki se je vsekakor morala ponesrečiti.« (Hauck) <ref>Karl Hauck (1916-2007) je bil profesor, pisatelj in zgodovinar srednjega veka</ref> <ref>{{navedi knjigo|author1=F. X. Seppelt|author2=K. Löffler|title=Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart|page=215}}</ref> === [[Frančiškani|Frančiškansko]] uboštvo === [[File:John XXII Papal Antichrist.jpg|thumb|right|180px|Papeža so prikazovali nasprotniki kot prijatelja Antikrista zaradi njegovega nepotizma in spretnega polnjenja cerkvene blagajne; osebno pa je živel skromno.]] Janez XXII. je odločno posegel v spore, ki so [[frančiškani|red manjših bratov]] hudo razdvajali zaradi različnega pojmovanja in tudi prakse [[Frančišek Asiški|Frančiškovega]] uboštva; s svojim nastopom je redu nakazal novo smer delovanja in opredelil vrednostno lestvico meniških zaobljub; papež je poudari, da je treba na prvo mesto postaviti pokorščino oziroma ubogljivost cerkvenemu vodstvu, na drugo čistost (neporočenost, zdržnost) ter šele na tretje mesto uboštvo (revščino, neposedovanje zemeljskih dobrin). V svoj buli je kot smešno označil mnenje, da vse frančiškansko premoženje neposredno pripada papežu; določil je, da zaradi resničnh življejskih potreb morajo tudi oni sprejeti neke vrste lastništva nad svojimi stavbami in vrtovi, ki so jim potrebni za preživetje in apostolsko delovanje. Veliko zmedo so napravili v njihovih vrstah tako imenovani [[bratci]] (fraticelli), ki so se po eni strani hoteli odpovedati kakšnikoli lastnini, po drugi strani a očitali cerkvenim dostojanstvenikom upravljanje z zemeljskimi dobrinami, ki so večkrat presegale najnujnejše potrebe.<br> S pravilnim odnosom do uboštva se je ukvarjalo kar nekaj papeških bul: #''Quorundam exigit'' je določila ureditev [[frančiškani |frančiškanov ]], ki naj izvajajo odgovorno lastništvo nad svojim premoženjem; njim pridruži bratce ter nedvosmiselno opredeli vrednostno lestvico samostanskih vrlin: 1.pokorščina, 2.čistost, 3.uboštvo, s tem da postavi na prvo mesto pokorščino cerkvenim predstojnikom. Papež trezno obravnava vprašanje uboštva [[Jezus Kristus|Kristusa]] in apostolov, ki je bilo v bistvu v nenavezanosti na zemeljske dobrine, v dobrodelnosti, apostolatu in spodbuja frančiškane k posnemanje Kristusa ter širjenju njegovega nauka. #''Cum inter nonnulos'' je obsodila nauk o uboštvu, ki trdi, da Kristus in apostoli sploh ničesar niso posedovali ter da so imeli vse skupno; v tem naj bi jih posnemala tudi sodobna cerkvena hierarhija in vsi verniki, kar bi bilo neke vrste komunizem – v praksi pa nemogoče. #''Quia quorundam'' je zavračala nauk o uboštvu [[frančiškani|frančiškanskih]] »spiritualcev« in "bratcev" ter njim podobnim gibanj, kakor tudi nekatere vodilne zagovornike teh že oporekovalskih zamisli. Papež Janez XXII. kot praktičen človek ni spregledal, da bi lahko frančiškansko poudarjanje popolnosti v zvezi z evangeljskim nasvetom »donna povertà« (»gospa revščina«) pomenilo grožnjo za ostalo Cerkev. Skrajneži so izmaknili nadzoru tudi zaradi več kot dveletne sedisvakance in popustljivega ravnanja njegovih prednikov. Z bulo »Exiit qui seminat« je [[papež Nikolaj III.|Nikolaj III.]], z bulo »Exivi de Paradiso« pa [[Viennski koncil]] prenesel vse lastništvo [[red manjših bratov|manjših bratov]] na [[Sveti sedež]], medtem ko naj bi [[frančiškani]] ohranili njegovo zmerno uporabo. Papež opozarja na nedoslednost: lastništvo so teoretično prenesli na papeža, stvari pa so v praksi uporabljali po mili volji. Zato se je enkrat za vselej odpovedal takemu skrbništvu.<br> Z bulo od 7. oktobra 1317 “Quorundam exigit” papež secer priznava Kristusovo uboštvo v razlagi [[papež Nikolaj III.|Nikolaja III.]], kakor tudi ukrepe zoper lastništvo v izvajanju [[papež Inocenc IV.|Inocenca IV.]] ter [[papež Klemen V.|Klemena V.]]; vendar pa v tej buli določa nekatere posameznosti glede dolžine habita in vrste jedi, ki naj jo uživajo. Papež grozi z izobčenjem tistim, ki bi odklanjali ta določila in omenja, da je pokorščina krepost, ki je pomembnejša od uboštva. V teku nekaj mesecev se je večina upornikov vdala, razen štirih, ki niso hoteli ubogati v tako malo duhovnih rečeh, kot je habit in hrana: te so 7. maja 1318 obtožili in obsodili v Marseju na grmado. <ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ |title= Enciclopedia dei papi. Giovanni XXII di Christian Trottmann, traduzione di Maria Paola Arena|publisher=Treccani.it|date=2000 |accessdate=15. maj 2015}}</ref> === Obnoviteljsko delovanje === Papež Janez XXII. je bil odličen in upravnik in učinkovit preureditelj Cerkve. Poslal je zahvalno pismo [[islam|muslimanskemu]] vladarju [[Uzbeg-kan]]u, ki je bil zelo strpen do [[kristjani|kristjanov]] in je z njimi lepo ravnal. <ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=O45CAAAAIAAJ|last=Arnold|first= Thomas Walker|title=The preaching of Islam: a history of the propagation of the Muslim faith|pages=200–201|year=1896|publisher=A. Constable and Company}}</ref> Izročilo pravi, da je sestavil molitev ''Anima Christi'' (=''Duša Kristusova''), ki se je ljudstvu tako priljubila, da jo še dandanes molijo verniki kot poobhajilno zahvalno molitev. 27. marca 1329 je papež obsodil več stavkov [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]] kot heretičnih z bulo ''In Agro Dominico''.<ref>{{navedi knjigo|last=Eckhart|editor1=[[Edmund Colledge]]|editor2= [[Bernard McGinn (theologian)|Bernard McGinn]]|year=1981|title=Meister Eckhart, the Essential Sermons, Commentaries, Treatises, and Defense: The Essential Sermons, Commentaries, Treatises, and Defense|publisher= Paulist Press|page= 77|url=http://books.google.com/books?id=YAYxzu8zqK8C|isbn=9780809123704}}</ref> [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] je 1323 razglasil za svetnika. Sicer pa se je tudi pod njegovim pontifikatom bohotil nepotizem, papeška kurija pa je z iznajdljivim uvajanjem novih davkov, taks in pristojbin vse bolj postajala močna finančna ustanova. Da je zapustil zaklad 25 milijonov zlatnikov, je pravljica; osebno neoporočni in varčni papež pa je ob smrti res zapustil tričetrt milijona zlatih guldnov. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=179}}</ref> === Zmotno učenje === Papež je začel učiti v svojih pridigah v zvezi s temo, ki so jo tedaj zelo radi obravnavali, in sicer, da duše zveličanih ne pridejo takoj do nebeškega gledanja (visio beatifica), ampak da so zaprte »pod oltarjem« do sodnega dne, kjer premišljujejo Kristusovo človeštvo, ne pa še božanstva. Podobno je menil tudi, da hudi duhovi še niso v peklu, ampak da bodo tja prišli šele na sodni dan. To svoje zasebno učenje – ki ga ni nikoli vsiljeval kot versko resnico ali dogmo – je pred smrtjo obžaloval in tudi pred kardinalsko komisijo preklical. <ref>{{navedi knjigo|author1= F. X. Seppelt|author2=K. Löffler |title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart |page=216}}</ref> == Dela == === [[Papeška bula|Papeške bule]] in določbe === [[File:Bulle pontificale de Jean XXII.jpg|thumb|180px|Pečat na [[papeška bula|papeški buli]] [[papež Janez XXII.|Janeza XXII.]] ]] [[Image:France Avignon Notre Dame des Doms.jpg|right|thumb|180px|Notre-Dame des Doms – [[Avignn|avinjonska]] [[stolnica]], ki jo je dal Janez XXII. razširiti in polepšati.]] Papež Janez XXII. je izdal več papeških bul, ki so vsebovane v 70 rokopisnih zvezkih. Večina od njih obravnava zadevo frančiškanskega uboštva: #''[[Ex debito]]'' zahteva papeževo dovoljenje za vsakršno nadarbinsko spremembo (15. september 1316). #(13. junij 1317) priznanje reda montežanov, povezanim s [[cistercijani]], ki mu pripade premoženje [[templjarji|templjarjev]] ter [[ivanovci|ivanovcev]]. #''[[Quorundam exigit]]'' (7. oktober 1317); določi ureditev [[frančiškani |frančiškanov ]], ko jim podredi [[bratci |bratce ]] (fraticelli); opredeli vrednostno lestvico samostanskih vrlin: 1.pokorščina, 2.čistost, 3.uboštvo. #''[[Exsecrabilis]]'' določa, da lahko poseduje uživalec le eno nadarbino in (17. november 1317). #''[[Sancta Romana]]'' (30. december 1317). #''Spondent quas non exhibent'' (1317); obsodi [[alkimisti|alkimiste]] in [[vražar]]je. #(1317) kanonizacija Ludvika Tuluškega (Saint-Louis de Toulouse). #''[[Gloriosa Ecclesia ]]'' (23. januar 1318). #poveča pooblastila [[inkvizicija|inkvizitorjem]] in tožilcem (1318). #Priznanje [[Univerza v Cambridgeu|Cambriške univerze]] kot [[vseučilišče|vseučiliške]] ustanove (1318). #Priznavanje ''Kristusovih vitezov'' na [[Portugalska|Portugalskem]] (15. marec 1319). #ukaz za sekularizacijo cerkve Sv. Mala (l'église de Saint-Malo; 27. oktober 1319)<ref>[[Bibliothèque Sainte-Geneviève]], Paris, Ms 347.17 fol 79 vo.</ref>. #''[[Bulle de dismembration]]'', ki omogoča papeževemu nečaku, Arnaud de Trian-u, odhod v [[Pernes-les-Fontaines|Pernes]] pri [[Carpentras]]u, novo glavno mesto okraja [[Venaissin]], kjer postane upravnik in sodnik (20. april 1320)<ref>Chartier de l'évêché de Carpentras, conservé BM de Carpentras Ms 560. n°10.</ref>. #Naloži bratu [[Bernard Délicieux|Bernardu Délicieuxu]], da sleče meniško obleko (1320). #''[[Quia nonunquam]]'' prepoveduje nadaljnje razpravljanje o uboštvu (26. marec 1322). #''[[Ad conditionem canonum]]'' se papež za vedno odpoveduje lastnini frančiškanov ali drugih beraških redovnikov (8. december 1322). #''[[Cum inter nonnulos]]'' (12. november 1323) obsoja nauk o uboštvu Kristusa in apostolov (ki trdi, da sploh ničesar niso posedovali). #''[[Docta Sanctorum patrum]]'' (1324 – v času pred Veliko nočjo 1325) <ref>Car, « Fait et donné en Avignon, l'an IX de notre pontificat. »</ref>. #''[[ Quia quorundam]]'' obsoja nauk o uboštvu [[frančiškani|frančiškanskih]] »spiritualcev« in [[bratci|bratcev]] (=fraticelli) (10. november 1324). #''Osnoval je zavod [[Gaillac]] v okraju (departmaju) [[Tarn]] (14. februar 1329). #''[[In agro dominico]]'' obsojenih posthumno 28 stavkov [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]] (27. marec 1329). #''[[Quia vir reprobus]]'' (16. november 1329). #''[[Ratio iuris]]'' (ustanovitev osrednjega denarnega sklada 1331). #O blaženem gledanju (»visio beatifica« 1331). #Ločitev Italije od [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimskega cesarstva]]. #''[[Ne super his]]'' (1334). == Smrt in češčenje == [[File:Tombeau de Jean XXII.jpg|thumb|right|upright=1.2|180px|Grobnica Janeza XXII. v zakladnici stolnice Notre Dame des Doms]] Janez XXII. je dočakal 90 let, ko je umrl 4. decembra 1334 v Avignonu in so ga pokopali v tamkajšnji stolnici.<br> Posmrtni papežev spomenik še vedno lahko občudujemo v cerkvi; najnovejša izkopavanja pa se zdi, da potrjujejo izročilo, ki pravi, da so njegove telesne ostanke vrgli v Rono za časa brezbožne francsoske prekucije. <ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii_(Enciclopedia_dei_Papi)/|title= Enciclopedia dei papi. Giovanni XXII di Christian Trottmann, (traduzione di Maria Paola Arena) =Treccani.it|date=2000 |accessdate=15. maj 2015}}</ref> V več krajih ga častijo kot blaženega − uradno pa ni vpisan v seznam svetnikov. O njem pravijo, da je z njegovim vladanjem postalo papeštvo bolj ugledno, če že ni postalo bolj priljubljeno.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=284}}</ref> === Ocena === Papeža Janeza XXII. so pred nastopom papeške službe smatrali za človeka Anžujcev; kot papež pa je uspešno našel ravnotežje med neapoljskimi Anžujci in francoskim kraljem. Papež malomeščanskega porekla se je na papeškem prestolu vsekakor pokazal kot iznajdljiv upravnik in denarni strokovnjak; že kot kardinal je namreč imel tesne zveze z lombardijsko bančno hišo [[Tolomeo]]. Nedvomno je Janez XXII. najpomembnejši avinjonski papež, ki je resnično zgradil papeško denarništvo in kurialno upravo. Zaradi nasprotovanja cesarju in bankirskega videza se je zameril tudi Danteju.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Gergely|title= A pápaság története|page=147}}</ref> [[Dante Alighieri|Dante]] omenja Janeza XXII. v svoji ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' − vendar ne v ''Peklu'', ampak v ''Raju'', in sicer kar dvakrat. Najprej papežu očita, da v svoji lakomnosti ne pozna niti Petra (Ribiča) niti Pavla, ki sta za Kristusa prelila svojo kri, pa še vedno živita in vse vidita (XVIII, 130−136). V XXVII. spevu pa sveti Peter bere levite slabim papežem, med katere prišteva Dante tudi Janeza XXII. (XXVII 57−60)<ref>{{navedi splet|url=http://italian.about.com/library/anthology/dante/blparadiso027.htm|title=The Divine Comedy. Paradiso: Canto XXVII - St. Peter's reproof of bad Popes.|publisher=About.com|date=|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405134754/http://italian.about.com/library/anthology/dante/blparadiso027.htm|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam papežev]] *[[seznam protipapežev]] *[[Seznam francoskih kraljev]] *[[Seznam papeških bul]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. ;{{ikona it}} *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. == Zunanje povezave == {{Commons category|Ioannes XXII|Papež Janez XXII.}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/08431a.htm Copyright © 2012 by Kevin Knight. Catholic Encyclopedia New Advent 1910: Pope John XXII (Jacques D’euse)] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii-papa/ Giovanni XXII papa. Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ Enciclopedia dei papi 2000. Giovanni XXII di Christian Trottmann, (traduzione di Maria Paola Arena)] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[ Bertrand V. Comarque]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Fréjus-Toulon| fréjuski škof]]|years=1300–1310}} {{s-aft|after=[[ Bertrand VI. d'Aimini]]}} {{s-bef|before=[[Jacques II. de Via]]}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Avignon|avignonski nadškof]]|years=1317–1334}} {{s-aft|after=[[Jean II. de Cojordan]]}} {{s-bef|before=[[Pierre de la Chapelle Taillefer]]}} {{s-ttl|title=[[Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Vitale]] |years=1312–1313}} {{s-aft|after=[[Bertrand de La Tour]]}} {{s-bef|before=[[ Giovanni da Morrovalle]] OFM}} (1302-1312) {{s-ttl|title=[[Suburbikarna škofija Porto-Santa Rufina|portojski kardinal-škof]]|years=1313–1316}} {{s-aft|after=[[ Bernard de Castanet]]}} (1316-1317) {{s-bef|before=[[Papež Klemen V.|Klemen V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]] |years=1316–1334}} {{s-aft|after=[[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoski teologi]] [[Kategorija:Heretično krščanstvo]] [[Kategorija:Francoski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Francoski kardinali]] [[Kategorija:Francoski papeži]] [[Kategorija:Francosko papeštvo]] [[Kategorija:Avignonsko papeštvo]] [[Kategorija:Papeži dominikanci]] [[Kategorija:Obnovitveni papeži]] 9ue4grv6v1ugyujub1vb8t2udu4a24i 6655415 6655414 2026-04-03T16:40:34Z Florentina Veršič 146476 6655415 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>(papež)</small> | name = Janez XXII. | honorific-suffix = <small>[[dominikanci|OP]] </small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = <small>Papež Janez XXII.<br>[[srednji vek|srednjeveška]] [[freska]]</small> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[7. avgust]] [[1316]] | term_start = [[5. september]] [[1316]] (posvečen in kronan v [[Lyon]]u) | term_end = [[4. december]] [[1334]] (konec) | predecessor = [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] | opposed = [[Protipapež Nikolaj V.|Nikolaj V.]] (1328-1330) | successor = [[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]] | ordination = | consecration = [[23. december]] [[1312]] | cardinal = [[kardinal-duhovnik]] pri [[Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio|San Vitale]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen V.|Klemen V.]] | rank = [[Seznam papežev|196. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = Jacques Duèze (ali d'Euse) | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = | nationality = [[Francozi|Francoz]] | religion = | residence = | parents = Arnaud Duèse<br>Helena Beraldi (Hélène de Bérail, de Béral, de Béraldi) | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = | alma_mater = [[univerza v Montpellieru]] <br>[[Sorbona]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Giovanni XXII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Janez }} '''Papež Janez XXII.''', rojen kot ''' Jacques Duèze''' (tudi: {{lang-fr|Jacques d'Euse}}, srednjeveško {{lang-it|Jacme Duesa}}, {{lang-la|Iacobus de Osa}}), [[Francozi|francoski]] [[dominikanci|dominikanec]] in [[papež]], * [[1244|okoli 1244]] [[Cahors]] (([[Lot]], [[Francosko kraljestvo]]), † [[4. december]] [[1334]], [[Avignon]] ([[Venaissin]], [[Provansa]], [[Francosko kraljestvo]] – danes [[Francija]]). == Življenjepis == === Mladost === [[File:TourPapeJeanXXII.JPG|thumb|left|120px|Stolp imenovan »Janez XXII« v palači Duèze v [[Cahors]]u]] [[Image:Pope John XXii engraving.jpg|thumb|right|180px|Risba papeža Janeza XXII. s papeškim grbom ([[17. stoletje]])]] [[File:Otto I begegnet Papst Johannes XII.jpg|thumb|right|180px|[[Oton I. Hesenški|Oton I.]]<ref>Oton I. (1272-1328)je bil deželni grof v [[Hessen|Hessnu]]</ref> se sreča s [[papež Janez XXII.|papežem Janezom XXII.]]<br><small>[[gibelini in gvelfi|gibelini - gvelfi]] prvi so bili papeževi nasprotniki, drugi zavezniki]]</small> Jakob se je rodil kot prvorojenec med desetimi otroki v palači Duèze v [[Cahors]]u kot Jacques Duèze, Duèse ali d'Euse 1244 (večina zastopa to letnico; po nekaterih med 1244 do 1250); oče Arnaud Duèse ter mati Helena Beraldi (Hélène de Bérail, de Béral, de Béraldi) sta izhajala iz dobro stoječe družine, ki se je ukvarjala z denarništvom. <br> Prvo izobrazbo je prejel pri [[dominikanci]]h v rojstnem kraju; pozneje je študiral bogoslovje in pravo v [[Montpellier]]-ju in [[Pariz]]u. Pozneje je predaval [[civilno pravo|civilno]] in [[kanonsko pravo|cerkveno pravo]] v [[Toulouse|Toulousu]] in Cahorsu. Navezal je dobre odnose s Karlom II. Neapeljskim in njegovo priporočilo je postal 1300 škof v [[Fréjus ]]u. 1309 je napredoval za kanclerja pri Karlu II. in 1310 je postal avignonski nadškof. Strinjal se je sicer z javnim mnenjem, ki je bilo naklonjeno zatrtju [[templjarji|templjarjev]], vendar je branil tudi [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacijevo]] bulo [[Unam sanctam]]. <ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/08431a.htm |title= Pope John XXII (Jacques D’euse)|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent |date=1910 |accessdate=14. maj 2015}}</ref><br> Na avinjonski nadškofijski sedež ga je postavil [[papež Klemen V.|Klemen V.]], da bi mu bil zanesljiv tolmač v pravnih zadevah, a 1312 ga je postavil za portoškega suburbikalnega kardinala-škofa. Zastopal je pravno mnenje, po katerem ima papež pravico tudi brez odobrenja koncila razpustiti [[templjarji|templjarje]] in sicer zato, ker je z izgubo [[Sveta dežela|Svete dežele]] 1291 prenehalo njihovo poslanstvo. Glede »Unam sanctam« je menil, da je pravno neoporečna. Na [[Viennski koncil|Viennskem koncilu]] je bil eden izmed glavnih usmerjevalcev. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=279}}</ref> == Papež == === Dveletne volitve === 20. aprila 1314 je po hudi bolezni in kesanju nad kruto usodo templjarjev − katere je bil sokriv − v [[Roquemaure|Roquemauru]] umrl Klemen V. in zapustil med seboj sprt kardinalski zbor: 10 jih je bilo [[Gaskonja|gaskonjskih]], 8 [[Italija|italijanskih]] in 3 [[Provansa|provanški]] in se nikakor niso mogli zediniti za skupnega kandidata, čeprav so takoj vstopili v [[konklave]] in začeli volitve v [[Carpentras]]u. Gaskonjci, na katerih čelo je pokojni papež postavil dva svoja mlajša brata, so za neuspeh javno obdolžili Italijane. Ljudstvo se je dvignilo, zažgalo njihovo bivališče in pomorilo njihove služabnike; kardinali so uvideli, da niso več varni ter so pobegnili 24. julija 1314 ter jih ni bilo več mogoče primamiti nazaj. Začeli so vsaki svoje volitve: eni v Avignonu, drugi v Rimu. Ko je [[sedisvakanca]] trajala že skoraj dve leti, je uspelo kralju [[Filip V. Francoski|Filipu]], da je zopet zbral 23 kardinalov v dominikanskem samostanu v [[Lyon]]u, kjer so po 42 dneh, 7. avgusta 1316, le izvolili Jakoba de Osa ({{lang-fr|Jacques d'Euse oziroma Jacques Duèze}}, {{lang-it|Jaime oziroma Jacme Duesa}}, {{lang-la|Iacobus de Osa}}). Tam so ga 5. septembra 1316 tudi kronali pod imenom Janeza XXII. Sedež sv. Petra je bil torej tokrat prazen dve leti, tri mesece in 23 dni.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=280}}</ref> === Pobožen in odločen papež === Janez je drugi papež, ki je stoloval v Avignonu. Za časa svojega osemnajstletnega papeževanja je zelo redko šel ven iz avignonske papeške palače in še takrat samo zaradi obredov v bližnji stolnici. Izgleda pa, da je obljubil italijanskim kardinalom – da bi dobil njihove glasove med konklavom – da, če bo izvoljen za papeža, ne bo nikoli zajahal konja, razen da bi odjahal v Rim – in je držal besedo, pa tudi v Rim ni šel. Živel je kot kak puščavnik. <ref>{{navedi knjigo|author1= F. Gligora|author2= B. Catanzaro|author3= E. Coccia |title= I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco |page=183}}</ref> V mlajših letih si je pridobil odlično teološko in pravno izobrazbo, bil je prava vladarska narava, odločen, nravno strog in pobožen, za dosego svojih cerkvenopolitičnih ciljev pa tudi nepopustljiv in trmast, odločen v cerkvenoupravnih zadevah. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=180}}</ref> === Protipapež === V Nemčiji sta se za kraljevsko krono spopadla Ludvik Bavarski in Friderik Avstrijski. Najprej je papež zavzemal neopredeljeno stališče. Ko je pa zmagal Ludvik in hotel vzpostaviti svoje gospostvo tudi nad Italijo, čemur pa se je papež odločno uprl in imenoval svojega upravnika. Razvnel se je še en spopad med papeštvom in nemškimi vladarji, ki ni bil nič manj silovit kot tisti iz preteklosti. Janez XXII. je pod kaznijo izobčenja zahteval od Ludvika, da se odpove Italiji, nazadnje ga je tudi dejansko izobčil. Kralj je v Nürnbergu sklical državni zbor, razglasil odstavitev Janeza XXII. in postavil [[protipapež Nikolaj V.|protipapeža Nikolaja V.]], ki pa se je po dveh letih uklonil Janezu XXII. Ludvikov udarec tokrat ni veljal zgolj papeževi osebi, ampak papeštvu kot ustanovi. Na njegovem dvoru so se zbrali nekateri nasprotniki papeštva, med njimi Janez iz Janduna, Okam in Marsilij iz Padove. Ti so 1326 izdali spis ''»Defensor pacis«'', v katerem so zavračali hierarhično ureditev Cerkve, zanikali božji izvor papeškega prvenstva in poudarjali, da je Cerkev skupnost vseh, ki verujejo v Kristusa, skupnost, v kateri so vsi enaki: ne papež ne škofje nimajo od Kristusa nikakršnega posebnega položaja, so le pooblaščenci v skupnosti verujočih. Najvišji vodstveni organ v Cerkvi je po njihovem in kraljevem mnenju [[koncil]], ki zastopa celotno božje ljudstvo. S postavitvijo protipapeža je bil šel cesar vse do skrajne meje; vsi ti koraki pa so ostali nepomembni, ker mu je manjkala moč, da bi tisto, kar je začel, tudi v resnici dokončal. »Omamljen po lahki zmagi, zaslepljen po miselnosti teoretika in gnan naprej po sovraštvu do nasprotnika Janeza, je podvzel Ludvik, ko je dal svetu novega papeža, eno zadevo, ki se je vsekakor morala ponesrečiti.« (Hauck) <ref>Karl Hauck (1916-2007) je bil profesor, pisatelj in zgodovinar srednjega veka</ref> <ref>{{navedi knjigo|author1=F. X. Seppelt|author2=K. Löffler|title=Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart|page=215}}</ref> === [[Frančiškani|Frančiškansko]] uboštvo === [[File:John XXII Papal Antichrist.jpg|thumb|right|180px|Papeža so prikazovali nasprotniki kot prijatelja Antikrista zaradi njegovega nepotizma in spretnega polnjenja cerkvene blagajne; osebno pa je živel skromno.]] Janez XXII. je odločno posegel v spore, ki so [[frančiškani|red manjših bratov]] hudo razdvajali zaradi različnega pojmovanja in tudi prakse [[Frančišek Asiški|Frančiškovega]] uboštva; s svojim nastopom je redu nakazal novo smer delovanja in opredelil vrednostno lestvico meniških zaobljub; papež je poudaril, da je treba na prvo mesto postaviti pokorščino oziroma ubogljivost cerkvenemu vodstvu, na drugo čistost (neporočenost, zdržnost) ter šele na tretje mesto uboštvo (revščino, neposedovanje zemeljskih dobrin). V svoj buli je kot smešno označil mnenje, da vse frančiškansko premoženje neposredno pripada papežu; določil je, da zaradi resničnh življenjskih potreb morajo tudi oni sprejeti neke vrste lastništva nad svojimi stavbami in vrtovi, ki so jim potrebni za preživetje in apostolsko delovanje. Veliko zmedo so napravili v njihovih vrstah tako imenovani [[bratci]] (fraticelli), ki so se po eni strani hoteli odpovedati kakšnikoli lastnini, po drugi strani pa očitali cerkvenim dostojanstvenikom upravljanje z zemeljskimi dobrinami, ki so večkrat presegale najnujnejše potrebe.<br>S pravilnim odnosom do uboštva se je ukvarjalo kar nekaj papeških bul: #''Quorundam exigit'' je določila ureditev [[frančiškani |frančiškanov]], ki naj izvajajo odgovorno lastništvo nad svojim premoženjem; njim pridruži bratce ter nedvosmiselno opredeli vrednostno lestvico samostanskih vrlin: 1.pokorščina, 2.čistost, 3.uboštvo, s tem da postavi na prvo mesto pokorščino cerkvenim predstojnikom. Papež trezno obravnava vprašanje uboštva [[Jezus Kristus|Kristusa]] in apostolov, ki je bilo v bistvu v nenavezanosti na zemeljske dobrine, v dobrodelnosti, apostolatu in spodbuja frančiškane k posnemanje Kristusa ter širjenju njegovega nauka. #''Cum inter nonnulos'' je obsodila nauk o uboštvu, ki trdi, da Kristus in apostoli sploh ničesar niso posedovali ter da so imeli vse skupno; v tem naj bi jih posnemala tudi sodobna cerkvena hierarhija in vsi verniki, kar bi bilo neke vrste komunizem – v praksi pa nemogoče. #''Quia quorundam'' je zavračala nauk o uboštvu [[frančiškani|frančiškanskih]] »spiritualcev« in "bratcev" ter njim podobnim gibanj, kakor tudi nekatere vodilne zagovornike teh že oporekovalskih zamisli. Papež Janez XXII. kot praktičen človek ni spregledal, da bi lahko frančiškansko poudarjanje popolnosti v zvezi z evangeljskim nasvetom »donna povertà« (»gospa revščina«) pomenilo grožnjo za ostalo Cerkev. Skrajneži so izmaknili nadzoru tudi zaradi več kot dveletne sedisvakance in popustljivega ravnanja njegovih prednikov. Z bulo »Exiit qui seminat« je [[papež Nikolaj III.|Nikolaj III.]], z bulo »Exivi de Paradiso« pa [[Viennski koncil]] prenesel vse lastništvo [[red manjših bratov|manjših bratov]] na [[Sveti sedež]], medtem ko naj bi [[frančiškani]] ohranili njegovo zmerno uporabo. Papež opozarja na nedoslednost: lastništvo so teoretično prenesli na papeža, stvari pa so v praksi uporabljali po mili volji. Zato se je enkrat za vselej odpovedal takemu skrbništvu.<br>Z bulo od 7. oktobra 1317 “Quorundam exigit” papež secer priznava Kristusovo uboštvo v razlagi [[papež Nikolaj III.|Nikolaja III.]], kakor tudi ukrepe zoper lastništvo v izvajanju [[papež Inocenc IV.|Inocenca IV.]] ter [[papež Klemen V.|Klemena V.]]; vendar pa v tej buli določa nekatere posameznosti glede dolžine habita in vrste jedi, ki naj jo uživajo. Papež grozi z izobčenjem tistim, ki bi odklanjali ta določila in omenja, da je pokorščina krepost, ki je pomembnejša od uboštva. V teku nekaj mesecev se je večina upornikov vdala, razen štirih, ki niso hoteli ubogati v tako malo duhovnih rečeh, kot je habit in hrana: te so 7. maja 1318 obtožili in obsodili v Marseju na grmado. <ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ |title= Enciclopedia dei papi. Giovanni XXII di Christian Trottmann, traduzione di Maria Paola Arena|publisher=Treccani.it|date=2000 |accessdate=15. maj 2015}}</ref> === Obnoviteljsko delovanje === Papež Janez XXII. je bil odličen in upravnik in učinkovit preureditelj Cerkve. Poslal je zahvalno pismo [[islam|muslimanskemu]] vladarju [[Uzbeg-kan]]u, ki je bil zelo strpen do [[kristjani|kristjanov]] in je z njimi lepo ravnal. <ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=O45CAAAAIAAJ|last=Arnold|first= Thomas Walker|title=The preaching of Islam: a history of the propagation of the Muslim faith|pages=200–201|year=1896|publisher=A. Constable and Company}}</ref> Izročilo pravi, da je sestavil molitev ''Anima Christi'' (=''Duša Kristusova''), ki se je ljudstvu tako priljubila, da jo še dandanes molijo verniki kot poobhajilno zahvalno molitev. 27. marca 1329 je papež obsodil več stavkov [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]] kot heretičnih z bulo ''In Agro Dominico''.<ref>{{navedi knjigo|last=Eckhart|editor1=[[Edmund Colledge]]|editor2= [[Bernard McGinn (theologian)|Bernard McGinn]]|year=1981|title=Meister Eckhart, the Essential Sermons, Commentaries, Treatises, and Defense: The Essential Sermons, Commentaries, Treatises, and Defense|publisher= Paulist Press|page= 77|url=http://books.google.com/books?id=YAYxzu8zqK8C|isbn=9780809123704}}</ref> [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] je 1323 razglasil za svetnika. Sicer pa se je tudi pod njegovim pontifikatom bohotil nepotizem, papeška kurija pa je z iznajdljivim uvajanjem novih davkov, taks in pristojbin vse bolj postajala močna finančna ustanova. Da je zapustil zaklad 25 milijonov zlatnikov, je pravljica; osebno neoporočni in varčni papež pa je ob smrti res zapustil tričetrt milijona zlatih guldnov. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=179}}</ref> === Zmotno učenje === Papež je začel učiti v svojih pridigah v zvezi s temo, ki so jo tedaj zelo radi obravnavali, in sicer, da duše zveličanih ne pridejo takoj do nebeškega gledanja (visio beatifica), ampak da so zaprte »pod oltarjem« do sodnega dne, kjer premišljujejo Kristusovo človeštvo, ne pa še božanstva. Podobno je menil tudi, da hudi duhovi še niso v peklu, ampak da bodo tja prišli šele na sodni dan. To svoje zasebno učenje – ki ga ni nikoli vsiljeval kot versko resnico ali dogmo – je pred smrtjo obžaloval in tudi pred kardinalsko komisijo preklical. <ref>{{navedi knjigo|author1= F. X. Seppelt|author2=K. Löffler |title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart |page=216}}</ref> == Dela == === [[Papeška bula|Papeške bule]] in določbe === [[File:Bulle pontificale de Jean XXII.jpg|thumb|180px|Pečat na [[papeška bula|papeški buli]] [[papež Janez XXII.|Janeza XXII.]] ]] [[Image:France Avignon Notre Dame des Doms.jpg|right|thumb|180px|Notre-Dame des Doms – [[Avignn|avinjonska]] [[stolnica]], ki jo je dal Janez XXII. razširiti in polepšati.]] Papež Janez XXII. je izdal več papeških bul, ki so vsebovane v 70 rokopisnih zvezkih. Večina od njih obravnava zadevo frančiškanskega uboštva: #''[[Ex debito]]'' zahteva papeževo dovoljenje za vsakršno nadarbinsko spremembo (15. september 1316). #(13. junij 1317) priznanje reda montežanov, povezanim s [[cistercijani]], ki mu pripade premoženje [[templjarji|templjarjev]] ter [[ivanovci|ivanovcev]]. #''[[Quorundam exigit]]'' (7. oktober 1317); določi ureditev [[frančiškani |frančiškanov ]], ko jim podredi [[bratci |bratce ]] (fraticelli); opredeli vrednostno lestvico samostanskih vrlin: 1.pokorščina, 2.čistost, 3.uboštvo. #''[[Exsecrabilis]]'' določa, da lahko poseduje uživalec le eno nadarbino in (17. november 1317). #''[[Sancta Romana]]'' (30. december 1317). #''Spondent quas non exhibent'' (1317); obsodi [[alkimisti|alkimiste]] in [[vražar]]je. #(1317) kanonizacija Ludvika Tuluškega (Saint-Louis de Toulouse). #''[[Gloriosa Ecclesia ]]'' (23. januar 1318). #poveča pooblastila [[inkvizicija|inkvizitorjem]] in tožilcem (1318). #Priznanje [[Univerza v Cambridgeu|Cambriške univerze]] kot [[vseučilišče|vseučiliške]] ustanove (1318). #Priznavanje ''Kristusovih vitezov'' na [[Portugalska|Portugalskem]] (15. marec 1319). #ukaz za sekularizacijo cerkve Sv. Mala (l'église de Saint-Malo; 27. oktober 1319)<ref>[[Bibliothèque Sainte-Geneviève]], Paris, Ms 347.17 fol 79 vo.</ref>. #''[[Bulle de dismembration]]'', ki omogoča papeževemu nečaku, Arnaud de Trian-u, odhod v [[Pernes-les-Fontaines|Pernes]] pri [[Carpentras]]u, novo glavno mesto okraja [[Venaissin]], kjer postane upravnik in sodnik (20. april 1320)<ref>Chartier de l'évêché de Carpentras, conservé BM de Carpentras Ms 560. n°10.</ref>. #Naloži bratu [[Bernard Délicieux|Bernardu Délicieuxu]], da sleče meniško obleko (1320). #''[[Quia nonunquam]]'' prepoveduje nadaljnje razpravljanje o uboštvu (26. marec 1322). #''[[Ad conditionem canonum]]'' se papež za vedno odpoveduje lastnini frančiškanov ali drugih beraških redovnikov (8. december 1322). #''[[Cum inter nonnulos]]'' (12. november 1323) obsoja nauk o uboštvu Kristusa in apostolov (ki trdi, da sploh ničesar niso posedovali). #''[[Docta Sanctorum patrum]]'' (1324 – v času pred Veliko nočjo 1325) <ref>Car, « Fait et donné en Avignon, l'an IX de notre pontificat. »</ref>. #''[[ Quia quorundam]]'' obsoja nauk o uboštvu [[frančiškani|frančiškanskih]] »spiritualcev« in [[bratci|bratcev]] (=fraticelli) (10. november 1324). #''Osnoval je zavod [[Gaillac]] v okraju (departmaju) [[Tarn]] (14. februar 1329). #''[[In agro dominico]]'' obsojenih posthumno 28 stavkov [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]] (27. marec 1329). #''[[Quia vir reprobus]]'' (16. november 1329). #''[[Ratio iuris]]'' (ustanovitev osrednjega denarnega sklada 1331). #O blaženem gledanju (»visio beatifica« 1331). #Ločitev Italije od [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimskega cesarstva]]. #''[[Ne super his]]'' (1334). == Smrt in češčenje == [[File:Tombeau de Jean XXII.jpg|thumb|right|upright=1.2|180px|Grobnica Janeza XXII. v zakladnici stolnice Notre Dame des Doms]] Janez XXII. je dočakal 90 let, ko je umrl 4. decembra 1334 v Avignonu in so ga pokopali v tamkajšnji stolnici.<br> Posmrtni papežev spomenik še vedno lahko občudujemo v cerkvi; najnovejša izkopavanja pa se zdi, da potrjujejo izročilo, ki pravi, da so njegove telesne ostanke vrgli v Rono za časa brezbožne francsoske prekucije. <ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii_(Enciclopedia_dei_Papi)/|title= Enciclopedia dei papi. Giovanni XXII di Christian Trottmann, (traduzione di Maria Paola Arena) =Treccani.it|date=2000 |accessdate=15. maj 2015}}</ref> V več krajih ga častijo kot blaženega − uradno pa ni vpisan v seznam svetnikov. O njem pravijo, da je z njegovim vladanjem postalo papeštvo bolj ugledno, če že ni postalo bolj priljubljeno.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=284}}</ref> === Ocena === Papeža Janeza XXII. so pred nastopom papeške službe smatrali za človeka Anžujcev; kot papež pa je uspešno našel ravnotežje med neapoljskimi Anžujci in francoskim kraljem. Papež malomeščanskega porekla se je na papeškem prestolu vsekakor pokazal kot iznajdljiv upravnik in denarni strokovnjak; že kot kardinal je namreč imel tesne zveze z lombardijsko bančno hišo [[Tolomeo]]. Nedvomno je Janez XXII. najpomembnejši avinjonski papež, ki je resnično zgradil papeško denarništvo in kurialno upravo. Zaradi nasprotovanja cesarju in bankirskega videza se je zameril tudi Danteju.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Gergely|title= A pápaság története|page=147}}</ref> [[Dante Alighieri|Dante]] omenja Janeza XXII. v svoji ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' − vendar ne v ''Peklu'', ampak v ''Raju'', in sicer kar dvakrat. Najprej papežu očita, da v svoji lakomnosti ne pozna niti Petra (Ribiča) niti Pavla, ki sta za Kristusa prelila svojo kri, pa še vedno živita in vse vidita (XVIII, 130−136). V XXVII. spevu pa sveti Peter bere levite slabim papežem, med katere prišteva Dante tudi Janeza XXII. (XXVII 57−60)<ref>{{navedi splet|url=http://italian.about.com/library/anthology/dante/blparadiso027.htm|title=The Divine Comedy. Paradiso: Canto XXVII - St. Peter's reproof of bad Popes.|publisher=About.com|date=|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405134754/http://italian.about.com/library/anthology/dante/blparadiso027.htm|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam papežev]] *[[seznam protipapežev]] *[[Seznam francoskih kraljev]] *[[Seznam papeških bul]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. ;{{ikona it}} *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. == Zunanje povezave == {{Commons category|Ioannes XXII|Papež Janez XXII.}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/08431a.htm Copyright © 2012 by Kevin Knight. Catholic Encyclopedia New Advent 1910: Pope John XXII (Jacques D’euse)] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii-papa/ Giovanni XXII papa. Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni-xxii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ Enciclopedia dei papi 2000. Giovanni XXII di Christian Trottmann, (traduzione di Maria Paola Arena)] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[ Bertrand V. Comarque]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Fréjus-Toulon| fréjuski škof]]|years=1300–1310}} {{s-aft|after=[[ Bertrand VI. d'Aimini]]}} {{s-bef|before=[[Jacques II. de Via]]}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Avignon|avignonski nadškof]]|years=1317–1334}} {{s-aft|after=[[Jean II. de Cojordan]]}} {{s-bef|before=[[Pierre de la Chapelle Taillefer]]}} {{s-ttl|title=[[Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Vitale]] |years=1312–1313}} {{s-aft|after=[[Bertrand de La Tour]]}} {{s-bef|before=[[ Giovanni da Morrovalle]] OFM}} (1302-1312) {{s-ttl|title=[[Suburbikarna škofija Porto-Santa Rufina|portojski kardinal-škof]]|years=1313–1316}} {{s-aft|after=[[ Bernard de Castanet]]}} (1316-1317) {{s-bef|before=[[Papež Klemen V.|Klemen V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]] |years=1316–1334}} {{s-aft|after=[[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoski teologi]] [[Kategorija:Heretično krščanstvo]] [[Kategorija:Francoski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Francoski kardinali]] [[Kategorija:Francoski papeži]] [[Kategorija:Francosko papeštvo]] [[Kategorija:Avignonsko papeštvo]] [[Kategorija:Papeži dominikanci]] [[Kategorija:Obnovitveni papeži]] nbzuqlowk3epetvs2gv8k6ku0lhki7i Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6655421 6651551 2026-04-03T17:14:51Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6655421 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 62x67oxgynror0evh0fde3268bkqn0z Uporabniški pogovor:Florentina Veršič 3 423506 6655570 6561279 2026-04-04T06:45:23Z Yerpo 8417 /* Franc Karel - CEE */ nov razdelek 6655570 wikitext text/x-wiki == Glasbene skupine == ... tako kot vse ostale teme v Wikipediji morajo zadostovati [[Wikipedija:Pomembnost|osnovnim kriterijem pomembnosti]], da zaslužijo članek o sebi. To pokažeš tako, da navedeš prispevek ''o njih'' v ''zanesljivem, uglednem mediju''. To pomeni brez uradne spletne strani, lokalnih časopisov in ljubiteljskih spletišč, ki bolj ali manj objavljajo samo piarovski material (tipa narodnjak.si), in bežne omembe tudi niso dovolj. Pri ansamblu Razum že ni videti, da bi zadostoval kriterijem, zato bo članek brisan, če ne bo dobrih virov. Podobno velja tudi za Mlade korenjake in Žargon, čeprav tam so omenjene neke nagrade, tako da bo verjetno lažje najti vire. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:33, 16. avgust 2016 (CEST) :Kar sem jaz gledal po strani narodnjak.si, je zelo slabe kakovosti, recimo pri opisih skupin so običajno samo kopije piarovskega materiala brez sledi o kakšni uredniški aktivnosti. Pa ko bereš floskule tipa "že tradicionalni 8. festival", je jasno, da gre samo za kup oglasov. Tudi rumeni tisk kalibra ''Slovenskih novic'' ni ravno kredibilen vir podatkov, predlagam, da raje poskusiš najti omembe v kakšnem resnejšem regionalnem mediju, recimo ''Gorenjski glas'' ali ''Primorske novice''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:27, 16. avgust 2016 (CEST) Pa da ne bom samo kritiziral, [[Wikipedija:Uvod|dobrodošla med wikipedisti]], na svojem področju zanimanja lahko zelo koristiš, če se boš odločila nadaljevati z delom. Kot verjetno vidiš iz seznama ansamblov, je tukaj precejšen kaos, tako da kar pogumno selekcioniraj in dopolni kar je treba. En tvoj članek sem za spodbudo uvrstil med "Ste vedeli...?" na glavni strani za ta teden, če bo vse tako dobro referencirano, bo sploh super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:19, 22. avgust 2016 (CEST) :Hvala za pohvalo in za uvrstitev mojega članka na glavni strani :) Seznam ansamblov sem že popravila do sedaj do te mere, da sem jih razvrstila po abecedi in nekaj malega dopolnila, trenutno se pa na tem področju bolj ukvarjam s festivali in se še bom vrnila nazaj do samih ansamblov. Zdaj imam približno občutek, na kak način moram delati. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 14:57, 22. avgust 2016 (CEST) Ker vidim, da si poznavalka narodnozabavne glasbe, lahko naložiš v Zbirko tudi kakšno sliko, če jo morda imaš. Glej: [[c:Category:Oberkrainer ensembles from Slovenia|Category:Oberkrainer ensembles from Slovenia]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:58, 22. avgust 2016 (CEST) :Kako je sploh z nalaganjem kakršnihkoli slik na Wikipedijo? Verjetno jih ne more človek kar vzeti s spleta in naložit sem, ali pač? [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 19:26, 25. avgust 2016 (CEST) Ja to pa seveda ne - zaradi kršitve avtorskih pravic, razen če kje najdeš sliko pod kakšno prosto licenco. Najlažje je zato, da objaviš lastne slike, za ostale pa je načeloma treba dobiti dovoljenje za objavo (temu se reče [[c:Commons:OTRS|OTRS]]). Glede nalaganja je še tako, da se sliko, ki jo naložiš v [[c:|Zbirko]], lahko s preprostim kopiranjem njenega imena uporabi v katerikoli Wikipediji, Wikiviru ali drugem sorodnem projektu. Če pa jo naložiš na našo Wikipedijo, pa je ni možno uporabiti drugje kot tu. Zato se semkaj nalagajo samo kakšni zaščiteni logotipi, avtorsko zaščitene umetnine (arhitektura, slike, kipi...) in kar je še takega. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:38, 25. avgust 2016 (CEST) :Par napotkov samo pri urejanju: * Na vrhu članka lahko dodaš Infopolje. Glej na primer članek [[Ansambel Mladi korenjaki]]. * V uvodni vrstici zapiši Ansambel Ta in ta s krepko. * Poglavje Viri pride nad poglavjem Glej tudi. * Nad kategorijami dodaj <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Mladi korenjaki}}</nowiki></code> (primer), kadar je beseda ''Ansambel'' na začetku imena, sicer pa ni treba. Podobno je drugače tudi pri ameriških in drugih skupinah, na primer [[The Doors]], kjer se doda <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Doors}}</nowiki></code>. * Za vire seveda lahko uporabiš tudi portale o narodnozabavni glasbi ali uradne strani ansamblov ali tudi časopise in revije z "rahlo rumeno" vsebino, vendar je vseeno treba podatke črpati brez subjektivizmov in z veliko mero kritične presoje. Prednost pa imajo pač monografije in pa periodika, ki vsak malo diši po novinarskem pristopu. * Odločen vir za tvoje prispevke je knjiga ''Vsi najboljši muzikanti'' [[Ivan Sivec|Ivana Sivca]]. Je v dveh obsežnih zvezkih po 600 strani. Zelo priporočam. Takole zgledata oba dela: [http://www.ivan.sivec.net/knjige_o_glasbi/vsi_najboljsi_muzikanti.php 1. del] in [http://www.ivan.sivec.net/knjige_o_glasbi/vsi_najboljsi_muzikanti2.php 2. del] {{COBISS|ID=75692544}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:05, 27. avgust 2016 (CEST) Na dodajanje polj in kategorij se še ne spoznam najbolj, ker sem nova, bom pa poskusila. Knjigo "Vsi najboljši muzikanti" poznam, vendar je žal nimam, mogoče bom jo šla enkrat poiskat v knjižnico in bom takrat dopolnila članke. Hvala za nasvete. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 12:11, 28. avgust 2016 (CEST) :Ali lahko malo pogledaš to sliko, če morda veš za kateri ansambel gre: [[c:File:2014 05 15 Dan SV Kranj 18.jpg]]. Zdi se mi, da bi to moral biti [[Ansambel Gregorji]], samo se zasedba precej razlikuje od tiste na njihovi spletni strani. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:21, 15. september 2016 (CEST) Dobro, da piše kraj nastopa, tako da sem našla posnetek proslave, saj je bila predvajana na TV SLO 1 (link: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/proslave-in-slavnostne-seje/174275843) in sem našla na približno 54:00 ta del, kjer piše, da gre za Kvintet orkestra slovenske vojske, tako da res ne gre za Gregorje. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:27, 15. september 2016 (CEST) : Res hvala za trud. Sem že sam iskal kakšen podroben opis, pa ga žal nisem našel. Dejansko je samo [[Janez Benko]] iz Gregorjev, za harmonikarja pa sem tudi mislil, da je, ampak zdaj vidim, da ni. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:13, 15. september 2016 (CEST) == Slike == Za slike, ki si jih sama posnela, je res boljše, če jih objavljaš kar v [[c:|Zbirko]], da so tako na voljo vsem, ne samo slovenskim uporabnikom. Sliko iz Stične lahko še enkrat naložiš tja, tu pa jo bom potem zbrisal, da se ne podvaja. V čarovniku za nalaganje se v seznamu licenc javna last nahaja na zadnjem mestu. Za kategorijo pa lahko napišeš [[c:Category:Stična of the Youth|Stična of the Youth 2014]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:11, 29. september 2016 (CEST) :Mislim, da sem naredila prav, edino podkategorije nisem nastavila, mogoče še mi uspe. Prosim, da ti zamenjaš sliki. Zanima pa me, kje najdem kode za info polja, da bi uporabila pravilno za ta članek. Za glasbene festivale sem potem vedno kopirala kodo in menjala podatke. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:01, 29. september 2016 (CEST) Naložba, vidim, je uspela. Podkategorijo sem ustvaril in tukaj zamenjal sliko. Parametri za infopolje pa so navoljo na strani predloge: [[Predloga:Infopolje Glasbeni festival]]. Ja, je kar veliko stvari za naštudirat tu, ampak k sreči so zanimive. Sicer pa presenetljivo hitro osvajaš Wikisvet. Lahko tudi bolj počasi – saj se ne mudi. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 22:59, 29. september 2016 (CEST) :Hvala za pohvalo o hitrem učenju dela na Wikipediji. Zdaj se bom res morala upočasniti zaradi začetka novega študijskega leta, tako da bo ustvarjanje novih in dopolnjevanje ali popravljanje starih člankov potekalo počasneje. Prosim, če v članek uvrstiš še kakšno od svojih slik, ki so v zbirki, da bo tudi članek privlačnejši. Glede infopolja - naj za Stično mladih uporabim infopolje glasbenega festivala? Jaz ga ne bi uvrstila ravno pod glasbeni festival, čeprav je prisotne veliko glasbe. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 11:36, 30. september 2016 (CEST) Sem dal sedaj bolj splošno {{tl|Infopolje Tradicionalni dogodek}}. Pa še nekaj slik zraven. Študij pa le pazi, da ne bo preveč na stranski tir zašel. Malo neprevidnosti, pa si lahko hitro v kaši. Pa seveda uspešno na faxu. Še en neformalni in nezavezujoči namig: včasih se da s kakšnim profesorjem zmenit (včasih tudi ne) za temo za seminarsko, ki lahko prav pride tudi na wiki. Dve muhi na en mah. Na primer, za predmet Aerodinamika II si izbereš naslov [[Ansambel Fantje z vseh vetrov]]. Ok, pustimo neumnosti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:41, 1. oktober 2016 (CEST) :Hvala za ureditev članka in želje za faks. Glede seminarske nisem popolnoma dojela sporočila, ali je bila mišljena kot šala ali leti to na moja članka, ki sta dejansko vzeta iz ene mojih seminarskih nalog ... [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:01, 2. oktober 2016 (CEST) Aja, se opravičujem, če sem se nerodno izrazil. Dejansko se mi zdi koristno, da se kakšna seminarska "uvozi" tudi sem. Mislim sem preprosto, da je še bolj zanimivo, kadar se da vnaprej dogovorit za temo seminarske za potrebe Wikipedije. Lažje se tako motiviraš, saj predpostavljaš, da bo tu gor mogoče še komu kdaj koristila, v nasprotnem primeru pa je res res majhna možnost za kaj takega. Tvoja že objavljena seminarska je vsekakor dobrodošla med članki. Pardon še enkrat. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:04, 2. oktober 2016 (CEST) :Ni problema, očitno je šlo za nesporazum. Vsekakor še bodo kakšni prispevki z moje strani. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:18, 2. oktober 2016 (CEST) Dobro bi bilo tudi, da dodaš slikam predlogo OTRS pending ([https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3APosko%C4%8Dni_muzikanti_01.jpg&action=historysubmit&type=revision&diff=254283602&oldid=254282836 kot tukaj]), drugače bodo slike lahko predlagane za brisanje ali kar brisane. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:50, 5. avgust 2017 (CEST) :Hvala za opozorilo, bom uredila :) – [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 19:52, 5. avgust 2017 (CEST) == Heroj == Dear Florentina Veršič! Can you make an article about bollywood movie Heroj 1983 ([[en:Hero (1983 film)]] and find screenshot or poster from this movie? Hvala vam! --[[Posebno:Prispevki/92.100.18.108|92.100.18.108]] 16:18, 11. november 2017 (CET) :Hello, at the moment I'm working on other projects for which I think that slovene Wikipedia needs them more that an article about this film. I can also see the poster from this movie in English article. For articles in other languages you can locally upload it on the principle of fair use. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:29, 11. november 2017 (CET) == Mik Soss == Sem videl da si napisala stran o [[Mik Soss|Miku Sossu]]. To je moj stric in imam 2 pripombi. Kolikor vem ni bil nikoli pevec. In tudi jadral ni nikoli Imel je pa več jaht z imenom Golica. [[Uporabnik:Lesko987a|Lesko987a]] ([[Uporabniški pogovor:Lesko987a|pogovor]]) 13:15, 15. januar 2018 (CET) :Pozdravljen, hvala za pripombi. Očitno sem po pomoti med kopiranjem predloge za infopolje naredila napako in pustila, da je bil pevec. To sem res spregledala in bom sedaj popravila. Za jahto sem našla podatek v navedenem viru iz Gorenjskega glasa, kjer piše, da je šlo le za eno jadrnico in da je v pokoju jadral, zaradi tega sem to tudi napisala. Prosim, da preveriš ta naveden vir, lahko pa, da so pač tam napačni podatki ... − [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 17:09, 16. januar 2018 (CET) == IČ == Ojla, malo imamo krize z izbranimi članki, pa sem opazil, da na veliko dodajaš vsebino v članka o [[Diana Spencer|Diani Spencer]] in [[Federico Fellini|Federicu Felliniju]]. Na bežen pogled je članek o Diani zgledno urejen in že kompleten, tako da me zanima, če si z njim končala, ker bi bil zelo primeren za predlog za IČ. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:22, 17. oktober 2018 (CEST) :S člankom o Diani je tako, da je res samo še malenkost za prevest (grb, naslovi), tako da s tega vidika je praktično končan. Problem je z notranjimi povezavami, ki manjkajo, in pa viri. Večinoma so dodani po starem sistemu (na koncu odstavkov), niso (še) dodani vsi, ampak bom delala na tem, da čimprej končam. Prosim te za slovnični oz. stilni pregled, jaz pa se bom lotila virov. Tako da če meniš, da predvsem ti viri niso tako problematični, bom vesela, če ga predlagaš za izbrani članek, do sedaj sem največ truda vložila ravno v tega :) Federico Fellini pa je še v postopku prevajanja, malo skačem sem in tja ter skušam dodati še kakšnega manjkajočega. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 10:17, 19. oktober 2018 (CEST) == Christian Wolff == Sem ga uvrstil v Ste vedeli..., ampak IMDb ni najboljši vir (biografije in podobno vsebino tam pišejo obiskovalci, torej je podoben Wikipediji, ki ne velja za zanseljivo). Poglej še po članku [[:de:Anders als du und ich (§ 175)]], če je kak uporaben vir. Ko sem že pri filmih, si končala s Fellinijevim člankom vsaj v grobem? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:40, 28. april 2019 (CEST) :Se opravičujem za čakanje, bila sem zdoma in nisem prišla do Wikipedije. Nisem vedela, da stran IMDb deluje na tak način, bom poiskala v naslednjih dneh boljši vir. Fellini je pa kar se bistvenih stvari tiče pokrit, so pa še določene zadeve za prevest (vpliv in zapuščina, nagrade in filmografija). Se lotim prednostno tega, če bom seveda kaj utegnila? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:32, 5. maj 2019 (CEST) == DYK == Oprosti, nisem namerno ignoriral tvojega predloga za ta teden, samo spregledal sem ga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:50, 25. januar 2022 (CET) :Eh, sploh ni problema, jaz pač poskusim s predlogom, ko kaj novega ustvarim, da imam v svoji statistiki višjo številko, haha :) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 11:13, 27. januar 2022 (CET) Se posipam s pepelom, ampak isto sem naredil še enkrat. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:15, 30. september 2024 (CEST) :Pa drugič :) - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 10:06, 5. oktober 2024 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Čisto iz radovednosti == — Lep dan tudi tebi, Florentina! Ker ste glavna avtorica članka o skupini «[[Ansambel Navihanke|Navihanke]]», sem vas iz čiste radovednosti hotela vprašati Florentina, če veste katerega leta je bila rojena Tanja Čretnik?! S hvaležnostjo, [[Uporabnik:Артурчик.|Артурчик.]] ([[Uporabniški pogovor:Артурчик.|pogovor]]) 23:04, 31. marec 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Артурчик.|Артурчик.]]: Izgleda, da leta 1981 (https://veseljak.svet24.si/novice/5bf1bd11c302a/na-danasnji-dan). Naveden vir sicer ni najbolj zanesljiv. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:11, 31. marec 2024 (CEST) — Zelo sem vam hvaležen! [[Uporabnik:Артурчик.|Артурчик.]] ([[Uporabniški pogovor:Артурчик.|pogovor]]) 14:32, 1. april 2024 (CEST) == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Andrew Mountbatten Windsor == Pozdravljena, morda si že zasledila, da bodo princu Andrewu odvzeli naziv princa ter z njim povezane privilegije. Ker si večino članka prevedla ti, bi ga morda lahko še posodobila? Če ne bo šlo, lahko tudi jaz, bi ga pa rad uvrstil med novice na glavno stran, a bi bila potrebna posodobitev članka pred tem. Hvala in lep pozdrav! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:08, 2. november 2025 (CET) :Pozdravljen, :žal zadnja 2 meseca ne uspem prispevati na Wikipedijo zaradi popolne okupacije z novo vlogo mame :-) Prosim, da ga posodobiš ti, ko bom imela pa spet več časa, pa bom nadaljevala z delom. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 20:18, 2. november 2025 (CET) ::Oooooo, čestitke, sem se zelo razveselil novice! Seveda razumem, bom sam dopolnil članek. Veliko spanca želim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:54, 2. november 2025 (CET) :::{{opravljeno}} Morda so še kje kakšne malenkosti, ampak večino sem prevedel :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:46, 5. november 2025 (CET) ::::Hvala za čestitke in hvala za opravljeno delo namesto mene. :-) - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 11:43, 6. november 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko računalniških igric, predvsem pa spanca :) S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:23, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala in enako :) :Haha, saj ne ustvarjam samo strani o računalniških igricah, za katere sicer že dolgo nimam več časa :P [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:34, 24. december 2025 (CET) == Franc Karel - CEE == Živjo, želiš s svojim najnovejšim prispevkom (in morebitnimi drugimi v naslednjih dveh mesecih) sodelovati v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|trenutnem natečaju pisanja člankov]]? Če ja, se prosim samo med udeležence vpiši - [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci|tukaj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:45, 4. april 2026 (CEST) hs7bt1cxcpagou71ka1b3pj0gpebffv Uporabnik:Florentina Veršič 2 423512 6655371 6647846 2026-04-03T15:19:16Z Florentina Veršič 146476 /* Ustvarjeni članki */ +1. 6655371 wikitext text/x-wiki '''Florentina Veršič''' (* [[1995]]), otrok Slovenskih goric, ki je svoje poslanstvo našel v medicini, za odklop pa se spusti v svet literature ali glasbe, zapisuje lastne stihe, preživlja čas z bližnjimi ali prispeva v zakladnico informacij na Wikipediji. Bolje živeti kratko in polno življenje kot dolgo in prazno. Na Wikipediji sodelujem od 14. 8. 2016. Ustvarjam nove članke s prevajanjem iz angleških člankov ali lastne izvirne članke. Popravljam in dopolnjujem tudi že obstoječe, predvsem razne škrbine. {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Uporabnik</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = width:260px; float:right; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik sl}} {{uporabnik en-3}} {{uporabnik de-1}} {{uporabnik ženska}} {{uporabnik sl-EU}} {{uporabnik Uni-MB}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik od|14|8|2016}} {{uporabnik IČ|12}} {{uporabnik Ste vedeli|75}} {{Uporabnik WPMed}} {{Uporabnik WP1000}} {{uporabnik prenosni računalnik}} }} Članek [[ABC-prenašalec]] je prepisan iz moje lastne seminarske naloge ''ABC transporterji'', napisane med aprilom in majem 2015. Prav tako je članek [[Fondaparinuks]] prepisan iz moje lastne seminarske naloge ''Fondaparinuks'', napisane aprila 2016. == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Združeno kraljestvo}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Poljska}} |- |{{zastava|Francija}} |- |{{zastava|Monako}} |- |{{zastava|Črna gora}} |- |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Portugalska}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Lihtenštajn}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Malta}} |} == Ustvarjeni članki == Tukaj so razdeljeni v skupine in po abecedi našteti članki, ki sem jih ustvarila do sedaj. === Biografije === Razvrščeni po abecedi po priimkih. {{columns-list|3| '''*''' * [[Anne, kraljevska princesa]] * [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] * [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] * [[Princ Harry, vojvoda Susseški]] * [[Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)]] '''A''' * [[Philip Anglim]] * [[Franc Ankerst]] '''B''' * [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]] * [[Enid Blyton]] * [[Bryan Brown]] * [[Eleanor Burford]] * [[Walter Buschhoff]] '''C''' * [[Richard Chamberlain]] '''Č''' * [[Zvonko Čemažar]] '''D''' * [[Kirk Douglas]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Daryl Duke]] '''F''' * [[Saša Frelih]] '''G''' * [[Zsa Zsa Gabor]] '''H''' * [[David Hasselhoff]] * [[Nicky Hayden]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Jennifer Love Hewitt]] * [[Janez Hvale]] '''K''' * [[Joži Kališnik]] * [[Richard Kiley]] * [[Hardy Krüger mlajši]] '''L''' * [[Piper Laurie]] * [[Bruni Löbel]] * [[Christopher Lloyd]] '''M''' * [[Henry Mancini]] * [[Colleen McCullough]] * [[Franc Mihelič]] * [[Andrew Mountbatten-Windsor]] '''P''' * [[Sydney Penny]] * [[Christopher Plummer]] * [[Igor Podpečan]] * [[Fanika Požek]] '''R''' * [[Siegfried Rauch]] * [[Metka Ravnjak Jauk]] * [[Kenny Roberts, Jr.]] * [[Albin Rudan]] * [[Heiko Ruprecht]] '''S''' * [[Jean Simmons]] * [[Mik Soss]] * [[Ferry Souvan]] * [[Jožica Svete]] * [[Barbara Stanwyck]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Marjan Stare]] '''V''' * [[Renato Verlič]] '''W''' * [[Paul Walker]] * [[Rachel Ward]] * [[Mare Winningham]] * [[Christian Wolff (igralec)|Christian Wolff]] '''Z''' * [[Mark Zuckerberg]] }} === Medicina === {{columns-list|2| * [[ABC-prenašalec]] * [[Amputacija]] * [[Antiagregacijska učinkovina]] * [[Antikoagulant]] * [[Atrioventrikularni blok]] * [[Budd-Chiarijev sindrom]] * [[Endokarditis]] * [[Hiperholesterolemija]] * [[Hipernatriemija]] * [[Hiponatriemija]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Klasifikacija Killip-Kimball]] * [[Paraneoplastični sindrom]] * [[Perikarditis]] * [[Tangierska bolezen]] }} ==== Učinkovine ==== * [[Fondaparinuks]] * [[Gentamicin]] * [[Metoklopramid]] * [[Nebivolol]] * [[Omalizumab]] * [[Rokuronijev bromid]] === Film in televizija === * [[Gozdarska hiša Falkenau]] * [[Nazaj v prihodnost]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Nazaj v prihodnost 2]] * [[Nazaj v prihodnost 3]] * [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]] * [[Policijska akademija (film)|Policijska akademija]] * [[Policijska akademija 2]] * [[Policijska akademija 3]] * [[Policijska akademija 4]] * [[Policijska akademija 5]] * [[Policijska akademija 6]] * [[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]] === Videoigre === * ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * ''[[Grand Theft Auto III]]'' * ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' * [[Založnik videoiger]] === Narodnozabavna glasba === ==== Ansambli ==== {{columns-list|2| * [[Ansambel Alojza Grnjaka]] * [[Ansambel Borisa Kovačiča]] * [[Ansambel Dorka Škoberneta]] * [[Ansambel Ekart]] * [[Ansambel Frajkinclari]] * [[Ansambel Franca Flereta]] * [[Ansambel Franca Miheliča]] * [[Ansambel Golte]] * [[Ansambel Igor in zlati zvoki]] * [[Ansambel Jožeta Krežeta]] * [[Ansambel Lojzeta Slaka]] * [[Ansambel Ludvika Lesjaka]] * [[Ansambel Maksa Kumra]] * [[Ansambel Milana Vitka]] * [[Ansambel Mladi Dolenjci]] * [[Ansambel Mladi korenjaki]] * [[Ansambel Modrijani]] * [[Ansambel Naveza]] * [[Ansambel Navihanke]] * [[Ansambel Nemir]] * [[Ansambel Nika Zajca]] * [[Ansambel Novi spomini]] * [[Ansambel Ota Roma]] * [[Ansambel Ottavia Brajka]] * [[Ansambel Petra Finka]] * [[Ansambel Pogum]] * [[Ansambel Poskočni muzikanti]] * [[Ansambel Primorski fantje]] * [[Ansambel Roka Žlindre]] * [[Ansambel Rudija Bardorferja]] * [[Ansambel Rudija Marondinija]] * [[Ansambel Slovenija]] * [[Ansambel Spev]] * [[Ansambel Storžič]] * [[Ansambel Taims]] * [[Ansambel Toneta Žagarja]] * [[Ansambel Veseli planšarji]] * [[Ansambel Vikend]] * [[Ansambel Vižarji]] * [[Ansambel Žargon]] * [[Fantje z vseh vetrov]] * [[Kvintet Dori]] * [[Skupina Gadi]] * [[Štajerskih 7]] }} ==== Festivali ==== * [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj]] * [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan]] * [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk]] * [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak]] * [[Festival za Veliko nagrado Savinjske doline Marija Reka]] * [[Graška Gora poje in igra]] * [[Novoletni festival narodnozabavne glasbe Dolenjske Toplice]] * [[Seznam narodnozabavnih festivalov in tekmovanj v Sloveniji]] * [[Slovenska polka in valček]] * [[Večer slovenskih viž v narečju]] ==== Albumi ==== {{columns-list|2| * [[Božič z Modrijani (album)]] * [[Daleč je dom (album)]] * [[Kam šel je čas ... (album)]] * [[Kjer je glasba, tam smo mi (album)]] * [[Modrijani z gosti (album)]] * [[Moja (album)]] * [[Na stare lepe čase (album)]] * [[Neskončno zaljubljena (album)]] * [[Poljub pod pajčolanom (album)]] * [[Pusti mi pesmi (album)]] * [[Rock me (album)]] * [[Spomin na pevca še živi (album)]] * [[Tvoje solze me bolijo (album)]] }} === Drugo === * [[Festival Stična mladih]] * [[Gorski zdravnik]] * [[Grand Theft Auto]] * [[Pesem ptic trnovk]] * [[Seznam konstruktorskih svetovnih prvakov v motociklizmu]] === Predloge === * [[Predloga:Bolezni srca]] * [[Predloga:Častni oskar]] * [[Predloga:Dirkaški svetovni prvaki Formule 1]] * [[Predloga:Družinsko drevo Kirka Douglasa]] * [[Predloga:Emmy za najboljšega gostujočega igralca v dramski seriji]] * [[Predloga:Emmy za najboljšega igralca v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji]] * [[Predloga:Emmy za najboljšo igralko v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji]] * [[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih]] * [[Predloga:MotoGP legende]] * [[Predloga:Repsol Honda]] * [[Predloga:Ruski vladarji]] * [[Predloga:Suzuki MotoGP]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca v stranski vlogi TV]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšega igralca v televizijski drami]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšo igralko TV miniserija film]] * [[Predloga:Zlati globus za najboljšo igralko v stranski vlogi TV]] == Popravljeni članki == Tukaj so našteti članki, ki jih nisem ustvarila jaz, vendar sem jih ali jih še veliko urejam, popravljam ali dopolnjujem. === Biografije === Razvrščeni po abecedi po priimkih. {{columns-list|3| '''*''' * [[Elizabeta I. Angleška]] * [[Ludvik XIV. Francoski]] '''A''' * [[Abu Nuvas]] * [[Neil Armstrong]] '''B''' * [[Otto von Bismarck]] '''C''' * [[Jacques Cartier]] * [[Miguel de Cervantes]] * [[Tom Cruise]] '''F''' * [[Federico Fellini]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Franc Flere]] '''G''' * [[Alojz Grnjak]] * [[Johannes Gutenberg]] '''H''' * [[David Hilbert]]''' '''K''' * [[John Maynard Keynes]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Anita Kralj]] '''N''' * [[Džavaharlal Nehru]] '''R''' * [[Valentino Rossi]] * [[Ernest Rutherford]] '''S''' * [[Diana Spencer]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] }} === Narodnozabavni ansambli === * [[Ansambel Ajda]] * [[Ansambel Alpski kvintet]] * [[Ansambel Beneški fantje]] * [[Ansambel Bojana Kudra]] * [[Ansambel bratov Avsenik]] * [[Ansambel bratov Poljanšek]] * [[Ansambel bratov Žerjav]] * [[Ansambel Dolinarji]] * [[Ansambel Štirje kovači]] * [[Čuki]] * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] === Anatomija === * [[Debelo črevo]] * [[Dihala]] * [[Medenica]] * [[Obtočila]] * [[Srce]] * [[Trebuh]] * [[Uho]] * [[Želodec]] === Drugo === * [[Evanescence]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Fantje s Praprotna]] * [[Gorski zdravnik (2008)]] * [[Grand Theft Auto V]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Kolaps]] * [[Pesniški turnir]] * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] * [[Ti moja rožica (album)]] == Ste vedeli, da ...? == {{Polje za glavno stran |BarvaObrobe-svetla=AAD5FF |BarvaObrobe-temna=82ADD7 |BarvaNaslova=AAD5FF |Slika=Ambox blue question.svg |px=32 |Naslov_polja=Ste vedeli, da ...? |Vsebina= {{*gs}}... [[slovenska redakcija RAI]] vsako leto posname finale '''[[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|festivala narodnozabavne glasbe Števerjan]]'''? {{*gs}}... je na svetu znanih samo 100 obolelih za '''[[Tangierska bolezen|tangiersko boleznijo]]'''? {{*gs}}... je pisatelj [[Ivan Sivec]] napisal vrsto besedil za [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavni]] '''[[Ansambel Franca Miheliča]]'''? {{*gs}}... so roman '''''[[Pesem ptic trnovk]]''''' po svetu prodali v 30 milijonih izvodov? {{*gs}}... je televizijska miniserija '''''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]''''' druga najvišje ocenjena in priljubljena miniserija v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vseh časov? {{*gs}}... harmonikar '''[[Franc Mihelič]]''' velja za utemeljitelja petprstnega igranja na [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]? {{*gs}}... je na Sazasu registriranih kar 1150 del, katerih avtor ali soavtor je '''[[Igor Podpečan]]'''? {{*gs}}... je angleška pisateljica '''[[Eleanor Hibbert]]''' napisala več kot 200 knjig pod osmimi različnimi [[psevdonim]]i, kot sta '''Victoria Holt''' in '''Philippa Carr'''? {{*gs}}... so v razvitem svetu [[virusi]] najpogostejši povzročitelji '''[[Perikarditis|perikarditisa]]'''? {{*gs}}... '''[[Ansambel Dorka Škoberneta]]''' nikoli ni niti snemal, niti nastopal s kakršnimikoli pevci? {{*gs}}... je angleška mladinska pisateljica '''[[Enid Blyton]]''' najprej želela postati poklicna [[pianist]]ka? {{*gs}}... je pevca in igralca '''[[David Hasselhoff|Davida Hasselhoffa]]''' med nastopom na mestu padca [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] leta 1989 skoraj zadela petarda? {{*gs}}... je ameriška igralka '''[[Barbara Stanwyck]]''' v svojem prvem filmu nastopila v obrobni vlogi plesalke, čeprav ji je bila najprej ponujena glavna vloga? {{*gs}}... se je britanski '''[[princ Filip, vojvoda Edinburški]]''' rodil na [[Krf|Krfu]] in je naturaliziran Britanec? {{*gs}}... je kanadski igralec '''[[Christopher Plummer]]''' (na sliki) najprej nameraval postati koncertni [[pianist]]? {{*gs}}... je '''[[Nicky Hayden]]''' z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v razredu [[MotoGP]] leta 2006 prekinil petletno vladavino [[Valentino Rossi|Valentina Rossija]]? {{*gs}}... je hollywoodska igralka '''[[Jean Simmons]]''' (na sliki) začela kariero z vlogami v britanskih [[Film|filmih]]? {{*gs}}... se '''[[Budd-Chiarijev sindrom]]''' pojavi pri eni osebi na milijon odraslih? {{*gs}}... je '''[[Bryan Brown]]''' svojo ženo [[Rachel Ward]] spoznal na snemanju miniserije ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'', v kateri sta igrala zakonca O'Neill? {{*gs}}... nune v [[Mayerling|Mayerlingu]] še danes molijo za dušo '''[[Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske|avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa]]'''? {{*gs}}... se učinkovina '''[[metoklopramid]]''' uporablja za blaženje težav z [[Želodec|želodcem]] in [[Požiralnik|požiralnikom]], pa tudi [[Migrena|migrenskih glavobolov]]? {{*gs}}... je '''[[Marjan Stare]]''' avtor besedil nekaterih najbolj znanih pesmi [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]], kot sta »[[Slovenija, od kod lepote tvoje]]« in »[[Planica, Planica]]«? {{*gs}}... je več filmskih studiev najprej zavrnilo scenarij za film '''''[[Nazaj v prihodnost]]'''''? {{*gs}}... je '''[[princ Harry Valižanski]]''' dvakrat služil v [[Afganistan|Afganistanu]] kot vojak? {{*gs}}... je bil '''''[[Nazaj v prihodnost 2]]''''' prvi film, v katerem je zaigral [[Elijah Wood]]? {{*gs}}... je slovenska pevka '''[[Jožica Svete]]''' (na sliki) najprej izvajala popevke, nato pa se pridružila [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblu bratov Avsenik]]? {{*gs}}... je ameriški igralec '''[[Richard Kiley]]''' dvakrat v istem letu osvojil tako [[zlati globus]] kot tudi [[Emmy|emmyja]]? {{*gs}}... travmatična '''[[amputacija]]''' predstavlja neposredno nevarnost [[Smrt|smrti]] zaradi velike izgube [[Kri|krvi]]? {{*gs}}... je bil film '''''[[Nazaj v prihodnost 3]]''''' sneman hkrati s [[Nazaj v prihodnost 2|predhodnikom]]? {{*gs}}... je '''[[Anne, kraljevska princesa|kraljevska princesa Anne]]''' prva članica britanske kraljeve družine, ki je tekmovala na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]]? {{*gs}}... je '''[[Ferry Souvan]]''' v prvi različici besedila ''[[Tam, kjer murke cveto]]'' pomotoma napisal, da je [[encijan]] rdeče barve? {{*gs}}... je igralka in pevka '''[[Mare Winningham]]''' iz [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliške vere]] prestopila v [[judovstvo]]? {{*gs}}... je igralec '''[[Philip Anglim]]''' najprej želel postati [[veterinar]]? {{*gs}}... je bil biografski film o [[Stephen Hawking|Stephenu Hawkingu]] '''''[[Teorija vsega (film)|Teorija vsega]]''''' posnet po spominih njegove prve žene Jane? {{*gs}}... je mladinski pisatelj [[Smiljan Rozman]] tudi igral bobne v narodnozabavnem '''[[Ansambel Milana Vitka|Ansamblu Milana Vitka]]'''? {{*gs}}... se '''[[paraneoplastični sindrom]]''' ne razvije zaradi lokalne prisotnosti [[Rak (bolezen)|rakavih]] celic, temveč zaradi [[Humoralna imunost|humoralnih]] dejavnikov? {{*gs}}... je bila madžarsko-ameriška igralka '''[[Zsa Zsa Gabor]]''' (na sliki) poročena devetkrat? {{*gs}}... je bilo posnetih 24 sezon nemške TV-serije '''''[[Gozdarska hiša Falkenau]]'''''? {{*gs}}... je '''[[Zvonko Čemažar]]''' napisal več besedil za [[Ansambel bratov Avsenik]], čeprav ni znal brati [[Nota|not]]? {{*gs}}... je ameriški igralec '''[[Paul Walker]]''' (na sliki) nekaj časa študiral [[Morska biologija|morsko biologijo]]? {{*gs}}... se je '''[[Ansambel Ota Roma]]''' šele po enajstih letih delovanja prvič pojavil v javnih občilih? {{*gs}}... je film '''''[[Policijska akademija (film)|Policijska akademija]]''''' prejel najboljše kritike izmed vseh sedmih filmov franšize? {{*gs}}... je bil debitantski film igralca '''[[Christian Wolff (igralec)|Christiana Wolffa]]''' (na sliki) cenzuriran zaradi preveč pozitivnega prikazovanja [[Homoseksualnost|homoseksualnosti]]? {{*gs}}... je skladatelj '''[[Henry Mancini]]''' v obdobju prevlade [[Rock|rocka]] ustvaril pesem, ki je postala številka ena na ''[[Billboard|Billboardovi]]'' lestvici? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Fantje z vseh vetrov]]''' nastal iz glasbenikov, ki so že prej nastopali v različnih skupinah in so si zato nadeli takšno ime? {{*gs}}... je bil '''[[omalizumab]]''' zasnovan za zmanjšanje občutljivosti na [[Alergen|alergene]]? {{*gs}}... je '''[[Jennifer Love Hewitt]]''' pri devetih letih postala članica ekipe Texas Show Team, s katero je gostovala tudi v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]? {{*gs}}... je bil '''[[Ansambel Ekart]]''' finalist prvih treh izvedb festivala [[Slovenska polka in valček]]? {{*gs}}... se je nemški igralec '''[[Hardy Krüger mlajši]]''' najprej izšolal za natakarja? {{*gs}}... je avstralska pisateljica '''[[Colleen McCullough]]''' najprej študirala [[Medicina|medicino]]? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Ottavia Brajka]]''' igral [[Fidel Castro|Fidelu Castru]] ob njegovem obisku v [[Koper|Kopru]]? {{*gs}}... se za posebno hude podtipe družinske '''[[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]]''' po potrebi izvajajo tudi LDL afereza ali celo kirurški poseg? {{*gs}}... je '''[[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]]''' že 15 let pred uradno pridružitvijo posnel ploščo z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]? {{*gs}}... so bili prastari starši '''[[Mark Zuckerberg|Marka Zuckerberga]]''' judovski emigranti iz Avstrije, Nemčije in Poljske? {{*gs}}... se je nemški igralec '''[[Heiko Ruprecht]]''' šolal na [[Salzburg|salzburškem]] [[Mozarteum|Mozarteumu]]? {{*gs}}... se narodnozabavni '''[[Kvintet Dori]]''' imenuje po znanem župniku [[Izidor Pečovnik - Dori|Izidorju Pečovniku - Doriju]]? {{*gs}}... je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo videoiger '''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''' uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle? {{*gs}}... je v filmu '''''[[Policijska akademija 4]]''''' kot dvojnik v kratkem prizoru nastopil poklicni rolkar [[Tony Hawk]]? {{*gs}}... je '''[[Bruni Löbel]]''' skoraj do konca življenja igrala lik babice Herte v nemški seriji ''[[Gozdarska hiša Falkenau]]''? {{*gs}}... se je ameriška igralka '''[[Piper Laurie]]''' (na sliki) v mladosti dobivala z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]]? {{*gs}}... je bil kitarist '''[[Renato Verlič]]''' sprejet za člana [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenikov]] po tem, ko je edini prišel na vajo za avdicijo? {{*gs}}... so '''[[Atrioventrikularni blok|atrioventrikularni bloki]]''' normalni pri nekaterih ljudeh, na primer športnikih ali otrocih? {{*gs}}... je '''[[Ansambel Rudija Marondinija]]''' razpadel leta 1976, ko je vodja zasedbe postal oče? {{*gs}}... '''[[Kenny Roberts, Jr.|Kenny Roberts mlajši]]''' z očetom tvori edini dvojec oče in sin, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v [[Motociklizem|motociklizmu]] v razredu do 500 ccm? {{*gs}}... je v podatkovni zbirki združenja [[SAZAS]] vpisanih 677 skladb, kateri avtor ali soavtor je '''[[Janez Hvale]]'''? {{*gs}}... se v sodobni [[Anestezija|anesteziji]] za olajšanje intubacije sapnika uporablja mišični relaksant '''[[rokuronijev bromid]]'''? {{*gs}}... je nemški igralec '''[[Siegfried Rauch]]''' nastopil tudi v hollywoodskih filmih, kot sta ''[[Patton (film)|Patton]]'' in ''[[Orel je pristal (film)|Orel je pristal]]''? {{*gs}}... je v filmu ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]'' svoj filmski debi doživel ameriški igralec '''[[Christopher Lloyd]]''' (na sliki)? {{*gs}}... je bil igralec '''[[Kirk Douglas]]''' sin rusko-judovskih priseljencev z ozemlja današnje [[Belorusija|Belorusije]]? {{*gs}}... je '''[[Saša Frelih|Saša Frelih - Mišo]]''' več desetletij deloval kot hišni organist v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]? {{*gs}}... so povzročitelji infekcijskega '''[[Endokarditis|endokarditisa]]''' najpogosteje [[Streptokok|streptokoki]] in [[Stafilokok|stafilokoki]]? {{*gs}}... je britanski princ '''[[Princ Andrew, vojvoda Yorški|Andrew, vojvoda Yorški]]''', sodeloval v [[Falklandska vojna|falklandski vojni]]? {{*gs}}... ima '''''[[Policijska akademija 6|peto nadaljevanje Policijske akademije]]''''' na agregatorju Rotten Tomatoes oceno 0 %? {{*gs}}... je '''[[Walter Buschhoff]]''', poznan iz ''[[Gozdarska hiša Falkenau|Gozdarske hiše Falkenau]]'', pričel svojo igralsko kariero brez formalne igralske izobrazbe? {{*gs}}... je več publikacij po izidu označilo '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' za eno najboljših videoiger vseh časov? |BarvaNoge=CDE8FF |Noga=Moji prispevki v Ste vedeli, da...? }} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|center|100px]] | Za veliko natančnost pri pisanju in zgledno urejene članke ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|Priznanje za izjemnega novinca]]'''. Veliko vneme pri delu še naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:22, 20. november 2016 (CET) |- |[[Slika:DYK medal.png|100px]] | Prislužila si si priznanje '''»Ste vedeli«''' za tvoje objavljene članke. Čestitam! --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 19:47, 18. december 2016 (CET) |- | [[Slika:Dyk25.png|100px|Medalja »Ste vedeli« 25 ]] | Za preko 25 člankov objavljenih pod '''»Ste vedeli«'''. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 17:38, 28. oktober 2018 (CET) |- | [[Slika:Original Barnstar.png|100px|Zvezda]] | Za obširne in kakovostne prispevke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:52, 1. februar 2024 (CET) |} p8jg1pb2xt503icsmtbfdfpfma686q3 Luka Dončić 0 428189 6655599 6637982 2026-04-04T08:38:15Z ~2026-20576-88 257638 Full name 6655599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar | name = Luka Dončić Donke | image = <!-- WD --> | caption = ''Luka Dončić (2021)'' | number = 77 | position = [[Organizator (košarka)|Organizator]] | league = [[NBA]] | team = Los Angeles Lakers | team_link = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | draft_year = 2018 | draft_round = 1. | draft_pick = 3 | draft_team = [[Atlanta Hawks]] | career_start = 2014 | career_end = | letter = | bbr = | width = 250 | height = 203 cm<ref name="NBA">{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/players/luka/doncic/1629029|title=Luka Doncic|date=|accessdate=2. oktober 2019|website=[[NBA|www.nba.com]]|publisher=|last=|first=}}</ref> | weight = 104 kg<ref name="NBA" /> | years1 = 2014–15 | team1 = Real Madrid B | years2 = 2014–18 | team2 = Real Madrid | team3 = [[Dallas Mavericks]] | years3 = {{nbay|2018|start}}–2025 | highlights = | awards= * 5x izbran na Tekmo vseh zvezd lige NBA (2020–2024) * 5x izbran v idealno peterko lige NBA (2020–2024) * novinec leta lige NBA (2019) * izbor v prvo peterko novincev lige NBA (2019) * prvak [[Evroliga|Evrolige]] (2018) * MVP finala [[Evroliga|Evrolige]] (2018) * izbor v prvo peterko Evrolige (2018) * vzhajajoča zvezda [[Evroliga|Evrolige]] (2017, 2018) * izbor v prvo peterko na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|EP 2017]] * najboljši igralec v Evroligi meseca oktobra (2017) * nagrada Euroscar za najboljšega evropskega košarkarja (2019) * slovenski športnik leta (2018) | medaltemplates = {{MedalSport|Košarka}} {{MedalCountry|Slovenija {{flagicon|SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v košarki]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]]|}} |team4=[[Los Angeles Lakers]]|years4=2025–danes}} '''Luka Dončić,''' [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[28. februar]] [[1999]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. Dončić je 203&nbsp;cm<ref name="NBA" /> visok profesionalni igralec [[košarka|košarke]], ki lahko igra na različnih igralnih položajih. Prvenstveno je [[Organizator (košarka)|organizator]], lahko je [[Branilec (košarka)|branilec]], njegova višina pa mu omogoča igranje na položaju [[krilo (košarka)|krila]] in celo [[krilni center (košarka)|krilnega centra]], saj je dovolj visok in izjemno močan. Tako lahko igra daleč od obroča kot tudi pod njim. Posledično ne nabira samo točk kot strelec. Rad je organizator akcij, ki deli asistence in obenem zbira skoke v igri blizu obroča. Vse to mu omogočajo njegova tehnika in znanje ter izvrsten pregled nad igro. Hvalijo ga kot vsestranskega košarkarja, izstopa pa po izrednem pregledu nad igro in dogajanjem v njej. Že v njegovih najstniških letih so mu strokovnjaki priznavali, da je eden največjih slovenskih in evropskih talentov.<ref>{{navedi splet |url= http://www.kosarka.si/luka-doncic-po-poti-gorana-dragica-in-rasa-nesterovica/|title= Luka Dončić po poti Gorana Dragića in Raša Nesterovića|accessdate= 9. januar 2017|date= 9. januar 2015|format= |work= kosarka.si}}</ref> Zelo mlad je zaigral za Real Madrid v močni španski ligi in tudi v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, [[Evroliga|Evroligi]] in v obeh še mladoleten osvajal posamične in klubske nagrade. Leta 2018 je bil v 1. krogu in s 3. izborom v NBA naboru izbran s strani [[Atlanta Hawks|Atalanta Hawks]] (kasneje poslan v [[Dallas Mavericks]] v zameno za [[Trae Young|Traea Younga]]). S tem je postal najvišje uvrščeni Slovenec v zgodovini NBA nabora. Hkrati je postal dvanajsti slovenski košarkar izbran v ligo NBA. Zaradi njegove vsestranskosti in številnih odlik ga mediji hvalijo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-tako-mlad-pa-ze-tako-dober.html|title= Luka Dončić - tako mlad, pa že tako dober|accessdate= 9. januar 2017|date= 11. december 2016|format= |work= delo.si}}</ref> == Zgodnja leta kariere == [[Slika:Luka Doncic 2016 (cropped).jpg|sličica|441x441_pik|Luka Dončić leta 2016]] Svojo košarkarsko pot je začel na [[Osnovna šola Mirana Jarca Ljubljana|OŠ Mirana Jarca]] v Ljubljani. Njegov prvi klub pa je bil [[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]], kjer je obiskoval košarkarsko šolo za mlade. Že zgodaj je zelo izstopal v igri in zato postal tarča Realovih oglednikov, ki so ga leta 2012 zvabili v Madrid pri njegovi starosti komaj 13 let.<ref>{{navedi splet|url= https://dnevnik.si/1042552333|title= 13-letni Luka Dončić odhaja v Real: Igral bo le za sladoled in kokakolo|accessdate= 9. januar 2017|date= 18. september 2012|format= |work= dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Profesionalna kariera == === Real Madrid (2015–2018) === ==== Začetki ==== V prvi španski ligi je 30. aprila 2015 opravil krstni nastop v starosti 16 let, 2 meseca in 2 dni. Pri tem je enkrat zadel za tri točke. S tem je postal tretji najmlajši igralec v zgodovini prve španske lige, ki je zaigral v njej in najmlajši iz madridskega Reala.<ref>{{navedi splet |url= http://www.realmadrid.com/en/news/2015/04/doncic-youngest-player-to-make-debut-for-real-madrid|title= Doncic, youngest player to make debut for Real Madrid|accessdate= 9. januar 2017|date= 30. april 2015|format= |work= realmadrid.com|language=en}}</ref> V sezoni 2015-16 so postali igralci Reala prvaki španskega prvenstva, potem ko so v finalu premagali Barcelono. Dončić je v tej sezoni igral na 31 tekmah španske prve lige, v igro je vstopal s klopi kot rezervist, in v povprečno 14 minutah igranja dosegal 4.9 točke, 2.8 skoka in 2 asistenci na tekmo. Naknadno se je vpisal v zgodovino kot najmlajši zmagovalec finala, star je bil vsega 17 let in 115 dni.<ref>{{navedi splet |url= http://ekipa24.si/clanek/kosarka/slovenci-v-tujini/576b8be70373a/doncic-naslov-spanskega-prvaka-proslavil-odet-v-slovensko-zastavo-foto|title= Real prvak, s tribun pa odmevalo "Luka, Luka, Dončić, Dončić"|accessdate= 9. januar 2017|date= 23. junij 2016|format= |work= ekipa24.si}}</ref> ==== 2016–17: sezona preboja ==== V pripravljalnem obdobju pred začetkom sezone 2016-17 je prikazal velik napredek. Tako je na dveh septembrskih prijateljskih srečanjih prvič zaigral v Realovi prvi peterki in s številnimi dobrimi predstavami dokazoval svoj talent ter bil prvič prvi strelec svoje ekipe.<ref>{{navedi splet|url= http://www.planet.si/sport/kosarka/video-doncic-ze-dvometras-na-pripravah-prvi-strelec-reala.html|title= Dončić že dvometraš, na pripravah prvi strelec Reala|accessdate= 9. januar 2017|date= 22. september 2016|format= |work= planet.si|archive-date= 2016-09-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20160924054524/http://www.planet.si/sport/kosarka/video-doncic-ze-dvometras-na-pripravah-prvi-strelec-reala.html|url-status= dead}}</ref> Na tej podlagi se je uspel prebiti med stalne člane prve peterke, posebej, ko se je poškodoval prvi organizator Llull. Redkeje je vstopal v igro kot eden prvih rezervistov. Posledično je začel dobivati večjo igralno minutažo in s tem več možnosti za dokazovanje. Decembra 2016 je prvič zablestel tudi v Evroligi. Najprej je 8. decembra na domači tekmi proti litovskemu Žalgirisu dosegel 17 točk, od tega osem v odločilnih zadnjih minutah ves čas izenačene tekme in bil najzaslužnejši za tesno zmago z 80 proti 78. Poleg točk je imel še po štiri skoke in asistence ter s tem dosegel skupni indeks 24.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-razpolozeni-doncic-poskrbel-da-je-zalgiris-v-madridu-ostal-praznih-rok.html|title= Evroliga: razpoloženi Dončić poskrbel, da je Žalgiris v Madridu ostal praznih rok|accessdate= 9. januar 2017|date= 8. december 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Zatem je bil tudi izbran za najboljšega igralca 13. kroga Evrolige in pri 17 letih tako postal najmlajši igralec, ki mu je to uspelo. Zasluga gre njegovemu nastopu na tekmi 20. decembra proti nemškemu Bambergu, kjer je zbral 16 točk, 6 skokov, 5 podaj in imel še tri ukradene žoge. Vse to ob statističnemu indeksu 25.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sport-tv.si/d223132/Kosarka/Evropa/Luka_Doncic_najmlajsi_MVP_kroga_v_evroligi.html|title= Luka Dončić najmlajši MVP kroga v evroligi|accessdate= 9. januar 2017|date= 22. december 2016|format= |work= sport-tv.si|archive-date= 2017-01-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20170131190955/http://www.sport-tv.si/d223132/Kosarka/Evropa/Luka_Doncic_najmlajsi_MVP_kroga_v_evroligi.html|url-status= dead}}</ref> Še boljši je bil na zadnji tekmi koledarskega leta 2016, pri zmagi na gostovanju v Istanbulu proti Anadolu Efesu, ko je dosegel indeks 31, to za zbranih 17 točk, 5 skokov in 9 asistenc ter bil ponovno najboljši strelec tekme.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-doncic-kljucni-igralec-reala-pri-zmagi-v-istanbulu.html|title= Evroliga: Dončić ključni igralec Reala pri zmagi v Istanbulu|accessdate= 9. januar 2017|date= 29. december 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Zatem je bil 13. januarja ponovno, že drugič, najboljši igralec evroligaškega kroga, tokrat v 17. kolu, in obenem dosegel svoj dotedanji najvišji indeks statistične učinkovitosti, ta je znašal 32. To je bilo na tekmi proti izraelskemu Maccabiju, kjer je ob Realovi zmagi z 80 proti 75 zabeležil 10 točk, 11 skokov in 8 podaj.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/donciceva-predstava-za-naziv-mvp-kroga/412421|title= Dončićeva predstava za naziv MVP kroga|accessdate= 19. januar 2017|date= 13. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> S tem je postal četrti slovenski košarkar, ki mu je to uspelo doseči več kot enkrat. Pred njim so to bili [[Jaka Lakovič]], [[Matjaž Smodiš]] in [[Erazem Lorbek]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-najprej-po-izpit-za-avto-nato-pa-po-lovorike/412549|title= Dončić najprej po izpit za avto, nato pa po lovorike|accessdate= 19. januar 2017|date= 16. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Sredi februarja je tik pred polnoletnostjo prišel na seznam petnajstih najbolj izstopajočih igralcev Evrolige, ki kandidirajo za naslov najkoristnejšega košarkarja v tem tekmovanju. Med vsemi temi je bil prav Dončić najmlajši. Poleg tega je bil v ozkem krogu za izbor tako imenovane vzhajajoče zvezde Evrolige, ki se podeljuje najobetavnejšim mladim igralcem starosti do 22 let.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-ne-le-vzhajajoca-zvezda-ampak-celo-kandidat-za-mvp-ja/415257|title= Dončić ne le vzhajajoča zvezda, ampak celo kandidat za MVP-ja|accessdate= 11. april 2017|date= 17. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Februarja je uspešno nastopil v španskem kraljevem pokalnem tekmovanju imenovanem ''Copa del Rey'' in se veselil osvojitve dragocene pokalne lovorike. Igral je na treh tekmah, najučinkovitejši je bil 18. februarja na polfinalnem srečanju proti Baskoniji, kjer je za zmago s 103-99 in uvrstitev v finale zbral 23 točk, 6 skokov in tri podaje ter bil skupaj s [[Sergio Llull|Sergiom Llullom]] najboljši strelec Madridčanov.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-in-llull-popeljala-real-v-finale-spanskega-pokala/415395|title= Dončić in Llull popeljala Real v finale španskega pokala|accessdate= 21. februar 2017|date= 18. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zatem je 20. februarja v finalu prispeval 9 točk in skupaj s soigralci slavil četrti zaporedni tovrstni naslov za Real in drugi zanj osebno.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/spanski-turski-in-italijanski-pokali-tudi-v-slovenskih-rokah/415412|title= Španski, turški in italijanski pokali tudi v slovenskih rokah|accessdate= 21. februar 2017|date= 20. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Izkazal se je tudi v španskem prvenstvu. Tako je bil igralec tekme 9. aprila na derbiju 28. kroga proti Baskoniji, ki so jo dobili s 86 proti 82. Dončić je igral 30 minut in pri tem bil s 15 točkami prvi strelec Reala, zbral pa je še rekordnih 13 skokov, 4 asistence in še kar štiri ukradene žoge, vse to ob zelo visokem statističnem indeksu 32. Poleg same statistike je navdušil tudi z nekaj atraktivnimi vložki, ki ga krasijo ob odličnih predstavah.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-doncic-znova-osupnil-kosarkarsko-evropo/419419|title= Dončić znova osupnil košarkarsko Evropo|accessdate= 11. april 2017|date= 9. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Aprila je v evroligaških četrtfinalnih srečanjih proti Darüšafaki bil dvakrat zaporedoma izbran za najboljšega igralca kroga. Najprej je to bilo 27. aprila na tretji tekmi, ki jo je zaključil s 13 točkami, 8 skoki in dvema asistencama ter si naziv najboljšega razdelil s soigralcem Gustavom Ayonom in Bryantom Dunstonom iz Anadolu Efesa, ki sta prav tako imela indeks 23.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-ze-tretjic-letos-najkoristnejsi-igralec-kroga-v-evroligi/420895|title= Dončić že tretjič letos najkoristnejši igralec kroga v Evroligi|accessdate= 30. april 2017|date= 27. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Drugič si je ta naziv priboril na naslednji tekmi, na kateri je zbral 11 točk in dodal še pet skokov ter sedem asistenc za statistični indeks 21. To sta bili zadnji, odločilni tekmi proti Darüšafaki in zmagi sta prinesli uvrstitev na zaključni turnir četverice najboljših.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/real-z-doncicem-na-celu-prek-carigrada-v-carigrad/420993|title= Real z Dončićem na čelu prek Carigrada v Carigrad|accessdate= 30. april 2017|date= 28. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Za Dončića sta to bila tretji in četrti tovrstni naziv in z njima je postal najuspešnejši Slovenec v tem segmentu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-s-stirimi-nazivi-mvp-ja-kroga-ze-najuspesnejsi-slovenec/421035|title= Dončić s štirimi nazivi MVP-ja kroga že najuspešnejši Slovenec|accessdate= 30. april 2017|date= 29. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 10. maja je bil tudi individualno nagrajen. Takrat si je prislužil prestižni naziv '''vzhajajoča zvezda Evrolige''' (angleško: ''Rising star trophy''). Nagrado so mu priskrbeli soglasno z glasovanjem trenerji ekip, ki vodijo moštva v tem tekmovanju in jo enkrat letno podeljujejo igralcem v starostni kategoriji do 22 let. Dončić je bil pri svojih osemnajstih letih najmlajši igralec do tedaj, ki je prejel omenjeno nagrado. S tem je postal drugi slovenski košarkar, ki mu je to uspelo, pred njim je v sezoni 2004-05 to dosegel Erazem Lorbek, ki je bil takrat sploh prvi, ki mu je bila nagrada podeljena.<ref>{{navedi splet |url= http://www.euroleague.net/news/i/7ssonijxmjl9vexx|title= Rising Star Trophy: Madrid's Doncic is unanimous winner|accessdate= 12. maj 2017|date= 10. maj 2017|format= |work= euroleague.net|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/trenerji-v-en-glas-luka-doncic-je-vzhajajoca-zvezda-evrolige/421905|title= Trenerji v en glas: Luka Dončić je vzhajajoča zvezda Evrolige|accessdate= 12. maj 2017|date= 10. maj 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> ==== 2017–18: na vrhu Evrope ==== Evroligaško sezono 2017-18 je začel odlično. 12. oktobra, manj kot mesec dni po reprezentančnem zlatu, se je v prvem krogu nove sezone vrnil v istanbulsko areno Sinana Erdema in tam v tekmi proti domačemu Anadolu Efesu za Realovo zmago prispeval 27 točk in s tem vknjižil svoj dotedanji strelski rekord. Ob tem je izenačil svoj najvišji statistični indeks učinkovitosti, ta znaša 32, njegov prejšnji najvišji evroligaški točkovni dosežek pa je bil 17 točk.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/donciceva-carigrajska-zlata-mrzlica-ne-pojenja/435025|title= Dončićeva carigrajska (zlata) mrzlica ne pojenja|accessdate= 14. oktober 2017|date= 12. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zgolj dva tedna kasneje, 24. oktobra proti Olimpiji Milano, je ponovil strelski dosežek in ob tem še dodal 8 skokov, pet asistenc in tri ukradene žoge, kar mu je prineslo nov rekordno visok statistični indeks, ki je znašal kar 41 in že peti naziv najkoristnejšega igralca kroga, prvega v novi sezoni.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/znova-odlicni-doncic-real-popeljal-do-tretje-zmage/436081|title= Znova odlični Dončić Real popeljal do tretje zmage|accessdate= 1. november 2017|date= 24. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Le dva dni kasneje je za zmago v gosteh proti litovskemu Žalgirisu točkovni dosežek še izboljšal, zbral 28 točk, od tega 24 v odločilnem drugem polčasu, in še 9 skokov in štiri podaje. Vse to za statistični indeks 35.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/nov-strelski-rekord-doncica-v-evroligi-zalgirisu-nasul-28-tock/436240|title= Nov strelski rekord Dončića v Evroligi - Žalgirisu nasul 28 točk|accessdate= 1. november 2017|date= 26. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Z zadnjima dvema dosežkoma je postal prvi košarkar, ki je bil v enem evroligaškem tednu dvakrat najkoristnejši igralec kroga. Poleg tega pa si je prislužil še naslov najboljšega posameznika meseca oktobra, njegov prvi v karieri in s tem postal najmlajši, ki mu je to uspelo v dotedanji zgodovini evroligaških tekmovanj. Tako je v mesecu oktobru v štirih tekmah madridski Real popeljal do štirih zmag in pri tem dosegal povprečno 24 točk, 6,8 skoka in 3,8 podaje na tekmo ter izjemno visok povprečni statistični indeks 32,2.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-luka-doncic-zbiralec-nazivov-mvp/436435|title= Luka Dončić, zbiralec nazivov MVP|accessdate= 1. november 2017|date= 30. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Njegove izjemne predstave so tudi razlog, da ga pogosto obravnavajo v medijskih zapisih.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/hokej/luka-doncic-obozuje-vse-kar-je-povezano-s-kosarko.html|title= Luka Dončić obožuje vse, kar je povezano s košarko|accessdate= 1. november 2017|date= 29. oktober 2017|format= |work= delo.si}}</ref> Nadaljeval je podobno uspešno, pa če je pri tem njegov klub zmagal ali ne. Tako je 8. decembra prišel nov strelski rekord. Ob porazu po podaljšku v 11. evroligaškem krogu na gostovanju pri grškem Olympiacosu je dosegel 33 točk in dodal še 6 skokov in 4 podaje. Ponovno je bil košarkar z najvišjim statističnim indeksom, znašal je kar 36, toda ker se naslov najboljšega podeljuje le tistim iz zmagovalnih moštev, mu je naziv MVP kroga ušel.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/33-tock-izjemnega-doncica-premalo-printezis-odlocil-v-podaljsku/440053|title= 33 točk izjemnega Dončića premalo, Printezis odločil v podaljšku|accessdate= 9. december 2017|date= 8. december 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Posebej je navdušil 14. decembra v 12. krogu Evrolige, ko se je njegov klub pomeril z večnim tekmecem Barcelono. Na tej tekmi je bil ponovno najboljši posameznik, dosegel je 16 točk in še 6 skokov ter 7 podaj za indeks 26 in tako veliko prispeval k prepričljivi Realovi zmagi s 87-75. Toda poleg zelo dobre statistike sta posebne omembe vredni akciji v drugem polčasu, ki sta obe takoj obšle svet preko posnetkov v medijih. Najprej je ob izteku tretje četrtine zadel neverjetni met preko celega igrišča.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/videodneva/luka-doncic-s-kosa-na-kos/23256|title= Video dneva: Luka Dončić "s koša na koš"|accessdate= 16. december 2017|date= 16. december 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=TAGcE4fdpwI|title= Real Madrid-Barcelona : Doncic amazing full court shot|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= youtube.com}}</ref> Potem pa je še v napadalni akciji s preigravanjem vrgel iz ravnotežja obrambnega igralca in asistiral soigralcu za lahek koš. To potezo so poimenovali »Double ankle breaker crossover« (dvakratni lomilec gležnja v vrtiljaku)!<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=06j-Mv4q1y0|title= Luka Doncic DOUBLE Ankle Breaker CROSSOVER|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= youtube.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/poigravanje-doncica-trojka-cez-celo-igrisce-in-vrtiljak-za-claverja/440554|title= Poigravanje Dončića – trojka čez celo igrišče in vrtiljak za Claverja|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-doncic-s-cudeznim-metom-pokopal-barcelono-video.html|title= Evroliga: Dončić s čudežnim metom pokopal Barcelono|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= delo.si}}</ref> Leto 2017 je zaključil z novim rekordom. V španskem državnem prvenstvu je bil imenovan za najboljšega igralca meseca decembra, kar mu je pri 18 letih in desetih mesecih uspelo kot najmlajšemu do tedaj. V tem mesecu je dosegel povprečje 16,7 točke, šest skokov, 4,7 podaje, 1,2 ukradeni žogi in imel povprečni indeks 24 v prav toliko igralnih minutah. Prejšnji rekord Rudyja Fernandeza je le ta dosegel pri 22 letih, tako da je mejo Dončić postavil močno navzdol.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-v-novo-leto-z-novo-nagrado-in-novim-rekordom/441935|title= Dončić v novo leto z novo nagrado in novim rekordom|accessdate= 27. januar 2018|date= 2. januar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Februarja 2018 se je skupaj z [[Goran Dragić|Goranom Dragićem]] znašel med prestižnimi nagrajenci za tri najboljše evropske košarkarje leta 2017. Nagrado na podlagi glasovanja podeljuje sloviti italijanski športni časopis ''La Gazzetta dello Sport''. Dragić je bil izbran za najboljšega, Dončić pa kot drugi za njim. Skupaj sta postala sploh prva Slovenca, ki jima je bila podarjena omenjena nagrada.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/goran-dragic-najboljsi-evropski-igralec-drugi-luka-doncic/445603|title= Goran Dragić najboljši evropski igralec, drugi Luka Dončić|accessdate= 13. februar 2018|date= 10. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 30. marca je v 29. evroligaškem krogu na gostovanju v Beogradu proti Crveni zvezdi ponovno blestel. V izenačeni končnici tekme je z metom v zadnji sekundi dosegel zmagoviti koš in odločil tekmo v Realovo korist. Vsega skupaj je dosegel 24 točk, devet skokov, štiri podaje in imel štiri ukradene ter sedem izgubljenih žog. Vse to za statistični indeks 35, kar je bilo dovolj za nov naziv MVP kroga. To je bil že njegov šesti v karieri in četrti v zadnji sezoni.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-s-trojko-ob-izteku-tekme-iznicil-izjemen-prispevek-omica/450515|title= Dončić s trojko ob izteku tekme izničil izjemen prispevek Omića|accessdate= 1. april 2018|date= 30. marec 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V začetku aprila se je končal redni del Evrolige, ki ga je Dončič končal kot najvišje ocenjeni košarkar. Najboljši po rednem delu je postal z indeksom 22,7, potem ko je v 30 krogih predtekmovanja in 27 nastopih, imel povprečje 16,9 točke, 4,8 skoka, 4,6 podaje in 1,2 pridobljene žoge na tekmo. Obenem je bil pri komaj 19 letih najmlajši, ki mu je to uspelo ter sploh prvi Slovenec. Za to pa ni prejel nobenega priznanja saj Evroliga le tega ne podeljuje, obstaja le priznanje za najboljšega v celi sezoni. Poleg tega je redni del končal kot tretji strelec po številu doseženih točk.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/evroliga/doncic-najboljsi-igralec-rednega-dela-evrolige/451214|title= Dončić najboljši igralec rednega dela Evrolige|accessdate= 15. april 2018|date= 7. april 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Aprila je odigral štiri četrtfinalne tekme proti grškemu Panathinaikosu na katerih je njegov klub slavil s 3 proti 1 v zmagah. Na prvih treh tekmah ni blestel, je pa na zadnji kot najboljši v moštvu Reala dosegel 17 točk, dodal še štiri skoke in pet podaj ter bil z indeksom 24 najkoristnejši posameznik tekme. S tem se je uspel drugič zapored uvrstiti na zaključni turnir Evrolige.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-pred-naborom-lige-nba-se-po-naslov-v-evroligi/453367|title= Dončić pred naborom Lige NBA še po naslov v Evroligi|accessdate= 28. april 2018|date= 27. april 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V začetku maja je bil soglasno izglasovan za vzhajajočo zvezdo Evrolige in s tem je drugič zapored dobil tovrstno nagrado imenovano ''Rising star Trophy''. Te je bil deležen po prikazanem v rednem delu Evrolige, ki ga je končal kot najvišje ocenjeni košarkar med vsemi in kot četrti strelec s povprečjem 16,1 točke na tekmo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncicu-pricakovano-se-eno-laskavo-priznanje/454279|title= Dončiću pričakovano še eno laskavo priznanje|accessdate= 8. maj 2018|date= 8. maj 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Devetega maja je v 33. kolu španskega prvenstva prvič v karieri dosegel trojni dvojček. Njegov Real je doma gostil Real Betis in slavil s 104 proti 89. Dončič je pri tem igral 22 minut in 33 sekund ter dosegel 17 točk in dodal še po deset skokov in podaj. Dosežek je posebej omembe vreden saj je to šele sedmi trojni dvojček v zgodovini španskega prvenstva in prvi dosežen po dolgih enajstih letih. Poleg tega je to bilo sploh prvič, da ga je dosegel najstnik in Dončić je s tem najmlajši, ki ga je uspel doseči in med vsemi je za to potreboval najmanj časa. Ob vsem tem pa je to celo dosegel ob nezgrešljivem metu, enkrat je bil natančen za dve točki, trikrat za tri in šestkrat iz prostih metov.<ref>{{navedi splet|url= https://www.dnevnik.si/1042821414/sport/kosarka/video-doncic-s-trojnim-dvojckom-v-22-minutah-za-zgodovino|title= Dončić s trojnim dvojčkom v 22 minutah za zgodovino|accessdate= 10. maj 2018|date= 10. maj 2018|format= |work= dnevnik.si|archive-date= 2018-05-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20180511012831/https://www.dnevnik.si/1042821414/sport/kosarka/video-doncic-s-trojnim-dvojckom-v-22-minutah-za-zgodovino|url-status= dead}}</ref> Pred zaključnim turnirjem Evrolige je sledil še izbor v idealno peterko tega tekmovanja, ki je bilo izvedeno na podlagi glasovanja, in sicer se je upoštevalo 75 odstotkov glasov novinarjev in 25 odstotkov glasov navijačev. Ob Dončiću so bili izbrani člani idealne peterke še Nick Calathes (Panathinaikos Atene), Nando De Colo (CSKA Moskva), Tornike Šengelia (Baskonia Vitoria Gasteiz) in Jan Vesely (Fenerbahče Istanbul).<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/novo-veliko-priznanje-za-luko-doncica-video-49508.html|title= Novo veliko priznanje za Luko Dončića |accessdate= 11. maj 2018|date= 10. maj 2018|format= |work= delo.si}}</ref> === 2018–2025: Dallas Mavericks === 21. junija 2018 je Dončića kot 3. na naboru NBA 2018 izbral klub [[Atlanta Hawks]] in ga zatem poslal v [[Dallas Mavericks|Dallas]] v zameno za njihov 5. izbor, s katerim je bil izbran [[Trae Young]], in zaščiteni izbor v prvem krogu nabora 2019.<ref>{{navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/story/_/id/23867178/2018-nba-draft-dallas-mavericks-acquire-luke-doncic-send-draft-rights-trae-young-atlanta-hawks|title=Luka Doncic headed to Mavs, Trae Young to Hawks after teams swap picks|date=21. junij 2018|accessdate=22. junij 2018|publisher=ESPN.com|language=en}}</ref> S tem je postal dvanajsti Slovenec izbran v ligo NBA in do sedaj najvišje rangirani v naboru. Pred njim je bil najvišje izbrani [[Boštjan Nachbar]], ki ga je leta 2002 kot petnajstega vzelo moštvo Houston Rockets. V Dallasu se je med drugimi pridružil evropski in NBA legendi, [[Dirk Nowitzki|Dirku Nowitzkemu]], ki je tam pustil največji pečat med vsemi Evropejci do sedaj.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/nowitzki-z-doncicem-dobil-pravega-naslednika-v-dallasu/458731|title= Nowitzki z Dončićem dobil pravega naslednika v Dallasu|accessdate= 22. junij 2018|date= 22. junij 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 9. julija 2018 je z novim klubom podpisal pogodbo za novince (''rookie contract''), ki mu je v prvi sezoni prinesla 5.5 milijona [[Ameriški dolar|dolarjev]], v drugi pa 6.4 milijona.<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/article/2018/07/10/dallas-mavericks-luka-doncic-signs-rookie-contract|title= Luka Doncic officially signs rookie contract with Dallas Mavericks|accessdate= 11. november 2018|date= 10. julij 2018|format= |work= nba.com| language=en }}</ref> V celoti je pogodba veljala za tri leta in po njej je v tem času prejel skupno 18,5 milijona.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/news-in-english/luka-doncic-signs-an-18-5-million-contract-with-dallas/460332|title= Luka Dončić signs an 18,5 million contract with Dallas|accessdate= 11. november 2018|date= 10. julij 2018|format= |work= rtvslo.si/news-in-english| language=en }}</ref> ==== 2018-19: ==== [[Slika:LukaDoncicVsTrailBlazers2018.jpg|thumb|Pred tekmo Dallas Mavericks s Portland Trail Blazers, decembra 2018]] V novem dresu je prvič zaigral 29. septembra na prvi tekmi predsezone proti kitajskemu moštvu Beijing Ducks in za zmago 116-63 prispeval 16 točk ter bil s tem najboljši strelec moštva. Dodal je še 6 skokov, dve podaji in tri blokade ob štirih izgubljenih žogah.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/video-doncic-navdusil-ob-debiju-in-bil-ze-prvi-strelec-dallasa/467412|title= Dončić navdušil ob debiju in bil že prvi strelec Dallasa|accessdate= 21. oktober 2018|date= 30. september 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Potem je 5. oktobra prvič nastopil proti moštvu iz lige NBA. Na prijateljski tekmi z Philadelphia 76ers je ob porazu s 114-120 igral 30 minut in zbral 11 točk, 6 skokov, 3 podaje, 3 blokade in dve ukradeni žogi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-dvomesten-tudi-na-drugi-tekmi-predsezone/467936|title= Dončić dvomesten tudi na drugi tekmi predsezone|accessdate= 21. oktober 2018|date= 5. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 17. oktobra je prvič zaigral na uradni NBA tekmi. To je bilo na gostovanju proti moštvu Phoenix Suns, kljub porazu s kar 121-100 je Dončić pri tem v statistiko vpisal 10 točk, 8 skokov in 4 podaje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/odlicni-dragic-solidni-doncic-a-oba-s-parketa-sklonjenih-glav/469183|title= Odlični Dragić, solidni Dončić, a oba s parketa sklonjenih glav|accessdate= 21. oktober 2018|date= 18. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Kljub solidni predstavi je izjavil, da je igral slabo in da si želi zmagovati.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-igral-sem-slabo-res-slabo/469207|title= Dončić: Igral sem slabo, res slabo|accessdate= 21. oktober 2018|date= 18. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zatem je na svoji drugi tekmi zaigral veliko bolje in na svoji prvi domači tekmi v Dallasu proti ekipi Minnesota Timberwolves za zmago s 140-136 dosegel 26 točk in bil najboljši strelec svojega moštva. K temu je dodal še 6 skokov, 3 podaje in 2 ukradeni žogi v 36 minutah na parketu. S tem je postal drugi najmlajši košarkar v zgodovini Lige NBA, ki je na eni izmed svojih prvih dveh tekem v ligi dosegel vsaj 25 točk, 5 skokov in 3 podaje. Boljši in mlajši od njega je bil le [[LeBron James]], ki je leta 2003 že na svoji prvi tekmi dosegel 25 točk v starosti 18 let in 303 dni. Obenem je postal najmlajši igralec v zgodovini Dallasa, ki je na eni tekmi dosegel vsaj 20 točk.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-po-odlicni-predstavi-pritiska-sem-se-znebil-ze-dolgo-nazaj/469494|title= Dončić po odlični predstavi: Pritiska sem se znebil že dolgo nazaj|accessdate= 21. oktober 2018|date= 21. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 29. oktobra je na sedmi tekmi sezone prvič presegel mejo 30 doseženih točk na tekmo. Na gostovanju pri San Antonio Spursih je zabeležil 31 točk, k temu dodal še 8 skokov ter 4 asistence, sicer tekmo izgubil s 108-113 po podaljšku, toda pri tem že tretjič končal kot najboljši strelec svojega moštva.<ref>{{navedi splet|url= https://watch.nba.com/game/20181029/DALSAS|title= NBA Games: Maverics at Spurs, Oct 29|accessdate= 11. november 2018|date= 29. oktober 2018|format= |work= nba.com|language= en|archive-date= 2019-10-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20191009182309/https://watch.nba.com/game/20181029/DALSAS|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=xr5fyUIO0so|title= Luka Doncic Full Highlights 2018.10.29 Mavs vs Spurs - 31 Pts, 8 Rebs, 4 Asts! |accessdate= 11. november 2018|date= 29. oktober 2018|format= |work= youtube.com - FreeDawkins}}</ref> 17. novembra je bil glavni igralec za zmago Dallas Mavericks' nad aktualnimi prvaki Golden State Warriors, ki so jih premagali s 112-109. Pri tem je Dončić dosegel 24 točk, 9 skokov in 4 podaje, ter predvsem blestel v zaključku tekme, ko je bil najbolj zbran in odločilen za dosego zmage, ki je ob tem že četrta zaporedna za njegovo moštvo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/izjemni-doncic-dallas-vodil-do-zmage-nad-prvaki-nba-114514.html|title= Izjemni Dončić Dallas vodil do zmage nad prvaki NBA |accessdate= 19. november 2018|date= 18. november 2018|format= |work= delo.si}}</ref> Za Dallas je bila s tem prekinjena serija desetih zaporednih porazov v obračunih proti Golden State-u; najboljšemu NBA moštvu zadnjih let. Še posebej je omembe vreden podatek, da je Dončić s tem odigral prvih petnajst tekem v najmočnejši ligi, bil sedemkrat najboljši strelec svoje ekipe in pri tem dosegel skupno 292 točk s povprečjem 19,5 točke na tekmo; dosežek, ki ga ni dosegel še noben najstnik pred njim.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-padli-prvaki-durantu-se-je-zatresla-roka-doncicu-ne/472161|title= Padli prvaki - Durantu se je zatresla roka, Dončiću ne|accessdate= 19. november 2018|date= 18. november 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 19. novembra je na gostovanju v [[Memphis]]u ob porazu z 88-98 dosegel svoj prvi [[dvojni dvojček]] v ligi NBA. Zabeležil je 15 točk, 10 skokov in dodal še tri asistence toda vse to ob slabem izkoristku meta iz igre, ko je metal zgolj 6 od 20. Tako je na svoji šestnajsti tekmi prvič uspel doseči dve dvojni statistiki, potem ko je na prejšnjih tekmah vedno bil dvojni v točkah toda v skoku mu je že trikrat manjkal le eden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/dvojni-dvojcek-doncica-premalo-za-izvrstne-grizlije-video-115111.html|title= Dvojni dvojček Dončića premalo za izvrstne Grizlije|accessdate= 24. november 2018|date= 20. november 2018|format= |work= delo.si}}</ref> Zaradi izjemnih predstav že na začetku sezone je bil 3. decembra izbran za najboljšega novinca prvega meseca (oktober/november veljata za prvi mesec), zahodne konference lige NBA. To si je prislužil z igrami na prvih dvajset tekmah v katerih je zabeležil povprečje 18.5 točke, 6.5 skoka, 4.3 podaje in 1.1 ukradene žoge na tekmo. Predvsem pa je bila pomembna njegova strelska učinkovitost, metal je 44.3 odstotno iz igre in 38.2 odstotno za tri točke.<ref>{{navedi splet|url= https://www.mavs.com/luka-doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-november/|title= Luka Doncic named Western Conference Rookie of the Month for October/November|accessdate= 4. december 2018|date= 3. december 2018|format= |work= mavs.com|language= en|archive-date= 2018-12-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20181204101912/https://www.mavs.com/luka-doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-november/|url-status= dead}}</ref> 8. decembra je bil mož odločitve na domači tekmi proti ekipi Houston Rockets, ki so jo premagali s 107 proti 104. Predvsem je bil ponovno zbran v odločilnih trenutkih tekme, ki je bila pred tem zelo izenačena saj sta se moštvi dvajsetkrat zamenjali v vodstvu. V zadnji četrtini, potem ko je Dallas zaostal za osem točk, je Dončić prevzel odgovornost v svoje roke in v manj kot dveh minutah dosegel enajst zaporednih točk in s tem zagotovil zmago za svoje moštvo. Vsega skupaj je dosegel 21 točk in k njim dodal še 7 skokov, eno podajo ter še ukradel tri žoge.<ref>{{navedi splet|url= https://www.dnevnik.si/1042849584/sport/kosarka/foto-video-doncic-v-zadnjih-dveh-minutah-tekme-z-enajstimi-tockami-do-zmage|title= Dončić v zadnjih dveh minutah tekme z enajstimi točkami do zmage|accessdate= 9. december 2018|date= 9. december 2018|format= |work= dnevnik.si|archive-date= 2018-12-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20181209165504/https://www.dnevnik.si/1042849584/sport/kosarka/foto-video-doncic-v-zadnjih-dveh-minutah-tekme-z-enajstimi-tockami-do-zmage|url-status= dead}}</ref> Pred tem dosežkom je bila že večkrat kakšna od njegovih izrednih akcij uvrščena med deset najlepših večera, ponavadi v drugi polovici uvrščenih. Tokrat pa je bilo prvič, da se je znašel med najboljšimi tremi. Šlo je za zadeto trojko, ki jo je Dončić dosegel proti koncu tekme, potem ko se je lepo izognil branilcu in vrgel na koš. Ta akcija je bila izbrana za tretjo najlepšo večera.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=m4-EoZgpAnU|title= NBA Top 10 Plays of the Night - December 8, 2018|accessdate= 9. december 2018|date= 9. december 2018|format= |work= youtube.com - NBA|language=en}}</ref> Nov osebni strelski rekord je postavil 20. decembra na gostovanju proti ekipi Los Angeles Clippers, ko je ob porazu s 121-125 dosegel 32 točk. Poleg tega je zbral še 4 skoke, pet podaj in tudi za nov osebni rekord ukradel štiri žoge. Vse to ob 50 odstotnem metu iz igre in ob dejstvu, da sta ga pokrivala dva od najboljših branilcev lige Patrick Beverley in Avery Bradley.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/tudi-32-tock-izvrstnega-doncica-premalo-za-zmago-v-los-angelesu-video-132673.html|title= Tudi 32 točk razigranega Dončića premalo za zmago v Los Angelesu|accessdate= 21. december 2018|date= 21. december 2018|format= |work= delo.si}}</ref> Naslednji mejnik je postavil 28. decembra ob porazu s 112-114 proti New Orleans Pelicans, ko je popravil osebni strelski izkupiček na 34 točk. Poleg tega pa je postal najmlajši igralec v zgodovini lige NBA z doseženimi sedmimi trojkami na enem srečanju.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/dvakrat-rekordno-sedem-trojk-in-34-tock-neustavljivega-luke-doncica-video-134156.html|title= Dvakrat rekordno: sedem trojk in 34 točk neustavljivega Luke Dončića|accessdate= 29. december 2018|date= 29. december 2018|format= |work= delo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=YgK8oPzATKk|title= Luka Dončić 7 THREE Pointers vs Pelicans; NBA YOUNGEST TO ACHIVE THAT RECORD!|accessdate= 29. december 2018|date= 29. december 2018|format= |work= youtube.com - G Sevsek |language=en }}</ref> V januarju je nadaljeval z uspešnimi predstavami. Tako je najprej izenačil strelski dosežek, ko je zabeležil najmanj 25 točk na petih zaporednih srečanjih. S tem je postal prvi novinec po letu 2010, ki mu je uspelo napraviti kaj takega (nazadnje je to uspelo Stephenu Curryju).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/dallas-po-sanjskem-zacetku-popolnoma-popustil-doncic-ponovil-dosezek-curryja/477549|title= Dallas po sanjskem začetku popolnoma popustil, Dončić ponovil dosežek Curryja|accessdate= 28. januar 2018|date= 17. januar 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Sledil je prvi [[trojni dvojček]], ki ga je dosegel 21. januarja na gostovanju proti ekipi Milwaukeeja. Tam je vpisal v svojo statistiko 18 točk, 11 skokov in 10 podaj, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti eni od najmočnejših ekip lige, ki jih je premagala s 116-106.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/prvi-trojni-dvojcek-doncica-v-ligi-nba-dallas-porazen-cetrtic-zapored/477962|title= Prvi trojni dvojček Dončića v Ligi NBA, Dallas poražen četrtič zapored|accessdate= 28. januar 2018|date= 21. januar 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Že slab teden dni kasneje, 27. januarja, je sledil nov trojni dvojček, ki ga je dosegel istočasno ob svojem novem strelskem rekordu. Ob porazu proti Torontu s 120-123 je zabeležil 35 točk, 12 skokov in 10 asistenc. S tem je pri še vedno 19 letih postal prvi najstnik v zgodovini Lige NBA z dvema trojnima dvojčkoma in istočasno najmlajši, ki ga je dosegel z več kot tridesetimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/strelski-rekord-in-drugi-trojni-dvojcek-doncica-s-katerim-je-izbrisal-lebrona/478494|title= Strelski rekord in drugi trojni dvojček Dončića, s katerim je izbrisal LeBrona|accessdate= 28. januar 2018|date= 28. januar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=7NO1mlbavAk|title= Luka Doncic Triple-Double 2019.01.27 Mavs vs Raptors - 35-12-10! - FreeDawkins|accessdate= 28. januar 2018|date= 28. januar 2018|format= |work= youtube.com - FreeDawkins |language=en }}</ref> Po krajši odsotnosti zaradi poškodbe je znova zablestel s trojnim dvojčkom ob koncu februarja, nekaj dni pred svojim dvajsetim rojstnim dnevom. Skupaj je pred svojim dvajsetim rojstnim dnem dosegel 4 trojne dvojčke in postal edini najstnik v zgodovini lige, ki je dosegel več kot enega. Do konca svoje krstne sezone je dosegel 8 trojnih dvojčkov in s tem prehitel Magica Johnsona na tretjem mestu liste novincev. Pred njim sta ostala samo Oscar Robertson in Ben Simmons. V svoji prvi sezoni v ligi NBA je Dončić dosegel povprečje 21,2 točk, 7,8 skokov, 6,0 podaj in 1,1 ukradene žoge na tekmo. Boljše številke v vseh navedenih statističnih kategorijah sta dosegla zgolj dva igralca v ligi, LeBron James in Russell Westbrook. Kljub temu je njegov klub ob številnih menjavah igralcev, ko so zamenjali vse ostale igralce prve peterke z izjemo Dončića, zaostal in zamudil možnost za uvrstitev v končnico. === Reprezentanca === === Kadeti === Decembra 2014 je nastopil na prijateljskem turnirju v Szekesfehervarju na Madžarskem za selekcijo Slovenije v starostni kategoriji do 16 let. Tam je v treh srečanjih, igrali so proti Romuniji, Češki in Poljski, dosegal povprečno 35,3 točke in 7,6 skoka ter imel 81 odstoten met za dve in 57 odstoten met za tri točke. Največ točk, 45, je dosegel proti Poljakom.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fiba.com/news/slovenian-luka-doncic-already-a-big-name-at-just-16|title= Slovenian Luka Doncic already a big name at just 16|accessdate= 9. januar 2017|date= 23. april 2015|format= |work= fiba.com|language= en|archive-date= 2016-05-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20160518091325/http://www.fiba.com/news/slovenian-luka-doncic-already-a-big-name-at-just-16|url-status= dead}}</ref> ==== Člani ==== Zaradi njegovega velikega talenta ga je poskušala pridobiti v svoje vrste [[Španska košarkarska reprezentanca|španska reprezentanca]].<ref>{{navedi splet |url= http://ekipa24.si/clanek/kosarka/reprezentancna-kosarka/567d5e0813259/spanski-potni-list|title= Španski potni list?|accessdate= 9. januar 2017|date= 25. december 2015|format= |work= ekipa24.si}}</ref> Tako nekaj časa ni bilo jasno, za koga bo nastopil, dokler se septembra 2016 ni dokončno izjasnil, da bo vendarle igral za [[Slovenska košarkarska reprezentanca|Slovenijo.]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.kosarka.si/luka-doncic-hvala-spaniji-slovenija-je-moja-izbira/|title= LUKA DONČIĆ: “Hvala Španiji, Slovenija je moja izbira!”|accessdate= 9. januar 2017|date= 22. september 2016|format= |work= kosarka.si}}</ref> Januarja 2017 je ob svojem prvem intervjuju za slovenske medije, v tem primeru za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]], ponovno zagotovil svoj namen igrati za izbrano vrsto Slovenije, češ da je bil res vabljen v špansko in tudi [[Srbska košarkarska reprezentanca|srbsko]] selekcijo, a da si je želel igrati za Slovenijo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/glede-doncicevega-igranja-za-slovenijo-nikoli-ni-bilo-dvomov/413807|title= Glede Dončićevega igranja za Slovenijo nikoli ni bilo dvomov|accessdate= 1. februar 2017|date= 31. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Ob tem je izpostavil, da ima namen boriti se za medaljo že na svojem prvem tekmovanju, to je na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|EP 2017]], ko naj bi bil ob bratoma Dragić glavni adut.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-na-evropskem-prvenstvu-gremo-po-medaljo/413818|title= Dončić: Na evropskem prvenstvu gremo po medaljo|accessdate= 1. februar 2017|date= 30. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Povedal je tudi, da je njegova največja želja postati svetovni ali evropski prvak s Slovenijo. [[Slika:EuroBasket 2017 Finland vs Slovenia 66.jpg|sličica|436x436_pik|Dončić na Evropskem prvenstvu v košarki, 2017.]] ===== EP 2017: naslov prvakov in izbor v prvo peterko ===== V četrtek 31. avgusta 2017 je odigral prvo uradno tekmo za slovensko člansko reprezentanco. To je bila prva tekma na EP 2017, ki jo je Slovenija proti poljski selekciji dobila z 90 proti 81. Dončić je bil pri tem od Slovencev največ časa na parketu, dobrih 30 minut igranja, in zabeležil 11 točk (drugi strelec), 8 skokov (prvi skakalec) in 6 podaj (prvi asistent), vse to ob le eni izgubljeni žogi in dveh ukradenih.<ref>{{navedi splet |url= http://www.fiba.basketball/eurobasket/2017/3108/Slovenia-Poland#tab=boxscore |title= EuroBasket 2017: Group phase: Slovenia vs Poland|accessdate= 23. september 2017|date= 31. avgust 2017|format= |work=fiba.basketball|language=en }}</ref> V nadaljevanju turnirja je nadaljeval z odličnimi predstavami in bil med najzaslužnejšimi za veliki končni uspeh, ko so uspeli se prebiti vse do finala, tudi tam slavili in se na koncu veselili naslova prvakov. Veličastna je bila njegova predstava, ko je bil s 27 točkami prvi strelec ekipe na četrtfinalni tekmi proti zelo dobri Latviji. Dve zaporedoma zadeti trojki v odločilnih trenutkih srečanja sta veliko prispevali k zmagi in s tem se je Slovenija drugič v zgodovini prebila v polfinale. Tam so se srečali s favorizirano Španijo, ki so jo odpravili s 92-72 in si prvič zagotovili nastop v finalu in medaljo. Na tej polfinalni tekmi, ki je bila odigrana 14. septembra, je bil Dončić ponovno odličen, povsem se je približal tako imenovanemu trojnemu dvojčku, ko je dosegel 11 točk, 12 skokov in 8 asistenc. In vse to brez ene same izgubljene žoge.<ref>{{navedi splet |url= http://www.fiba.basketball/eurobasket/2017/1409/Spain-Slovenia#tab=boxscore |title= EuroBasket 2017: Semi-finals: Slovenia vs Spain|accessdate= 23. september 2017|date= 14. september 2017|format= |work=fiba.basketball|language=en }}</ref> Tako je v nedeljo 17. septembra zaigral na svojem prvem finalu. Nasprotnik je bila [[Srbska košarkarska reprezentanca|Srbija]]. Tam se je poškodoval v tretji četrtini in ni mogel odigrati v končnih trenutkih tekme, ki pa so jo njegovi soigralci vseeno dobili in se skupaj veselili osvojene zlate medalje in naslova evropskih prvakov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/ep-v-kosarki-2017/zlati-fantje-car-j-igrada-sampioni-sampioni/432777|title= ZLATI FANTJE CAR(J)IGRADA, ŠAMPIONI, ŠAMPIONI!|accessdate= 23. september 2017|date= 17. september 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/ep-v-kosarki-2017/mmc-na-prizoriscu/luka-doncic-zlato-medaljo-posveca-celi-sloveniji/432823|title= Luka Dončić zlato medaljo posveča celi Sloveniji|accessdate= 23. september 2017|date= 18. september 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Poleg tega je bil Dončić izbran v prvo peterko prvenstva kjer je mesto najboljšim igralcem in kjer je bil za najkoristnejšega imenovan njegov soigralec [[Goran Dragić]]. S tem izborom je postal drugi najmlajši košarkar, ki mu je to uspelo. Mlajši od njega je bil le znameniti litovski [[Center (košarka)|center]] [[Arvidas Sabonis]], ki je bil leta [[Evropsko prvenstvo v košarki 1983|1983]] ob svojem izboru mlajši za mesec dni.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/doncic-v-druzbi-sabonisa-petrovica-cosica/432809|title= Dončić v družbi Sabonisa, Petrovića, Ćosića ...|accessdate= 23. september 2017|date= 18. september 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Lukova starša sta [[Ločitev|ločena]]. Njegov oče je [[Saša Dončić]], slovenski košarkarski reprezentant srbskih korenin, ki je tekmoval od leta 1993 do 2010 in je trener. Njegova mama je kozmetičarka [[Mirjam Poterbin]].<ref>{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin o Lukovi zgodbi: Ne vem, ali bi šla še enkrat čez to #intervju|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/mirjam-poterbin-o-lukovi-zgodbi-ne-vem-ce-bi-sla-se-enkrat-cez-to-intervju-496441|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=2. maj 2019|publisher=|last=Doljak|first=Eva}}</ref> Poterbinova je bila najprej plesalka in model,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Onaplus - Mirjam Poterbin: Jaz kar naprej jočem|url=https://onaplus.delo.si/mirjam-poterbin-jaz-kar-naprej-jocem|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=16. oktober 2019|publisher=|last=Zuccato|first=Taja}}</ref> kasneje je imela svoj kozmetično-frizerski salon, ki je zdaj od njene mame Milene, ki ji je že prej vodila frizerski del posla.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Mirjam Poterbin, mama za milijon dolarjev|url=https://www.vecer.com/mirjam-poterbin-mama-za-milijon-dolarjev-6509746|website=www.vecer.com|date=2018-06-30|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/salon-mirjam-mirjam-poterbin-sp/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-03-28|title=SALON MIRJAM, MIRJAM POTERBIN s.p., Topniška ulica 29A, 1000 Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SALON MIRJAM, Milena Poterbin s.p., Topniška ulica 29A, 1000 Ljubljana, Slovenija|url=http://www.companywall.si/podjetje/salon-mirjam-milena-poterbin-sp/MMA9qW3D/osnovno|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-28}}</ref> Tudi Mirjam je otrok ločenih staršev.<ref>''Za svojega sina bi naredila vse'', Cah, Katja (3. oktober 2017), ''OnaPlus'', letnik 7, št. 8</ref> Lukovo selitev v [[Madrid]] sta podprla oba starša,<ref>{{Navedi splet|title=Na stari celini počasi zmanjkuje pokalov in kolajn za Dončića, nebo je zanj edina meja|url=https://www.delo.si/sport/kosarka/luka-bi-se-rad-samo-dobro-zabaval-52837.html|website=www.delo.si|date=2018-05-22|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Eduardo|last=Brozovič}}</ref> ki sta ga tudi izmenično obiskovala.<ref>{{Navedi splet|title=Tace stran od čudežnega dečka!|url=https://www.slovenskenovice.si/sport/drugi-sporti/tace-stran-od-cudeznega-decka|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-11-30|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Drago|last=Perko}}</ref> Kasneje je Mirjam na ljubljanskem sodišču dobila skrbništvo nad njim in prevzela vajeti nad njegovo kariero, Saša pa je izgubil stike.<ref>{{Navedi splet|title=RAZKRIVAMO! Kako se je začela zgodba, ki je privedla do ponarejanja podpisov za zamenjavo agenta LUKE DONČIĆA|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/kosarka/slovenci-v-tujini/5b7eddd2072d6/razkrivamo-kako-se-je-zacela-zgodba-ki-je-privedla-do-ponarejanja-podpisov-za-zamenjavo-agenta-luke-doncica|website=Ekipa24.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=23. avgust 2018|publisher=|last=Završnik|first=Jurij}}</ref> Lastnica podjetja LD7 d.o.o., ki od [[20. november|20. novembra]] [[2018]] dalje trži in prodaja izdelke pod Dončićevo blagovno znamko LD7,<ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić - URADNA LD7 SPLETNA TRGOVINA|url=https://www.lukadoncic.com/sl/|website=www.lukadoncic.com|accessdate=2020-03-28|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328130921/https://www.lukadoncic.com/sl/|url-status=dead}}</ref> je njegova mama (60 odstotna lastnica je [[Mirjam Poterbin]], 40 odstotni lastnik pa njeno sladoledno podjetje Lumi7).<ref>{{Navedi splet|title=LD7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/ld7-doo/MMA0iBAC/osnovno|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=LUMI7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/lumi7-doo/MM70fuB0|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-28|language=sl}}</ref> Ob koncu leta 2018 so začeli tržiti prvi produkt, Luka Dončić koledar za leto 2019, ki so ga ponudili na v istem času ustvarjeni spletni strani ''lukadoncic.com''.<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Luka Dončić LD7|url=https://www.lukadoncic.com/sl/izdelek/koledar-luka-doncic-ld7|website=www.lukadoncic.com|accessdate=2020-03-28|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328130923/https://www.lukadoncic.com/sl/izdelek/koledar-luka-doncic-ld7|url-status=dead}}</ref> Z dolgoletno partnerko Anamario Goltes je od 7. julija 2023 zaročen. 1. decembra 2023 se jima je rodila hči Gabrijela.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić se je razveselil prvorojenke Gabriele {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/luka-doncic-se-je-razveselil-prvorojenke-gabriele.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-01|language=sl}}</ref> Prav tako v decembru (4.12.2025), le dve leti kasneje, je na svet prišla Olivia, druga hči. V nasprotju s prvo, ki se je rodila v [[Dallas|Dallas]]u, je Olivia rojena v Sloveniji, v Trbovljah.<ref name="">{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/doncic-svetu-predstavil-hcerkico-olivio/766409|title= Dončić svetu predstavil hčerkico Olivio|accessdate= 7. december 2025|date= 6. december 2025|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Dončić v medijih == Zaradi številnih izjemnih dosežkov je bil že zgodaj opažen in pogosto spremljan v številnih slovenskih in svetovnih medijih. Tako mu je v starosti komaj 16 let španski časnik ''Marca'' nadel naziv ''El Nino Maravilla'' - ''The Wonder Boy'' po angleško. Ta naziv ga je potem spremljal v Evropi za časa igranja za madridski Real.<ref>{{navedi splet |url= http://www.fiba.basketball/news/slovenian-luka-doncic-already-a-big-name-at-just-16|title= Slovenian Luka Doncic already a big name at just 16|accessdate= 3. december 2018|date= 23. april 2015|format= |work= fiba.basketball|language=en}}</ref> Novembra 2018 mu je bila na 15. konferenci Sporto podeljena nagrada za najboljšo slovensko športno znamko oziroma brand leta 2018 med moškimi športniki. Družbo sta mu delala [[Ilka Štuhec]] med ženskami in med ekipami [[Nogometni klub Maribor]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/novice/sportniki-s-presezno-vrednostjo-luka-ilka-nk-maribor/472637|title= Športniki s presežno vrednostjo: Luka, Ilka, NK Maribor|accessdate= 3. december 2018|date= 22. november 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Konec oktobra 2018, torej takoj po prvih odigranih NBA tekmah, je postal prvi slovenski športnik, ki je imel na družbenem omrežju [[Instagram]] 1 milijon sledilcev.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/luka-doncic-na-instagramu-presegel-prvi-mejnik-milijon-sledilcev/469677|title= Luka Dončić na Instagramu presegel (prvi) mejnik - milijon sledilcev|accessdate= 3. december 2018|date= 23. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V začetku leta 2021 je število sledilcev preseglo 5 in pol milijonov pristašev. V ZDA je hitro postal priljubljen. Tako je komaj dober mesec dni po začetku igranja čez lužo dobil pesem, ki mu je bila posvečena. Šlo je za predelavo stare uspešnice legendarnega kanadskega glasbenika [[Leonard Cohen|Leonarda Cohena]] ''Hallelujah''. Pesem je sproducirala spletna stran ''The Ringer'' in nosi naslov ''Halleluka - oda Luki Dončiću'' (angleško: ''Halleluka: An Ode to Luka Doncic'').<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-ko-aleluja-postane-halleluka-oda-luki-doncicu/473244|title= Ko aleluja postane Halleluka - oda Luki Dončiću|accessdate= 11. december 2018|date= 29. november 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Pesem je v prvih dveh tednih pritegnila več kot četrt milijona ogledov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=JE23ajVX930|title= Halleluka: An Ode to Luka Doncic (Official Music Video) - The Ringer|accessdate= 11. december 2018|date= 27. november 2018|format= |work= youtube.com - The Ringer|language=en}}</ref> Ameriški mediji našega košarkarja pogosto tudi kritizirajo zaradi njegove teže in vzkipljivosti. Ob izboru NBA za tekmo zvezd januarja 2022 mu noben novinar ni dodelil točk, ki bi mu omogočile uvrstitev v prvo peterko. Tja so uvrstili igralca enake višine A. Wigginsa, ki ima v vseh košarkarskih statistikah (točke, skoki, asistence) bistveno slabše rezultate. == Dosežki == === Individualne nagrade === * 2012: izbran za najboljšega igralca na turnirju mladih ''Lido di Roma'' v kategoriji do 13 let, z Union Olimpijo * 2013: izbran za najboljšega igralca na mladinskem turnirju ''Ciutat de l’Hospitalet'' v kategoriji do 14 let * 2014: najboljši igralec španskega kadetskega prvenstva v kategoriji do 16 let<ref>{{navedi splet |url= http://www.solobasket.com/competiciones-feb/ce-cadete-2014-fc-barcelona-se-proclama-campeon-y-dejan-al-mvp-luka-doncic-sin|title= CE Cadete 2014: FC Barcelona se proclama campeón y dejan al MVP Luka Doncic sin título|accessdate= 9. januar 2017|date= 2014|format= |work= solobasket.com|language=es}}</ref> * 2015: izbran v najboljšo peterko mladinskega turnirja ''Ciutat de l’Hospitalet'' (ANGT: ''Adidas Next Generation Tournament'')<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-kosarka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=7978:mesicek-mvp-spa&catid=35:novice&Itemid=83|title= Blaž Mesiček MVP turnirja v Španiji, v najboljši peterki tudi Luka Dončić|accessdate= 9. januar 2017|date= 6. januar 2015|format= |work= slovenska-kosarka.si}}</ref> * 2015: najboljši igralec španskega mladinskega prvenstva v kategoriji do 18 let<ref>{{navedi splet |url= http://sport.blic.rs/kosarka/evropska-kosarka/srbin-iz-slovenije-zari-i-pali-u-realu-doncic-briljirao-na-juniorskom-prvenstvu/mfpwxxs|title= Srbin iz Slovenije žari i pali u Realu: Dončić briljirao na juniorskom prvenstvu Španije|accessdate= 9. januar 2017|date= 10. maj 2015|format= |work= sport.blic.rs|language=sr}}</ref> * 2017: izglasovan za naziv vzhajajoča zvezda evrolige (angleško: ''Rising Star Trophy'')<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-vzhajajoca-zvezda-evrolige.html|title= Luka Dončić vzhajajoča zvezda evrolige|accessdate= 12. maj 2015|date= 10. maj 2015|format= |work= delo.si}}</ref> * 2017: izbran v prvo peterko turnirja ''Eurobasket 2017'' * 2017: najboljši igralec v Evroligi meseca oktobra * 2017: najboljši igralec španske lige v mesecu decembru * 2018: drugi najboljši evropski košarkar leta 2017 po izboru italijanske ''La Gazzetta dello Sport'' * 2018: drugič zapored izglasovan za vzhajajočo zvezdo evrolige (angleško: ''Rising Star Trophy'') * 2018: izbor v prvo peterko Evrolige za sezono 2017-18 (angleško: ''All Euroleague first team'') * 2018: izbran za najkoristnejšega igralca v Evroligi za sezono 2017-18 (angleško: ''2017-18 Euroleague MVP'') * 2018: izbran za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja Evrolige (angleško: ''2017-18 Euroleague Final Four MVP'') * 2018: izbran za najkoristnejšega igralca rednega dela španskega državnega prvenstva sezone 2017-18 * 2018: izbran za najboljšega novinca zahodne konference NBA prvega meseca, oktober-november 2018<ref>{{navedi splet |url= http://global.nba.com/news/doncic-young-named-nba-rookies-of-the-month/|title= Doncic, Young Named NBA Rookies Of The Month|accessdate= 4. december 2018|date= 3. december 2018|format= |work= nba.com|language=en }}</ref> * 2018: izbran za slovenskega športnika leta 2018<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/novice/najboljsa-sportnika-slovenije-v-letu-2018-19-letna-luka-doncic-in-janja-garnbret/475143|title= Najboljša športnika Slovenije v letu 2018 - 19-letna Luka Dončić in Janja Garnbret|accessdate= 19. december 2018|date= 19. december 2018 | format= |work= rtvslo.si}}</ref> * 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za mesec december 2018<ref>{{navedi splet|url= https://www.mavs.com/doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-second-month-in-a-row/|title= Doncic wins monthly honor, and would be an All-Star starter if the voting ended today|accessdate= 5. januar 2019|date= 3. januar 2019|format= |work= mavs.com|language= en|archive-date= 2019-01-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20190104175558/https://www.mavs.com/doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-second-month-in-a-row/|url-status= dead}}</ref> * 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za mesec januar 2019<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-tretjic-zapored-novinec-meseca/478994|title= Dončić tretjič zapored novinec meseca|accessdate= 3. februar 2019 |date= 1. februar 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref> * 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za mesec februar 2019<ref>{{navedi splet |url= https://www.mavs.com/luka-doncic-wins-his-fourth-straight-rookie-of-the-month-award/|title= Luka Doncic wins his fourth straight Rookie of the Month award|accessdate= 9. maj 2019|date= 1. marec 2019|format= |work= mavs.com |language=en }}</ref> * 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za meseca marec-april 2019<ref>{{navedi splet|url= https://www.mavs.com/donic-makes-it-a-clean-sweep-wins-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-sixth-time/|title= Doncic makes it a clean sweep, wins Western Conference Rookie of the Month for the sixth time|accessdate= 9. maj 2019|date= 11. april 2019|format= |work= mavs.com|language= en|archive-date= 2019-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20190414054732/https://www.mavs.com/donic-makes-it-a-clean-sweep-wins-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-sixth-time/|url-status= dead}}</ref> * 2019: izbran za najboljšega novinca leta (angl. ''Rookie of the Year '') za NBA sezono 2018-19<ref>{{navedi splet |url= https://www.cbssports.com/nba/news/2018-19-nba-awards-mavericks-sensation-luka-doncic-named-rookie-of-the-year/|title= 2018-19 NBA Awards: Mavericks sensation Luka Doncic named Rookie of the Year|accessdate= 25. junij 2019|date= 25. junij 2019|format= |work= CBSsports.com|language=en }}</ref> * 2020: izbran na Tekmo vseh zvezd lige NBA v prvi postavi (All star 2020)<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/article/2020/01/23/2020-all-star-starters-official-release|title= 2020 all star starters|accessdate=24. januar 2020|date=23. januar 2020|format=|work=nba.com|language=en}}</ref> * 2020: izbran v idealno peterko lige NBA<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/news/nba-2019-20-all-nba-teams-official-release|title=Giannis Antetokounmpo, LeBron James unanimously selected to 2019-20 All-NBA First Team|accessdate=16. junij 2021|date=16. september 2020|format=|work=nba.com|language=en}}</ref> * 2020: Nagrada Marjana Rožanca za »izjemne športne dosežke« (Mestna občina Ljubljana)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajenci 2020|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/priznanja-in-nagrade-mol/podeljujemo-priznanja/zupanciceva-nagrada-2/nagrada-marjana-rozanca/nagrajenci/nagrajenci-2020/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-03|language=sl|archive-date=2021-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210303063433/https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/priznanja-in-nagrade-mol/podeljujemo-priznanja/zupanciceva-nagrada-2/nagrada-marjana-rozanca/nagrajenci/nagrajenci-2020/|url-status=dead}}</ref> * 2021: izbran za najboljšega košarkarja tedna zahodne konference lige NBA, 4. - 10. januar 2021<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/doncic-izbran-za-najboljsega-kosarkarja-tretjega-tedna-na-zahodu/548641|title= Dončić izbran za najboljšega košarkarja tretjega tedna na Zahodu|accessdate= 18. januar 2021|date= 11. januar 2021|format= |work= rtvslo.si}}</ref> * 2021: izbran na Tekmo vseh zvezd lige NBA v prvi postavi (All star 2021), drugič v karieri<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-na-drugacni-tekmi-vseh-zvezd/|title= Luka Dončić na drugačni tekmi vseh zvezd|accessdate= 3. junij 2021|date= 5. marec 2021|format= |work= delo.si}}</ref> * 2021: izbran za najboljšega košarkarja tedna zahodne konference lige NBA, 29. marec - 4. april 2021 * 2021: izbran za najboljšega košarkarja tedna zahodne konference lige NBA, 19. - 25. april 2021<ref>{{navedi splet |url= https://sportklub.si/kosarka/nba/doncic-tretjic-izbran-za-igralca-tedna-zahodne-konference/|title= Dončić tretjič izbran za igralca tedna zahodne konference|accessdate= 3. junij 2021|date= 26. april 2021|format= |work=sportklub.si }}</ref> * 2021: izbran v idealno peterko lige NBA<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/news/nikola-jokic-giannis-antetokounmpo-stephen-curry-lead-2020-21-all-nba-first-team|title=Nikola Jokic, Giannis Antetokounmpo, Stephen Curry lead 2020-21 All-NBA First Team|accessdate=16. junij 2021|date=16. junij 2021|format=|work=nba.com|language=en}}</ref> * 2021: izbran v prvo peterko turnirja na olimpijskih igrah v Tokiju<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/sporti/kosarka/doncic-v-idealni-peterki-olimpijskega-turnirja/590127|title= Dončić v idealni peterki olimpijskega turnirja|accessdate= 8. avgust 2021|date= 8. avgust 2021|format= |work= rtvslo.si}}</ref> * 2022: izbran za igralca tedna zahodne konference, februar * 2022: izbran v idealno peterko lige NBA<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/news/antetokounmpo-jokic-doncic-2021-22-kia-all-nba-first-team|title=Giannis Antetokounmpo, Nikola Jokic, Luka Doncic lead 2021-22 Kia All-NBA 1st Team|accessdate=25. maj 2022|date=25. maj 2022|format=|work=nba.com|language=en}}</ref> === Klubske === ==== Real Madrid ==== * prvaki Španije - Liga ACB: 2015, 2016, 2018 * španski pokal - Copa del Rey: 2016, 2017<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/gasper-vidmar-in-edo-muric-z-banvitom-do-pokala-turcije.html|title= Pokala v Turčiji in v Španiji v slovenskih rokah |accessdate= 20. februar 2017|date= 19. februar 2017|format= |work= delo.si}}</ref> * prvaki Evrolige 2017-18 === Reprezentančne === ==== Slovenija ==== * 2017: naslov prvaka in zlata medalja, ''Eurobasket 2017'' == Viri == === Reference === {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Novinec NBA}} {{Slovenski športnik leta}} {{Slovenija na EuroBasketu 2017}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dončić, Luka}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarski reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Dallas Mavericks]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] jtfd4izvm5yn2a5k2t2pdpsyuyxehu5 Gotthardska železnica 0 431459 6655550 6276749 2026-04-04T03:34:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655550 wikitext text/x-wiki {{Infobox Railway |title = Gotthardska železnica |image= Gotthardbahn map.png |caption= Zemljevid Gotthardske železnice |building= 1. junij 1882 |commisioned= 1872 |decommisioned= v obratovanju |category= |del= |country= [[Švica]] |company= Švicarske federalne železnice |mednarodna oznaka proge= |tiri= |oznaka= |dolzina=206 km (Immensee-Chiasso) | minradius = | maxincline = 27&nbsp;‰<ref name=saw76>{{navedi knjigo |title = Eisenbahnatlas Schweiz |year = 2012 |publisher = Verlag Schweers + Wall GmbH |isbn=978-3-89494-130-7|page = 76}}</ref> | gauge = standardna |sistem vleke= {{15 kV AC}} oskrbuje nadzemni vod | racksystem = | elevation = 1151 m | map = |prepustna moc= |izkoristek= |vir= }} [[File:LongitudinalProfileGotthardtbahnAndTunnelSwitzerland.jpg|thumb|Vzdolžni profil Gotthardske železnice vključno z odcepi<ref>'''Dietler, H.''': Gotthardbahn in '''Röll, V. Freiherr von''': Enzyklopädie des Eisenbahnwesens, Band 5. Berlin, Wien 1914, p. 356 on www.zeno.org/Roell-1912</ref>]] '''Gotthardska železnica''' (nemško ''Gotthardbahn'', italijansko ''Ferrovia del Gottardo'') je švicarska transalpska železniška proga od severne Švice do [[kanton Ticino|kantona Ticino]]. Proga je pomemben del pomembne mednarodne železniške povezave med severno in južno Evropo, zlasti na koridorju [[Rotterdam]]-[[Basel]]-[[Genova]]. Železniško podjetje Gotthard (nemško ''Gotthardbahn-Gesellschaft'') je bilo nekdanje zasebno železniško podjetje, ki je financiralo gradnjo in je prvotno upravljalo to progo. Železnica obsega glavno progo od Immenseeja do Chiassa, skupaj z odcepi, od Immenseeja do [[Luzern]]a in Rotkreuza, od Arth-Goldauja do [[Zug]]a ter od [[Bellinzona|Bellinzone]] do [[Locarna]] in Luina. Glavna proga, druga najvišja železniška proga v Švici, prodre v Alpe s pomočjo [[predor Gotthard|predora Gotthard]] na nadmorski višini 1151 metrov. Nato se linija spusti do Bellinzone, na 241 metrih nadmorske višine, preden se spet povzpne na prelaz Monte Ceneri, na poti do Lugana in Chiassa. Ekstremne razlike v nadmorski višini zahtevajo uporabo dolgih vzponov na vsaki strani, skupaj z več spiralami. Proga se je začela graditi leta 1872, nekaj nižinskih odsekov pa se je odprlo do leta 1874. Celotna proga se je odprla leta 1882 po zaključku predora Gotthard. Proga je bila leta 1909 vključena v švicarske zvezne železnice in leta 1922 elektrificirana. Prihodi do obstoječega predora še naprej omejujejo hitrost in zmogljivost na tej pomembni mednarodni progi, leta 1992 pa je bilo v okviru projekta NRLA sklenjeno, da se na osi Gotthard zgradi nova pot nižje ravni. Ta pot vključuje gradnjo novega [[bazni predor Gotthard|baznega predora Gotthard]] in [[bazni predor Ceneri|baznega predora Ceneri]]. Bazni predor Gotthard je bil dokončan in je bil integriran z obstoječo progo leta 2016, medtem ko je bil predor Ceneri odprt leta 2020. == Zgodovina == <gallery> File:Gotthardbahn 1872-74.jpg|Sodobna risba, ki prikazuje gradbeno lokomotivo File:LowerTicinoBridgeWithGiornico Section1 AdolpheBraun1811to1877.jpg|Spodnji most Ticino v fazi gradnje s prvotno konstrukcijo enojnega nosilca <ref>'''Braun, Adolphe''': Photographische Ansichten der Gotthardbahn, Dornach im Elsass, 1875</ref> File:Gotthard Eröffnungszug Bellinzona.jpg|Otvoritvena praznovanja v Bellinzoni </gallery> === Zasnova === V zgodnjih 1870-ih je imela severna Švica pomembno železniško mrežo s povezavami do sosednjih železnic Nemčije in Francije. Proti zahodu je proga dosegla [[Brig]], v zgornji dolini [[Rona|Rone]], od [[Lozana|Lozane]]. V središču severa so proge povezovale Olten, [[Luzern]], [[Zug]] in [[Zürich]]. Vendar nobena proga še ni tekla skozi Alpe do južne Švice ali meje z Italijo, ves železniški promet od severa do juga je moral bodisi proti zahodu ali vzhodu Švice, preko železnic [[Železniški predor Fréjus|Mont-Cenis]], [[Semmeringška železniška proga|Semmering]] ali [[Brennerska železniška proga|Brenner]]. O poti sever-jug skozi Švico so razpravljali že leta 1848, na mednarodni konferenci v Bernu leta 1869 pa so odločili, da bo najboljša pot po dolinah rek Reuss in Ticino, ki ju povezuje predor pod prelazom Gotthard. Izbrana pot je bila starodavna, ki so jo romarji in trgovci uporabljali vsaj od 13. stoletja. [4] [5] Pogodbe za gradnjo proge so bile sklenjene s Kraljevino Italijo leta 1869 in Nemškim cesarstvom leta 1871. Železniška družba Gotthard je bila ustanovljena v Luzernu leta 1871. Italijanska vlada je na koncu prispevala 2,25 milijona funtov, Švica in Nemčija vsaka 1,25 milijona funtov. === Gradnja in otvoritev === Gradnja železnice Gotthard se je začela leta 1872, do 1874 pa so bili odprti prvi nižinski odseki od Biasce do Locarna in Lugana do Chiassa. Celotna proga je bila od 21. maja do 25. maja 1882. v Luzernu in Chiassu odprta s praznovanji. Predvideno obratovanje se je začelo 1. junija. Takrat je bil 15,003 km dolg [[Predor Gotthard|železniški predor Gotthard]] najdaljši železniški predor na svetu (leta 1906 ga je presegel [[predor Simplon]] – 19,803 km). Kmalu po gradnji je progo vojska zavarovala s trdnjavami (na primer nad Airolom in pri Biasci) in načini za zavarovanje predora v primeru invazije (med drugim umetni plaz, ki bi preprečil vhod v južni predor). Hkrati je Aargauische Südbahn zaključil odsek od Rotkreuza do Immenseeja, ki je zagotavljal železniško povezavo iz [[Aarau]]a. Dodatne napajalne linije od Luzerna do Immenseeja in od Zuga do Arth-Goldauja so bile dokončane leta 1887. {| class="wikitable sortable" style="vertical-align:top;" ! class="unsortable" colspan="2" style="background:#8B2600; color:white;" |Dvotirna Gotthardska proga<ref>{{navedi splet|title=Der Ausbau auf Doppelspur|url=https://www.gotthardbahn.ch/3_daten/daten/doppelspur.htm|access-date=2017-08-23|language=de}}</ref> |- style="background:#8B5742;" ! Odsek ! Odprta<br />dvotirna ||Odsek ||Odprta<br />dvotirna ||Odsek ||Odprta<br />dvotirna |- | Immensee — Brunnen || style="text-align:right;" | 01.05.1904 || Ambri Piotta — Rodi Fiesso || style="text-align:right;" | 31.07.1890 || Maroggia Melano — Mendrisio || style="text-align:right;" | 01.10.1913 |- | Brunnen — Sisikon || style="text-align:right;" | 15.09.1947 || Rodi Fiesso — Faido || style="text-align:right;" | 28.05.1890 || Giubiasco — Al Sasso || style="text-align:right;" | 20.12.1922 |- | Sisikon — Flüelen || style="text-align:right;" | 01.03.1943 || Rodi Fiesso — Faido || style="text-align:right;" | 28.05.1890 || Al Sasso — Rivera Bironico || style="text-align:right;" | 21.01.1934 |- | Flüelen — Altdorf || style="text-align:right;" | 15.01.1896 || Faido — Lavorgo || style="text-align:right;" | 13.09.1891 || Rivera Bironico — Mezzovico || style="text-align:right;" | 27.03.1942 |- | Altdorf — Erstfeld || style="text-align:right;" | 06.12.1896 || Lavorgo — Giornico || style="text-align:right;" | 27.03.1892 || Mezzovico — Taverne Torricella || style="text-align:right;" | 02.05.1946 |- | Erstfeld — Silenen Amsteg || style="text-align:right;" | 09.04.1893 || Giornico — Bodio || style="text-align:right;" | 01.05.1892 || Taverne Torricella — Lugano || style="text-align:right;" | 30.04.1942 |- | Silenen Amsteg — Gurtnellen || style="text-align:right;" | 14.05.1893 || Bodio — Biasca || style="text-align:right;" | 15.05.1892 || Lugano — Melide || style="text-align:right;" | 10.10.1915 |- | Gurtnellen — Wassen || style="text-align:right;" | 26.06.1892 || Biasca — Osogna || style="text-align:right;" | 31.05.1896 || Melide — Bissone || style="text-align:right;" | 02.04.1965 |- | Wassen — Göschenen || style="text-align:right;" | 28.05.1893 || Osognia — Bellinzona || style="text-align:right;" | 19.04.1896 || Bissone — Maroggia Melano || style="text-align:right;" | 03.06.1956 |- | Göschenen — Airolo || style="text-align:right;" | 01.06.1883 || Airolo — Ambri Piotta || style="text-align:right;" | 02.09.1890 || Bissone — Maroggia Melano || style="text-align:right;" | 03.06.1956 |- | Bellinzona — Giubiasco || style="text-align:right;" | 01.06.1883 || Mendrisio — Chiasso || style="text-align:right;" | 01.05.1912 |||| |} == Zgodnje obratovanje == === Vozni red iz leta 1899 === [[File:Grafischer Fahrplan 1899.jpg|thumb|Vozni red Gotthardske železnice, 1899]] Grafični vozni red Gotthardske železnice vsebuje veliko različnih informacij o materialnih in zlasti operativnih vidikih leta 1899, 17 let po otvoritvi predora Gotthard in dokončanju železnice. Ključ zemljevida in podnapisi za vsak stolpec najdete na vrhu strani. Od leve proti desni so podane informacije o lokaciji nadmorske višine posamezne postaje glede na gladino morja, vzdolžnem profilu, signalnih lučeh, predorih in njihovi dolžini, za vsak odsek poti na vožnjah proti jugu največji naklon, razdalje, uporabljeni telegrafi in njihov omrežja, signalni zvonovi in njihova povezava, telefoni, blok postaje, postavitev tirov posamezne postaje in njihova oprema, skupna uporabna dolžina preostalih tirov, najdaljša stranska proga, imena postaj in razdalje med njimi, razdalja do izhodišča in med glavne postaje. Časi odhoda in prihoda so prikazani v grafičnem voznem redu. Podatke lahko dobimo glede na točko predora, ki leži na 1154,5 metra nadmorske višine in dejstvo, da predor ne teče naravnost, temveč v pobočju navzdol z obeh strani njegove točke. Predor je bil zasnovan tako, da bi dotekajoča voda lahko odtekala. Od železniške postaje Göschenen do točke predora se železniške proge dvignejo pod kotom 6 ‰ in se pri 2 ‰ spuščajo iz oglišča do vasi Airolo. Dolžina predora naj bi znašala 14.998 metrov, njegovo teme pa je bilo pri km 80. Upoštevati je treba, da so bile razdalje Gotthardske železnice merjene od mesta Immensee, kot je jasno navedeno na grafičnem voznem redu. [[File:SBB Historic - 110 097 - Mondasciabrücke, Wärterhaus, Vorsignal Biasca.tif|thumb|left|Stražarska hiša na mostu Mondascia pri Biasci<br />{{Coord|46|20|25.6|N|008|58|40.9|E|display=inline}}]] [[File:SBB Historic - F 111 00002 039 - Lacets de la ligne dans la Biaschina. Viaduct et tunnel héliocoidal de Pianotondo. Lacet médian.tiff|thumb|Pianotono-spiralni predor<br />{{Coord|46|25|22|N|008|51|32|E|display=inline}}]] Postavitev tirov vsake postaje kaže, da je leta 1899 Gotthardska železnica potekala kot dvotirna od vasi Flüelen do Giubiasca. Na desni sliki proti severu je prikazana stražarska hiša na mostu Mondascia, ki prikazuje dvotirni in predhodni signal do vstopnega signala pred Biasco (na 132,5 km), omenjeno v voznem redu. Naslednja slika na desni prikazuje viadukt Pianotondo in zgornja vrata Pianotono-spiralnega predora s stražarnico, ki so se začela uporabljati v času dvotirne parne službe, približno v času veljavnosti grafičnega voznega reda. Grafični vozni red vidi dve progi, ki peljeta proti jugu od postaje Giubiasco. Ena ima podpis "Chiasso", drugi pa "Luino / Locarno". Od te točke naprej železnica vozi po enojnem tiru. Sosednje postaje Giubiasca na jugu, Rivera-Bironico in Cadenazzo, so na enem tiru. Na vsakem podhodu na odseku Ceneri je do danes jasno vidno, da so bili zgrajeni v zelo različnih časovnih obdobjih. Odseka Giubiasco-Al Sasso in Al Sasso-Rivera sta bila leta 1922 oziroma 1934 opremljena z dvotirno progo. Grafični vozni red je dvodimenzionalna podoba vožnje z vlakom. Čas je prikazan vodoravno od polnoči do 12. ure. Postaje na poti, od Zuga in Lucerna do Chiassa, Locarna in Luina, so prikazane navpično. Prvi redni vlak, hitri vlak s kočijami 1., 2. in 3. razreda, odpelje iz Bellinzone ob 03:17. Vlak s številko 55 poganja parna lokomotiva in po voznem redu v Giubiascu, Riveri-Bironico in Taverni ne vozi redno. Prihod v Lugano je predviden ob 04:09, od koder ponovno odhaja ob 04:14. Leta 1899 naj bi bilo celotno potovanje z vlakom od Bellinzone do Lugana 52 minut. Danes (2017) traja enako potovanje na enem od vlakov ES 27 minut. Ilustracije kažejo, da med vlakoma Giubiasco in Rivera Bironico ne gresta drug mimo drugega, saj je bila leta 1899, kot je omenjeno v zgornjem odstavku, ena proga. Te podatke lahko tako dobimo tako iz postavitve tira postaj kot iz grafičnega voznega reda. Na grafičnem voznem redu je vidno tudi dejstvo, da se med Osogno in Biasco vlaki med seboj vozijo, saj gre za dvotirno progo. Poleg tega so vlaki Arth-Rigi-Bahn (danes Rigi Railways) navedeni tudi v voznem redu železnic Gotthard. Lestvica voznega reda je 15 mm / uro vodoravno in 1,75 mm / km navpično === Telegrafsko omrežje === Za koordinacijo vlakov je Gotthardska železnica uporabila telegrafsko omrežje, ki je povezalo vse železniške postaje na celotni progi od Luzerna do Chiassa, Locarna in Luina. To omrežje je poudarjeno na levi strani grafičnega voznega reda iz leta 1899. Telegrafi za vsako železniško postajo, prikazano na voznem redu, so označeni s črno piko. Kot kaže podroben odsek voznega reda, je postaja Biasca takrat uporabljala štiri telegrafe. Eden od teh telegrafov je povezoval vse postaje od Biasce do Bellinzone. Karkoli sporočilo je bilo izpuščeno na tem telegrafu (poslano z [[Morsejeva abeceda|Morsejevo abecedo]]), je bilo posredovano vsem postajam do Bellinzone. Drugi telegraf je povezal vse postaje od Biasce do Göschenena. Tretje telegrafsko sporočilo je doseglo le železniške postaje Bellinzona, Faido, Airolo, Göschenen, Wassen in Erstfeld. Četrti telegraf je bil namenjen za velike razdalje. Sporočila, poslana od tam, so prispela do Bellinzone, Airola, Erstfelda, Goldauja in Lucerna. Telegrafe z Morsejevimi tipkami in telegrafske releje je izdelal Hasler AG [8] (Bern). === Signalni zvonci === Gotthardska železnica je uporabljala signalne zvonce znotraj postaj in vzdolž proge, da bi signalizirali kateri koli bližajoči se vlak. Alarm se je sprožil, ko je vlak zapustil sosednjo postajo ali blokovsko postajo. Ti signalni zvonci so bili delno nameščeni vzdolž proge in so signalizirali gradbenim delavcem bližajoči se vlak. Poleg tega bi bila vsaka železniška hišica in železniški prehod opremljena s signalnim zvoncem. Vlake proti jugu so signalizirali trikratni zvoki, vlake proti severu pa dva dvojna zvonca. Signalni mehanizem na vsakem signalnem zvonu so morali zaposleni na postaji in železniški stražarji vsak dan ročno navijati. Del mehanizma je bila utež, ki jo je bilo treba dvigniti s pomočjo jermenice. Električni signal, ki je sprožil alarm, je sprožil rele, ki je s pomočjo zgoraj omenjene uteži aktiviral zvonček kladiva. Vsak signalni zvonec znotraj železniškega omrežja Gotthard je označen na grafičnem voznem redu. Signalni zvonec hišne številke 159 železniškega straža (Casello 159) na progi Monte Ceneri med Giubiascom in Rivera-Bironico je prikazan kot primer v odlomku voznega reda. Vlak proti jugu, ki odpelje Giubiasco za Rivera-Bironico, bi na svoji 11 kilometrov dolgi poti sprožil alarme enajstih različnih signalnih zvonov. Okoli leta 1980 so bili ti signalni zvonovi razgrajeni. <gallery> File:Schreibtelegraf G.Hasler.jpg|Električni telegraf Gotthardske železnice File:Läutewerk der Gotthardbahn.jpg|Signalni zvonec na železniški postaji S.Antonino <br />{{Coord|46|09|38.8|N|008|58|27.3|E|display=inline}} File:Kabelbude Göschenen (2019).jpg|Signalni zvonec pri Gotthardbahnu severno od železniške postaje Göschenen<br />{{Coord|46|40|29.3|N|008|35|31.7|E|isplay=inline}} </gallery> === Vzdrževanje in varnost proge === [[File:Casello am Monte Ceneri.jpg|thumb|Stražnica ''Casello 159''<br />{{Coord|46|09|21.2|N|008|59|24.7|E|display=inline}}]] V zgodnjih dneh Gotthardske železnice [[ultrazvok]] ni bil na voljo za pregled tirov. Zlomi znotraj njih so bili veliko pogostejši kot danes, ko so v postopku vzdrževanja uporabljeni posebni vlaki, opremljeni z ultrazvokom. Železniški čuvaj je bil še posebej pomemben pri zagotavljanju varnega obratovanja železniške proge. Železniški čuvaj je bil dodeljen posebnemu tiru, ki ga je moral vsak dan pregledati. O zlomih, deformacijah in splošnem stanju je bilo treba obvestiti vodjo proge. Tudi opis naloge čuvaja je bil nagnjen k odvijanju vijakov in sekanje grmovja. Del njegove dolžnosti je bilo tudi gašenje manjših grmičastih požarov, ki so jih povzročale močne zavore v tovornih vlakih pri spustu. Železniški čuvaj je bil opremljen z rdečo zastavo, da je lahko v nujnih primerih ustavil vlak. Stražarji so živeli v posebej predvidenih hišah ob progi. V italijanskem jeziku se te čuvarske hiše imenujejo ''Casello''. Vsak dan so morali pregledati progo do naslednjega segmenta čuvaja. Stražarske hiše so bile zgrajene vzdolž celotne Gotthardske proge na razdalji do 4 kilometre med njimi in vse so bile oštevilčene. Od leta 1950 dalje inšpekcijski pregledi proge niso zahtevali toliko pregledov kot prej. Med Giubiascom in Rivero so železniški stražarji morali opraviti tak pregled le vsak drugi dan. Njihove nekdanje stražarske hiše so zdaj ostale brez osebja in so bile kasneje uporabljene kot počitniške hiše ali zasebna stanovanja. Od leta 1995 so se švicarske zvezne železnice (SBB) odočile za prodajo teh hiš. == Švicarske zvezne železnice == [[File:Swiss Rail SBB Re 4 4 III 11351.jpg|thumb|right|Fotografija iz leta 1984, na kateri so prikazani originalni mostički za elektrifikacijo, skupaj z dvema lokomotivama Re 4 4 III]] Železniška družba Gotthard je železnico upravljala do leta 1909, ko je postala del Švicarskih zveznih železnic. To je bilo sedem let po ustanovitvi državne železnice in Gotthardska železnica je bila zadnja večja železnica, ki je bila vključena. Leta 1922 so Brown, Boveri & Cie elektrificirali celotno linijo z izmeničnim tokom 15 kV 16,7 Hz, ki so ga dovajali po zračnem vodu. Gorska narava Gotthardske železnice je vedno omejevala hitrost in zmogljivost na tej pomembni mednarodni progi in za reševanje tega vprašanja so bili pripravljeni različni projekti z gradnjo proge na nižjih nivojih z veliko daljšimi predori, najzgodnejši tak predlog pa je bil leta 1947. Leta 1992 so se v okviru projekta NRLA odločil zgraditi novo pot na nižji ravni v osi Gotthard – [[Bazni predor Gotthard]].<ref name=atgch>{{navedi splet|url=http://www.alptransit.ch/en/project/history.html |title=History |publisher=AlpTransit Gotthard AG |access-date=21 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130102072137/http://www.alptransit.ch/en/project/history.html |archive-date=2 January 2013 }}</ref> Odseki do predora Gotthard so bili dovzetni za skalne podore, ki so redno vodili do zapor železniške proge. V najhujšem tovrstnem incidentu v novejšem času je bila Gotthardska proga skoraj en mesec zaprta za ves promet po skalnem podoru blizu Gurtnellena 5. junija 2012, ki je ubil enega železniškega delavca, dva pa sta bila ranjena. Zapora je povzročila velike motnje v potniškem in mednarodnem tovornem prometu.<ref>{{navedi novice | title = Gotthard train line cut off for one month | url = http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Gotthard_train_line_cut_off_for_one_month.html?cid=32846578 | work = swissinfo.ch | date = 6 June 2012 | access-date = 21 August 2012 }}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gradbeništvo == [[File:ChärstelenbachBridgeGotthardbahnInAmstegTributaryToReuss.jpg|thumb|right|Viadukt Chärstelenbach blizu Amstega z ojačitvami<ref>'''Dietler, H.''': Gotthardbahn in '''Röll, V. Freiherr von''': Enzyklopädie des Eisenbahnwesens, Band 5. Berlin, Wien 1914, p.359 & 360 on www.zeno.org/Roell-1912</ref>]] [[File:ReinforcedIntschiReussBridgeGotthardbahnCrossingReussNearIntschi.jpg|thumb|right| Most Intschireuss z ojačitvijo <ref>'''Dietler, H.''': Gotthardbahn in '''Röll, V. Freiherr von''': Enzyklopädie des Eisenbahnwesens, Band 5. Berlin, Wien 1914, p.359 on www.zeno.org/Roell-1912</ref>]] === Premostitveni objekti === Gotthardska železnica in njeni odcepi prečkajo skupno 1234 mostov in odprtih viaduktov v skupni dolžini 6471 metrov. Ločni mostovi iz kamna so bili zgrajeni le do svetle odprtine 12 metrov in so premoščali večje razdalje z železnimi nadgradnjami, kar je postalo pogost pogled na prvotni progi, njihovo železo je predstavljalo težo 17.723 ton. Gradnja vsakega mostu je predstavljala svoj individualni izziv, odvisno od okoliške geografije in geologije.<ref name=diet>Dietler, H.: Gotthardbahn in Röll, V. Freiherr von: Enzyklopädie des Eisenbahnwesens, Band 5. Berlin, Wien 1912, p. 359 &360 on www.zeno.org/Roell-1912</ref> Z izjemo treh ločnih mostov so bili vsi jekleni mostovi sestavljeni iz zelo preprostih, ravnih, enojnih nosilnih konstrukcij. Te je bilo treba okrepiti že pred letom 1914, še med parnim obratovanjem zaradi hitro naraščajočega prometa in obremenitve. Na mostove so od spodaj, kjer je bilo to mogoče, pritrdili trebušne nosilne konstrukcije, od zgoraj pa so dodali ločno nosilno konstrukcijo, kjer je bila poleg drugih ukrepov to potrebna tudi kratka svetla višina. Sčasoma je bilo treba vse prvotne železne mostove zamenjati s sodobnimi, ker so bili zgrajeni in večkrat okrepljeni po specifikacijah, ki so jih vedno znova presegali povečani promet, hitrost in obremenitev.<ref>'''Milan''': Verstärkung der eisernen Brücken in '''Röll, V. Freiherr von''': Enzyklopädie des Eisenbahnwesens, Band 10. Berlin, Wien 1923, p. 151 on www.zeno.org/Roell-1912</ref> Pomembni prvotno enosmerni mostovi na Gotthardski progi so: * Viadukt Chärstelenbach ima dva razpona s čisto širino po 50 metrov in tirnicami na 53 metrov nad nizko vodo. Viadukt je bil ojačan s trebušno strukturo. Sodobna zamenjava še vedno uporablja srednji steber in opornike iz kamnitih lokov izvirnika. * Most Intschireuss se razteza na najširši razpetini 75 metrov, tirnice pa na 76 metrih nad nizko vodo. Most je bil pred zamenjavo železne konstrukcije ojačan. * Srednji most Meienreuss se razteza na 65 metrov s tirnicami 72 metrov nad rečnim dnom. Zamenjana je bila prvotna železna konstrukcija. == Trenutni razvoj == Zgodovinska proga s svojimi dolgimi vzponi in spiralnimi zavoji omejuje hitrost in zmogljivost na tej pomembni mednarodni poti. Kot rezultat je bila zgrajena večinoma nova proga. [[File:GBT and the Weather 3 (northern approach).jpg|thumb|left| Vlak, ki bo šel čez severni portal baznega predora Gotthard]] [[Bazni predor Gotthard]], ki poteka od točke blizu Erstfelda do točke blizu Biasce, je bil za promet odprt 1. junija 2016, polno obratovanje pa se je začelo decembra istega leta. Z dolžino 57,1 km e to najdaljši železniški predor na svetu, ki presega predor Seikan na Japonskem. Njegova največja nadmorska višina 550 metrov je manj kot polovica višine sedanjega predora Gotthard in odpravlja potrebo po vleki vlakov. Čeprav je dobil ime, ker zaobide predor Gotthard, je pot osnovnega predora pravzaprav približno 14 kilometrov vzhodno, poteka pod Sedrunom in ne pod prelazom Gotthard, vendar še vedno pod masivom Saint-Gotthard.<ref name="Project data">{{navedi splet |title= Project data – raw construction Gotthard Base Tunnel |url= http://www.57km.ch/fileadmin/gotthard/Downloads/Dokumente_PDF_e/Project_data_Gotthard_raw_construction_e.pdf |publisher= AlpTransit Gotthard AG |access-date= 15 October 2010 |archive-date= 2012-03-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120313192733/http://www.57km.ch/fileadmin/gotthard/Downloads/Dokumente_PDF_e/Project_data_Gotthard_raw_construction_e.pdf |url-status= dead }}</ref> Zgrajen je tudi [[bazni predor Ceneri]], od Camorina do juga Bellinzone in Vezije na severu Lugana. Ta predor je dolg 15,4 kilometra in vlakom omogoča, da obidejo strme odseke Monte Ceneri. Po odprtju predorov bo ves železniški promet še vedno moral uporabiti obstoječo pot severno od Erstfelda, med Biasco in Bellinzono ter južno od Lugana. Obvozni odseki obstoječe proge bodo ohranjeni za lokalne potniške storitve, za splošno zmogljivost in za preusmeritveno pot.<ref name=Nri>{{navedi splet | url = http://www.railway-technology.com/projects/gotthard-base-tunnel/ | title = Gotthard Base Tunnel, Switzerland | work = railway-technology.com | publisher = SPG Media Limited | access-date = 28 August 2012}}</ref> V okviru Gotthardskee osi projekta NRLA so predvidene nadaljnje obvoznice, vključno z novo pretežno tunelirano potjo od Arth-Goldau do Erstfelda in podaljšanjem obstoječega baznega predora Zimmerberg na poti med Zürichom in Zugom. Še ni bila sprejeta nobena zaveza za gradnjo teh odsekov proge. Operater Sudostbahn je od 13. decembra 2020 napovedal, da bo iz Basla vodil novo storitev po prvotni liniji Gotthard z uporabo enot Stadler FLIRT, podobnih tistim, ki se uporabljajo na Voralpen express. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *{{navedi knjigo|last=Schueler|first=Judith|title=Materialising identity: The co-construction of the Gotthard Railway and Swiss national identity|series=Technology and European History Series, no. 1|year=2008|publisher=Aksant|location=Amsterdam|isbn=9789052603025}} *{{cite magazine|title=Dashing through the snow|first=Geoffrey Freeman|last=Allen|magazine=Rail Enthusiast|publisher=EMAP National Publications|date=March 1983|pp=26–31|issn=0262-561X|oclc=49957965}} == Zunanje povezave == {{Commons|Gotthard railway|Selected photographs along Gotthard railway line}} {{commons category|Gotthardbahn}} * [https://www.lokifahrer.ch/Strecken/gotthardbahn-1.htm Detailed description by Bruno Lämmli (in German)] * [https://www.gotthardbahn.ch/ Gotthardbahn-website by Waldis Carl (in German)] * {{citation|url=http://www.railwaywondersoftheworld.com/st-gothard.html | chapter= The great St Gothard |title= Railway Wonders of the World |year=1936 | pages=139–146| editor-first=Clarence |editor-last=Winchester }} illustrated description of the route [[Kategorija:Železniške proge v Švici]] {{normativna kontrola}} je6utknbiqxm53tsrfe3ye0cx0khmca Grad Rochester 0 433752 6655555 6192814 2026-04-04T04:27:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655555 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure |name=Rochestrski grad |native_name = Rochester Castle |partof= |location=[[Rochester]], [[Kent (grofija)|Kent]], jugovzhodna [[Anglija]] |country = [[Anglija]] |image=Rochester Castle Keep and Bailey 0038stcp.JPG |caption= Bivalno-obrambni del gradu, v ozadju rochestrska stolnica |type = grad |coordinates = {{koord novi|51|23|22|N|0|30|05|E|display=title,inline}} |map_type=Združeno kraljestvo |code = |built = Začetek gradnje med 1087 in1089<br>bivalno-obrambni grad okoli 1127 |builder = |materials = kentski sivi apnenec |height = 35 m (stolp) |used = turistična znamenitost |demolished = |condition = ruševine |ownership = English Heritage <br> upravljavec Medway Council |open_to_public = Yes |controlledby = |garrison = |current_commander = |commanders = |occupants = |battles = |events = |website= [http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/rochester-castle Rochestrski grad] }} '''Rochestrski grad''' so ruševine [[grad]]u na obrežju reke [[Medway (reka)|Medway]] v [[Rochester|Rochestru]] v [[Kent (grofija)|Kent]]u v Veliki Britaniji. Ruševine so kulturni spomenik I. razreda in zaščitene kot spomenik. Grad je med najbolj impresivnimi in najbolje ohranjenimi primeri [[normanska arhitektura|normanske]] vojaške arhitekture v [[Anglija|Angliji]]. Strateško pomemben grad je imel v spopadih med prvimi srednjeveškimi kralji in plemstvom velik pomen. <ref name="#1">{{Internetquelle | url=http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/rochester-castle/history/significance/|titel=English Heritage: Significance of Rochester Castle | zugriff=2015-04-12}}</ref> Zgrajen je bil zaradi zaščite prehoda čez reko in vzpostavitev kraljeve ladjedelnice v Chathamu. Bil je priča začetka dolgega obdobja nadvlade [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeve mornarice]] (Royal Navy). == Zgodovina == Natančen izvor gradu ni znan. Verjetno je bil prvi kraljevi grad utrdba iz zemlje in lesa, zgrajen na škofijski zemlji v jugozahodnem kotu utrjenega mesta [[Rochester]] kmalu po normanski osvojitvi Anglije. V ''Domesday Book'' je bil prvič omenjen leta 1066. === Obleganje leta 1088 === V uporu leta 1088 proti novemu kralju [[Viljem II. Angleški |Viljemu II.]] je kralj osvojil bližnji grad Tonbridge. Tam je izvedel, da je škof Odo iz Bayeuxa, vodja upornikov, potoval iz Rochestra v ''Pevensey'', grad Roberta Mortaina. Kralj se je hitro odzval in ujel oba svoja strica, Roberta in Oda. Odo je prisegel, da bo premaknil posadko iz rochestrskega gradu, kralj je tja poslal majhno posadko. Ko je meščane Rochestra prosil, naj odprejo vrata, je grajska posadka na konjih napadla in premagala kraljeve vojake in odvlekla osvobojenega škofa Oda zmagoslavno v mesto. Razjarjeni kralj je takoj začel oblegati Rochester. Maja 1088 je zgradil dva [[oblegovalni grad|oblegovalna gradova]], ki sta ogradila ceste za dostop v mesto. Po več tednih obleganja se je posadka s škofom Odom predala Evstachu iz Boulogne in Robertu iz Bellêma. Upornikom je bilo dovoljeno zapustiti Anglijo skupaj s konji in orožjem, vendar so izgubili svoje angleške posesti in naslove. <ref>{{Internetquelle | url=http://www.castles-abbeys.co.uk/Rochester-Castle.html | titel=Castles Abbeys and Medieval Buildings: Rochester Castle Kent England | zugriff=2015-04-12 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170416195504/http://www.castles-abbeys.co.uk/Rochester-Castle.html |date=2017-04-16 }}</ref> === Gradnja kamnite trdnjave === Po osvojitvi je kralj Viljem II. naročil škofu Gundulfu iz Rochestra, naj zgradi grad kot novo kamnito utrdbo. Gundulf je uporabil dele obzidja iz rimskega obdobja. Leta 1127 je kralj [[Henrik I. Angleški|Henrik I.]] prevzel grad Viljema de Corbeila, canterburyjskega nadškofa. Nadškof je prejel podporo za razširitev gradu in začel graditi velik [[Bivalno-obrambni grad|bivalno-obrambni grad]] (angl. ''keep''). Grad je ostal v 12. stoletju v skrbništvu nadškofije Canterbury, ki ga je upravljala za kralje in dograjevala. [[Slika:Rochester Castle Exterior Gundulfs Wall Western Curtain Wall 0059.JPG|thumb|Zahodni del obzidja, deloma zgrajen okoli leta 1088]] === Obleganje 1215 === Poraz v bitki pri Bouvinesu julija 1214 je zaznamoval konec ambicij kralja Ivana, da bi zavzel Normandijo in poslabšal razmere v Angliji. Skupina baronov je odpovedala svoje fevdalne vezi s kraljem maja 1215 in so zajeli London, Lincoln in Exeter. Ko je jeseni leta 1215, kljub temu da je kralj [[Ivan Brez dežele]] priznal [[Magna Carta| Magno Carto]], prišlo do dodatnih napetosti med upornimi baroni in kraljem, so sile upornikov v napadu iz Londona konec septembra ali v začetku oktobra zasedle grad. Takratni stražnik Reginald iz Cornhilla, do tedaj zvest privrženec kralja Ivana, jim je odprl vrata. Kralj Ivan je bil septembra 1215 v [[Dover|Dovru]], kjer je pričakoval tuje plačance kot pomoč za svojo vojsko. Ko je izvedel za zasedbo gradu, se je takoj preselil z majhno silo v Rochester in v začetku oktobra začel oblegati grad. Prvič so kraljevi vojaki napadli stari most čez Medway, vendar so se razbežali. V napadu 11. oktobra so se uporniki umaknili v grad. 12. oktobra so kraljeve čete zasedle most čez Medway in ga uničile, zato je bil grad odrezan od okrepitev iz Londona. Kralj Ivan je začel ostro oblegati grad, ki ga je vodil od jugozahoda iz gričevja Boley Hill. Kraljeve čete so hitro zajele podgradje in začele bombardirati bivalno-obrambni grad. Sile baronov iz Londona, ki jih je vodil Robert FitzWalter, so poskušale 26. oktobra doseči Rochester, vendar so se umaknile v Dartford pred premočnimi kraljevimi vojaki. Posadka gradu je imela le skromne zaloge, d'Aubigne je zato ranjene ali bolne člane garnizije poslal iz gradu. Domnevno jim je dal kralj Ivan odsekati roke in noge. <ref>{{Internetquelle | url=http://magnacarta800th.com/schools/biographies/the-25-barons-of-magna-carta/william-dalbini/ |titel=Magna Carta 800th: William D’Albini | zugriff=2015-04-14}}</ref> Mogočni grad je ubranil vse kraljeve napade. 25. novembra je ukazal pravni svetovalec Hubert de Burgh prinesti 40 mastnih prašičev. Odprtina na koncu tunela je bila napolnjena z mastnimi prašiči kot vžigalno gorivo. Leseni nosilci predora so zgoreli, nakar je jugovzhodni vogal stolpa gradu propadel. Branilci so se umaknili na severni del in nadaljevali svoj odpor. Ker pa niso imeli dovolj zalog, so se 30. novembra predali. Besen kralj je sprva želel, naj vse viteze in barone obesijo. Njegov plačanec, vodja Savary de Mauléon, ga je odvrnil od te namere, ker se je bal povračilnih ukrepov upornikov, ki so zajeli kraljevo posadko. Ujete viteze, tudi Cornhilla in d'Aubigna, so zaprli v grad Corfe v grofiji Dorset. Izredna silovitost obleganja in osvojitev takrat drugega največjega gradu v Kentu je šokirala mnoge opazovalce in uničila zaupanje v stabilnost utrdb številnih gradov. <ref>{{navedi knjigo |author=Wilfred L. Warren |year=1978 |title=King John |url=https://archive.org/details/kingjohn00wlwa |publisher=University of California Press, Berkeley |isbn=0-520-03494-5 |cobiss= |pages=}}</ref> Vendar pa je osvojitev gradu ostala samo ena faza kraljeve zmage. Decembra je s svojo vojsko odšel v severno Anglijo in na Škotsko. Ko je maja 1216 francoski princ [[Ludvik VIII. Francoski |Ludvik]] pristal z vojsko v Angliji, je zasedel grad. Šele po pogodbi iz Lambetha septembra 1217 je grad dobil nazaj kralj [[Henrik III. Angleški|Henrik III.]] Obleganje in zavzetje gradu leta 1215 sta eno najznamenitejših obleganj v angleški zgodovini. Bistveno je prispeval k razširjanju podobe gradov kot zadnjega zatočišča branilcev. <ref name="#1"/> [[Slika:Rochester Castle Royal AppartmentsWestern Curtain Wall 0042.JPG|thumb|Zunanja stena nekdanjih kraljevih apartmajev]] === Obleganje leta 1264 === Pod kraljem Henrikom III. so med letoma 1221 in 1231 grad obnovili. Med njegovim vladanjem je kraljevi dvor večkrat bival v Rochestru, zato so novo veliko dvorano in druge stanovanjske objekte postavili na dvorišču. Med drugo vojno baronov je bil grad spet oblegan, tokrat so ga oblegali uporniški baroni. Kraljevo posadko so vodili Constable Roger iz Leybourna in John de Warenne, 6. grof Surreyja, John FitzAlan in kraljev nečak Henrik Almain. Obleganje se je začelo 17. aprila 1264, ko je Gilbert de Clare, 6. grof Hertfordski, korakal iz svojega gradu Tonbridge proti Rochestru in ga napadel z jugozahodne smeri. Simon de Montfort, 6. grof Leicestrski, podprt z de Clarejevo vojsko, je napadel mesto od severa prek mostu čez Medway. Prva dva Montfortova napada so odbili, tretji poskus njegovih čet je prišel 18. aprila, ko so napadli pod krinko dima iz lubja. Hkrati je napadel de Clares z juga, ki je bil prav tako uspešen, tako da sta se Montfort in de Clare srečala v mestu. Vojska upornikov je ropala mesto, prebivalce, ki so se zatekli v stolnico, so umorili vojaki. Naslednji dan je upornikom uspelo osvojiti grajsko dvorišče, tako da je kraljeva posadka pobegnila v bivalno-obrambni grad. Po premoru ob velikonočni nedelji so na velikonočni ponedeljek začeli napad z oblegovalnimi napravami in bombardirali grad cel teden. Verjetno so oblegovalci začeli po zgledu kralja Ivana spodkopavati grad, saj obstreljevanje ni zaleglo. Ko so uporniki ugotovili, da kralj Henrik III. s sinom Edvardom in močno vojsko napreduje, so prekinili obleganje. Le čez nekaj tednov po porazu kralja v bitki pri kraju Lewes, se je posadka vrnila. Manj znano obleganje leta 1264 je zelo dobro dokumentirano. Poleg sodobnih kronik so dokazi tudi za nabavo hrane. === Grad v poznem srednjem veku === Škoda iz leta 1264 je imela trajen vpliv. Velike dvorane in kraljevskih apartmajev niso obnovili in začelo se je počasno propadanje gradu. Leta 1281 so ruševine požganih stavb popolnoma porušili. Leta 1314 je bila nekaj časa v gradu zaprta Elizabeta de Burgh, druga žena škotskega kralja [[Robert Bruce|Roberta I.]] in hči Richarda Oga de Burgha, mogočnega grofa Ulstra in tesnega prijatelja kralj Edvarda I. Leta 1363 je bil grad tako močno zanemarjen, da se je kralj Edvard III. odločil za večje prenove objekta. Med letoma 1367 in 1370 je bil grad obnovljen in zgrajena sta bila dva stolpa na vzhodnem delu obzidja. Med letoma 1383 in 1393 je bil zgrajen nov kamnit most čez Medway. Kralj Rihard II. je na severozahodnem delu gradu zgradil [[bastijon]], da bi zavaroval most. [[Slika:Rochester Medway 2010-09 5176.JPG|thumb|Grad, viden z nasprotnega brega reke Medway]] === Propad v zgodnjem novem veku === Še posebej je bila nesrečna zgodovina gradu med 15. in 17. stoletjem. Grad je izgubil svoj vojaški pomen in začel propadati. Leta 1599 je kraljica [[Elizabeta I. Angleška |Elizabeta I.]] dovolila rušenje delov obzidja in z materialom ojačala grad Upnor. Leta 1610 je kralj [[Jakob I. Angleški |Jakob I.]] grad prodal siru Anthonyju Weldonu. Leta 1621 je bil bivalno-obramni del gradu nazadnje uporabljen za pogajanja za kazensko sodišče. V primerjavi z mnogimi drugimi gradovi je imel grad v Rochestru v angleški državljanski vojni večji vojaški pomen in se je zato izognil rušenju po vojni. Verjetno se je obdržal do pred letom 1660, ko ga je uničil požar, čeprav ni nobenih dokazov za to. Ko je Samuel Pepys leta 1665 obiskal grad, ga je opisal kot propadajoč in uničen. === Ruševine v 18. stoletju === Ruševine bivalno-obrambnega gradu so bile v 18. stoletju zelo privlačne za mnoge slikarje. Leta 1870 ga je zakupilo mesto Rochester in leta 1884 kupilo od njegovega nekdanjega lastnika, grofa Jerseyja. V prvem dvorišču je bil urejen javni park, ustvarili so grajske vrtove. Do leta 1904 so bile ruševine obnovljene. Leta 1965 je ministrstvo za delo prevzelo upravljanje gradu, ki je bilo leta 1984 določeno kot angleška dediščina. Od leta 1995 ga je upravljalo mesto Rochester, od 1998 pa okrožje Medway. == Lega == Grad leži na desnem, vzhodnem bregu reke [[Medway]], kjer je že v rimskem obdobju Watling Street prečkala reko. Grad je bil zgrajen jugozahodno od nekdanjega utrjenega rimskega mesta Rochester. Vzhodno od gradu je bila v poznem 11. stoletju zgrajena [[rochestrska stolnica]]. Bližina gradu in stolnice v Rochestru je močan simbol sožitja plemstva ali kralja in cerkve, dveh stebrov srednjeveške družbe. Tak dogovor je še vedno mogoče najti v drugih angleških mestih, še posebej v [[Lincoln, Lincolnshire|Lincolnu]], pa tudi v drugih evropskih državah. [[Slika:Rochester Castle and Keep, derived from Penny cyclopaedia (1836) V6 page 355.jpg|thumb|Tloris območja gradu po neki risbi iz leta 1836]] == Opis == [[File:Rochester Castle keep plan.JPG|thumb|right|Tloris bivalno-obrambnega gradu iz MacGibbonovega and Rossovega dela ''The castellated and domestic architecture of Scotland from the twelfth to the eighteenth century'', 1887 (Arhitektura škotskih gradov od 12. do 18. stoletja)]] Nepravilna površina je bila obdana z obzidjem, v katerem je bil tudi bivalno-obrambni grad (''keep''). Ta je stal na jugovzhodnem vogalu podgradja. Na jugu, nasproti vzhodnega srednjeveškega mesta je bil dolg jarek, zahodna stran je bila zaščitena z reko. Na severu območja je bil most čez reko. Glavni dostop do gradu je s severovzhoda. Dvorišče je bilo do zdaj le delno arheološko raziskano. To je še posebej na vzhodni strani verjetno le nekaj metrov nad rimskim nivojem in zgodnjim anglosaškim mestom. Verjetno so pod obzidjem normanskega gradu ostanki anglosaškega naselja iz prednormanskega obdobja. Do zdaj še niso našli dokazov o prvem gradu iz 11. stoletja, tako da je to območje verjetno prekrito z obzidjem. Dolgo časa se je domnevalo, da so zemeljska dela iz Boley Hilla jugozahodno od gradu prva lokacija gradu in tudi dokazi o utrdbi iz obdobja napadov Vikingov iz 9. stoletja. Vendar pa so bila leta 1970 na dvorišču izkopavanja, ki so pokazala, da je bil prvi normanski grad zgrajen že na sedanji lokaciji. Ali je Boley Hill predhodnik obzidja iz 11. stoletja ali celo prej, uporaben do 13. stoletja kot zunanje dvorišče, je še vedno sporno. Globok jarek in zid na južni strani sta bila uporabljena v 13. in 14. stoletju kot utrdba za zaščito južnega dostopa do mesta Rochester. === Obzidje === Območje gradu je obdajalo [[obzidje]], ki je na vzhodni in zahodni strani še vedno ohranjeno. Ob zahodnem zidu so tudi deli iz leta 1088, zgrajeni pod škofom Gundulfom, kot prva kamnita utrdba. Del zunanje stene meji tudi na enega od zidov dvonadstropne stanovanjske zgradbe kralja Henrika III. iz 1220-ih. Pod Henrikom III. so zgradili tudi okrogli stolp ob jugovzhodnem stanovanjsko-obrambnem gradu. Dva pravokotna stolpa sta bila zgrajena za okrepitev gradu v 1370-ih na vzhodnem delu obzidja. Ruševine stolpa v D-obliki na severozahodnem delu gradu segajo v 1380-ta. === Grajski vrtovi === Grajski vrtovi zasedajo celotno območje nekdanjega podgradja. Dostop do severovzhoda leži v bližini mesta srednjeveških glavnih vrat gradu. Danes jih sestavlja predvsem ravna travnata površina, ki je bila ustvarjena namesto podrobnejših vrtov viktorijanske dobe. Čeprav so številni objekti omejeni na dvorišče, srednjeveške natančne lokacije danes niso znane. Dvorišče je bilo včasih razdeljeno v smeri vzhod–zahod z zidom v večji in manjši severni oziroma južni del. Zahodnega poteka tega zidu še ni bilo mogoče rekonstruirati. [[Slika:Rochester Castle Interior.jpg|thumb|Notranjost gradu, levo je arkadni zid, ki je delil glavni del gradu]] === Bivalno-obrambni grad === Ohranjen [[bivalno-obrambni grad]] je arhitekturna mojstrovina. Z 38 metri višine je najvišji ohranjen v Evropi in je bil gotovo med najvišjimi evropskimi grajskimi stolpi v tistem času. Že v današnjih poročilih so ga občudovali kot izjemno zgradbo. Zunanje stene stolpa imajo približno kvadratni tloris s stranico, dolgo 21 m, in največjo debelino 3,6 m. <ref>{{Internetquelle| url=http://www.visitmedway.org/places-of-interest/rochester-castle-0| titel=Visit Medway: Rochester Castle| zugriff=2015-04-12}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150425211914/http://www.visitmedway.org/places-of-interest/rochester-castle-0 |date=2015-04-25 }} {{Navedi splet |url=http://www.visitmedway.org/places-of-interest/rochester-castle-0 |title=arhivska kopija |accessdate=2017-05-04 |archive-date=2015-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425211914/http://www.visitmedway.org/places-of-interest/rochester-castle-0 |url-status=dead }}</ref> Zunanje stene so v glavnem iz nepravilnih kamnov iz [[apnenec|apnenca]] (''kentski ragstone''), vogali in okenski okvirji so bile zgrajeni iz skrbno klesanega caenskega kamna iz Normandije. Čeprav so mnoge okenske odprtine zdaj uničene, je očitno, da so bila okna v zgornjih nadstropjih urejena z večjimi in okrasnimi kamni. Grad ima štiri vogalne stolpe, od katerih je jugovzhodni v primerjavi s kvadratnimi stolpi na drugih vogalih okrogel. Obnovljen je bil po uničenju leta 1215 v 1220-ih. Dostop do gradu je v prvem nadstropju s pravokotno verando na severni strani. Na zunanje stopnišče se je prišlo skozi vrata v veži, zavarovana z [[dvižna vrata|dvižnimi vrati]], ki so vodila v glavni del gradu. Uničenje notranjosti stolpa v 17. stoletju je bilo veliko, saj je grad brez strehe propadal. Z vmesno steno je bil notranje razdeljen na dve polovici, na vmesni steni je bil tudi vodnjak, tako da je bil stolp samooskrben z vodo. Luknje za tramove kažejo položaje nekdanjih medetažnih stropov, v zunanjih stenah pa so še vedno prepoznavni okna, kamini in latrine. Severovzhodni in jugozahodni vogalni stolp imata spiralno stopnišče, ki je povezalo posamezna nadstropja. Grad je nekoč imel štiri nadstropja. V kleti so bili prostori za shranjevanje in skladiščenje, v prvem nadstropju sta bili dve sobi, verjetno za nastanitev posadke. V drugem nadstropju so bili glavni bivalni prostori. To glavno nadstropje je bilo razdeljeno z elegantno arkado z okroglimi stebri in okraski iz kamna. Podobno kot grad Hedingham ali grad Norwich so v tem nadstropju ob zunanjem zidu galerije. Deluje višje kot na drugih straneh, tako da je verjetno na tem mestu v jugovzhodnem vogalu stal dvignjen oder za kraljevo mizo. Na severni steni je bila kapelica, ki je bila okrašena s freskami. Arhitekturni okras na tem nadstropju je podoben kot v takratnih stolnicah ali samostanih, kar kljub delnemu uničenju kaže, da so bili lahko celo normanski gradovi elegantno opremljeni. V zgornjem nadstropju so bili verjetno kraljevi bivalni prostori. Na strehi je bila obrambna ploščad. == Literatura in film == Rochestrski pisatelj [[Charles Dickens]] je omenil grad v svojih romanih ''Pickwickovci'' in ''Skrivnost Edwina Drooda''. Obleganje leta 1215 je bil navdih za film (2011) ''Ironclad'' – do zadnjega bojevnika. Poleg tega je bil grad ozadje za več drugih filmov, tudi v ''Hamletu'' in ''Henriku VIII.'' <ref>{{Internetquelle | url=http://www.imdb.com/search/title?locations=Rochester+Castle%2C+Rochester%2C+Kent%2C+England%2C+UK|titel=Internet Movie Database: Location Rochester Castle, Rochester, Kent, England, UK | zugriff=2015-04-12}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Rochester Castle}} * [http://www.english-heritage.org.uk/daysout/properties/rochester-castle/ Rochester Castle on English Heritage website] * [http://www.gatehouse-gazetteer.info/English%20sites/1912.html Gatehouse Gazetteer record of sources relating to Rochester Castle] * [http://www.carneycastle.com/Rochester/ Photos, 3d model and floor plans] * [http://www.visitmedway.org/places-of-interest/rochester-castle-0 Visit Medway: Rochester Castle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150425211914/http://www.visitmedway.org/places-of-interest/rochester-castle-0 |date=2015-04-25 }} * [http://list.historicengland.org.uk/resultsingle.aspx?uid=1336100 The National Heritage List: Rochester Castle] [[Kategorija:Rochester|*]] [[Kategorija:Gradovi v Angliji]] [[Kategorija:Muzeji v Angliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1127]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Združenem kraljestvu]] {{normativna kontrola}} 9xiwd11pnhnsqj7dyejf6m36nkaby1s Vittorio Messori 0 434440 6655600 6302053 2026-04-04T08:40:57Z Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol 257640 /* Biografija */ 6655600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 6x69s94v6e9q1iqgs59a8h7m17xn28k 6655601 6655600 2026-04-04T08:41:10Z Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol 257640 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 8u01ji4eij7hlrm73q9q6cb0s7moc2i 6655604 6655601 2026-04-04T08:42:21Z Mtarch11 188672 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol|Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol]] ([[User talk:Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6302053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] fjjf9q55embws0mxzb6vq2g4ssr45qk 6655611 6655604 2026-04-04T08:49:32Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 /* Biografija */ 6655611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 6x69s94v6e9q1iqgs59a8h7m17xn28k 6655612 6655611 2026-04-04T08:49:45Z Antroposofia di Gustavo Rol 257641 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 0vip1dwe4is91tz4d97jmykqhd4yaa7 6655613 6655612 2026-04-04T08:51:17Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 /* Biografija */ 6655613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 8uw9w1d580kg29qvxpsercckrutqtg0 6655614 6655613 2026-04-04T08:51:28Z Antroposofia di Gustavo A. Rol 257642 /* Vittorio Messori, noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol */ 6655614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] o5cph7o5vjoqiw7wf56xusq5tqdilhq 6655625 6655614 2026-04-04T09:00:12Z A09 188929 Dolgotrajni vandalizem 6655612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con Gustavo Adolfo Rol == [[Vittorio Messori]], noto saggista cattolico, ha avuto molti contatti importanti con [[Gustavo Adolfo Rol]], il famoso sensitivo torinese, documentando fenomeni misteriosi e indescrivibili. Messori ha riportato episodi in cui Rol ha mostrato presunte capacità paranormali, come la scrittura su fogli sigillati, approfondendo il mistero che circonda la figura di Rol. Punti chiave dell'incontro e della visione di Messori: Episodi Misteriosi: Messori ha testimoniato la capacità di Rol di far apparire scritte su fogli bianchi sigillati, rispondendo a domande non ancora espresse ad alta voce. Contesto Spirituale: Messori ha interpretato la figura di Rol non come un semplice prestigiatore, ma in un contesto legato al mistero e talvolta alla fede, focalizzandosi sugli aspetti inspiegabili dei suoi fenomeni. Dibattito Pubblico: Messori ha contribuito a mantenere vivo l'interesse su Rol, scrivendone su testate importanti come il Corriere della Sera, sollevando discussioni sulle reali capacità del sensitivo. Frequantazioni Colte: Rol era noto per incontrare intellettuali e personaggi noti, e la testimonianza di Messori si inserisce nel contesto delle descrizioni fatte da molte personalità illustri che lo frequentavano. L'interesse di Messori per Rol riflette l'atteggiamento di ricerca spirituale e l'attenzione ai fenomeni paranormali che talvolta si intrecciano con la fede cattolica, descrivendo Rol come una figura complessa e misteriosa. == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 0vip1dwe4is91tz4d97jmykqhd4yaa7 6655629 6655625 2026-04-04T09:17:21Z Yerpo 8417 razveljavljenih 8 redakcij od [[Special:Diff/6655600|6655600]] do [[Special:Diff/6655625|6655625]] - ročni rvv 6655629 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]]. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] fjjf9q55embws0mxzb6vq2g4ssr45qk Predloga:X1 10 446930 6655429 6609915 2026-04-03T17:35:46Z Janezdrilc 3152 test 6655429 wikitext text/x-wiki | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|Bs|Božji služabnik}}</span> {{{bs|}}} | rowspan=4 | {{{god|}}} |- | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|čs|častitljivi Božji služabnik}}</span> {{{čs|}}} |- | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|bl|blaženi}}</span> {{{bl|}}} |- | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|sv|sveti}}</span> {{{sv|}}} 5j28p9f34gs29qbm00lls9w339u6kyw 6655437 6655429 2026-04-03T18:09:19Z Janezdrilc 3152 pp 6655437 wikitext text/x-wiki | {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|Bs|Božji služabnik}}</span> {{{bs|}}} | &nbsp; }} ---- {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|čs|častitljivi Božji služabnik}}</span> {{{čs|}}} | &nbsp; }} ---- {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|bl|blaženi}}</span> {{{bl|}}} | &nbsp; }} ---- {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|sv|sveti}}</span> {{{sv|}}} | &nbsp; }} | {{{god|}}} 93u3qr73th39vhl481jmwoayjzync1y 6655444 6655437 2026-04-03T18:17:15Z Janezdrilc 3152 pp 6655444 wikitext text/x-wiki | {{{!}} class="wikitable" {{!}} {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|Bs|Božji služabnik}}</span> {{{bs|}}} | &nbsp; }} {{!}}- {{!}} {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|čs|častitljivi Božji služabnik}}</span> {{{čs|}}} | &nbsp; }} {{!}}- {{!}} {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|bl|blaženi}}</span> {{{bl|}}} | &nbsp; }} {{!}}- {{!}} {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|sv|sveti}}</span> {{{sv|}}} | &nbsp; }} {{!}}} | {{{god|}}} nb86rzyqpecggek22fqpqx7biq6s8fc 6655445 6655444 2026-04-03T18:18:02Z Janezdrilc 3152 pp 6655445 wikitext text/x-wiki | {{#if: {{{bs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|Bs|Božji služabnik}}</span> {{{bs|}}} | &nbsp; }} ---- {{#if: {{{čs|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|čs|častitljivi Božji služabnik}}</span> {{{čs|}}} | &nbsp; }} ---- {{#if: {{{bl|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|bl|blaženi}}</span> {{{bl|}}} | &nbsp; }} ---- {{#if: {{{sv|}}} | <span style="float:left; color:grey">{{Okr|sv|sveti}}</span> {{{sv|}}} | &nbsp; }} | {{{god|}}} 2dbv6qtccl7o6h8ddo7nyba3libt2wj 6655464 6655445 2026-04-03T18:57:47Z Janezdrilc 3152 reset 6655464 wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} qyays1zqfhzu66lmzweh378qqi5i2xh Konkvistador 0 451467 6655574 6521710 2026-04-04T07:04:08Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Pehota */ 6655574 wikitext text/x-wiki [[Slika:Retrato_de_Hernán_Cortés.jpg|thumb|Hernán Cortés (1485–1547)]] [[Slika:Portrait of Francisco Pizarro (cropped).png|thumb|Francisco Pizarro (1476–1541)]] '''Konkvistador''' ali '''konkistador''' (špansko in portugalsko ''conquistador'' = 'osvajalec') je skupni izraz za [[vojak]]e, [[raziskovalec|raziskovalce]] in [[pustolovec|pustolovce]], ki so v 16. in 17. stoletju prevzeli posesti v velikem delu [[Severna Amerika|Severne]], [[Mezoamerika|Srednje]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]] ter [[Filipini|Filipinov]] in drugih otokov kot [[Španski imperij |španske kolonije]]. Več kot stoletje osvajanj in razvoja srednje in južnoameriške celine se imenuje ''Conquista''. V očeh večine Špancev v tistem času je bila časovna in koherentna posledica ponovnega osvajanja [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] leta 1492 iz rok [[Mavri|Mavrov]] ([[Rekonkvista|Rekonkvista]]). == Motiv in podlaga == [[Slika:Philip II's realms in 1598.png|thumb|300px|right|Imperij Filipa II. leta 1598: {{legend|#008000|Dodeljena ozemlja Consejo de Castilla}} {{legend|#f5ab12|Dodeljena ozemlja Consejo de Aragón}} {{legend|#0000ff|Dodeljena ozemlja Consejo de Portugal}} {{legend|#800000|Dodeljena ozemlja Consejo Supremo de Italia}} {{legend|#ff0000|Dodeljena ozemlja '''Consejo de Indias'''}} {{legend|#d87ada|Dodeljena ozemlja Consejo de Flandes}}]] V stoletju ko je [[Krištof Kolumb]] odkril Ameriko, so avanturisti in lovci na srečo stopili v [[Novi svet]], ki so ga španski kronisti kasneje opisali ''los Conquistadores''. Njihov cilj je bil z osvajanjem hitro obogateti. Konkvistadorji so na svoje odprave odhajali v najbolj odmaknjene kraje Srednje in Južne Amerike, predvsem na svoj račun in tvegali svoja življenja brez podpore španske krone. Bili so pod ''Consejo de Indias'', kraljevi in vrhovni svet Indije, najpomembnejši upravni organ španskega imperija za Ameriko in Filipine. Načeloma je lahko kdorkoli postal konkvistador, če je uspel najti finančno podporo. Potem je sklenil sporazum (''Capitulación'', ''asiento'') s ''Casa de Contratación'', posebej ustanovljen organ za ta namen. Pogodba je imela licenco ali monopol in določila okvirne pogoje za družbo. Le malo osvajalcev si je lahko privoščilo plačilo najetih plačancev. Pogosto so bile ekipe osvajalcev sestavljene iz Špancev brez sredstev ali veteranov Rekonkviste. Niso bili uradni vojaki, temveč so bili svobodni državljani in neposredno vključeni v dobiček. Morali so plačati za svoj oklep, orožje in konja. Glede možnosti družbenega napredka je bila storitev zelo privlačna. Medtem ko so prvorojeni sinovi v Španiji dobili dediščino očetov, so ostali sinovi imeli pogosto edini možnost, da bi kot konkvistador osvojili lastnino in družbeno priznanje. Lastnik licence se je zavezal, da bo razvil ''provincio'', omejeno območje, katerega obseg je bil pogosto podcenjen zaradi nejasnih geografskih pogojev. Ta je vključevala zlasti gradnjo naselij in mest ter pokristjanjevanje [[Ameriški staroselci |indijanskega]] prebivalstva. Poleg tega so bili v pogodbi določeni pogoji uvoza in izvoza blaga. Petino vseh prihodkov iz kolonije je bilo treba plačati kot [[davek]] kroni (''Quinto Real'' – 'kraljevska petina'). V zameno je imetnik licence z [[guverner]]jem (''Adelantado'') in [[vrhovni poveljnik|vrhovnim poveljnikom]] (''Capitán General'') dovolil, da imenujejo najvišje civilne in vojaške predstavnike, ki za opravljanje dejavnosti niso bili plačani. Končni cilj osvajalcev ni bil vzpostavitev naselij, temveč podreditev indijanskega zlatega in srebrnega kraljestva, morda [[mit]] o eldorádu. Za doseganje tega cilja so običajno delovali zelo brutalno proti avtohtonemu prebivalstvu. ''Requerimiento'' - nagovor, ki je bil uveden leta 1513, je zavojevalcem in njihovim spremljevalnim [[misijonar]]jem podaril psevdo uradno odobritev in utemeljitev njihovih dejanj. Po zmagi so mnogi osvajalci skušali zapostaviti državo, pa tudi svoje sledilce in finančnike. Nasprotno, mnogi pozneje prispeli kraljevi birokrati so uspeli odvzeti oblast konkvistadorjem, tako da so se številna ''Conquista'' podjetja končala s pravnim sporom. Tako je [[Hernán Cortés]] preživel svojo starost s sodnimi postopki. Od leta 1560 se je vpliv Španije zmanjšal, prvič pa so se tudi angleški in francoski osvajalci borili za donosne pokrajine. Z naraščajočo naselitvijo in vzpostavitvijo podkraljestev leta 1600, se je končal čas konkvistadorjev. == Propad avtohtonih imperijev == === Vojaške prednosti osvajalcev === Pri osvojitvi [[Azteška civilizacija |Azteškega]], [[Inkovski imperij |Inkovskega]] in [[Maji|Majevskega]] imperija so konkvistadorji pogosto veliko večino avtohtonih prebivalcev uničili (na primer 170 Špancev je v bitki za Cajamarco pobilo okoli 4000 do 7000 Inkov <ref>Jared Diamond: ''Arm und Reich. Die Schicksale menschlicher Gesellschaften.'' S. Fischer Verlag, Frankfurt a.&nbsp;M., 5. Auflage 2009, S. 69–81</ref>). Azteki, tako kot Inki, so podcenjevati orožje in tehnično nadvlado konkvistadorjev in predvsem njihovo premoč v taktiki in strateškem bojevanju. V Rekonkvisti so bili Španci že več stoletij in so razvili uspešne borbene taktike proti Mavrom. Njihova lastna več tisočkratna premoč razpoložljivih bojevnikov je onemogočila Indijancem, da pravilno ocenijo nevarno naravo majhnih tujih čet <ref>Hanns J. Prem: ''Geschichte Altamerikas'', R. Oldenbourg Verlag, S. 256</ref>. Pomanjkanje znanja o kulturnem ozadju španskih nasprotnikov, njihove prave namere in svoje religiozne spone je za indijanske vladarje predstavljalo breme nepravilnega odzivanja. V vsakem naravnem dogodku so duhovniki videli grozne božje kazni, ki so pogosto paralizirale politično vodstvo. Inkovski in Azteški imperij sta bila ustvarjena z osvajanjem vojn. Zajeti ljudje so bili kot davek osvajalcem in pogosto niso bili vključeni v imperij. V velikih imperijih je bilo veliko različnih narodov, jezikov in religij. Ni bilo enotnega upravljanja (razen v inkovskem), ne enotne sodne prakse in ne uradne vojske, ki bi skrbela za osvojene regije. Zato so bili imperiji nestabilni. Konkvistadorji so izkoristili nezadovoljstvo teh ljudstev in jih osvojili kot zaveznike proti vladarjem velikih imperijev. <ref>Hanns J. Prem: ''Die Azteken. Geschichte – Kultur – Religion.'' Verlag C. H. Beck, S. 19, 22</ref> === Kolaps domačega prebivalstva === Število avtohtonih prebivalcev, ki so bili izgubljeni v Novi Španiji med letoma 1500 in 1600 neposredno na konkvistadorjev ali posredno prek lakote ali iz Evrope uvoženih bolezni, kot so črne koze, ocenjujejo na okoli 15 milijonov. Podrobnosti niso znane. [4] Inkovski imperij je je imel ocenjeno leta 1492 od 4 do 15 milijonov prebivalcev. Zaradi pomanjkanja podatkov iz tega obdobja, podrobnejše informacije niso mogoče. V poznem 16. stoletju je na tem območju verjetno živelo le milijon ljudi. <ref>Rudolf Oeser: ''Epidemien. Das große Sterben der Indianer.'' Books on Demand GmbH, S. 16</ref> Vpliv epidemij na indijansko družbo ne smemo podcenjevati. Bolezni Evropejcev niso ogrožale le navadnih ljudi. Niti se niso ustavile pri vodjih, vračih in pripovedovalcih zgodb. Vsi ljudje so bili pogosto v nekaj tednih oropani svoje kulturne identitete in povezanosti. To je vplivalo tudi na misijonarsko vnemo konkvistadorjev == Orožje osvajalcev == Osnovna oprema konkvistadorjev je bila [[oklep]] (''španski oklep''), [[čelada]] in orožje kot je [[meč]] (rapir). === Jezdeci === [[Konj]] je bil v Ameriki neznana žival in Indijanci so sprva mislili, da je pošast. Pogled na španskega konjenika je naredil na Indijance vtis, da je to samo eno bitje. Jahači so bili oboroženi z rapirji in lahkimi [[sulica]]mi. Bili so zaščiteni z lahkim [[oklep]]om z ovratnico, čelado in jeklenimi opornicami ter ščitniki za kolena na nogah. Glavna prednost konjenice je bila njihova hitrost. konkvistadorjem je omogočila, da napadajo nasprotnike, kar je povzročilo paniko. V boju konjenik nikoli ni izčrpaval svojega konja. Zadržal ga je v stalnem, enakomernem kasu, z rahlo napetimi vajetmi. Če je imel nasprotnika pred svojim kopljem, je konja skrajšal z le nekaj skoki na razdalji, tako da bi jahač lahko ubil nasprotnika. Konjenica je bila idealno orožje, tako v napadu, kot tudi pri kasnejšem umiku Indijancev, saj Španci niso dovolili, da bi njihovi nasprotniki pobegnili. Konjeniki so sodelovali v majhnih skupinah treh ali štirih moških, da so se med seboj podpirali. V bitki s številčno nadrejenim nasprotnikom se je konjenica zadržala in čakala na strele zaščite in [[arkebuza]]rjev. Po streljanju so se konjeniki pognali naprej v vrzel, ki je nastala v nasprotnikovih vrstah in tam začeli njihovo uničenje. <ref>Bernal Díaz del Castillo: ''Geschichte der Eroberung von Mexiko'', 1988, S. 419</ref> Ob drugih priložnostih je konjenica najprej napadla, kar je navadno povzročilo, da se je sovražnik umaknil.<ref>Bernal Díaz del Castillo: ''Geschichte der Eroberung von Mexiko'', 1988, S. 420</ref> === Pehota === [[Slika:Spanish Conqueror Helmet.jpg|thumb|Španska čelada ([[Morrión]])]] Čeprav je bila konjenica najmočnejše orožje Špancev, je največje breme boja nosila pehota s svojimi sulicami, [[helebarda]]mi in mečevalci (''rodeleros''), [[Lokostrelec |lokostrelci]] in arkebuzarji. Vojak je bil po navadi zaščiten s čelado (''cabasset'' ali ''morion''), zaščito vratu, oklepom in varovalom dimelj (tak oklep se je imenoval tričetrt oklep). Nekateri vojaki so uporabili lažjo in bolj prilagodljivo zaščito iz usnja, ki je bilo prekrito z jeklenimi ploščami. Pri osvajanju Nove Španije (Mehika) je bil posebnost. Sčasoma je veliko španskih vojakov, vključno s Hernánom_Cortésom, zavrglo težek in moteč oklep. Zamenjali so ga z oklepom iz debelega bombažnega filca. Ta lahek oklep so kopirali od [[Azteki|Aztekov]]. Sestavljen je bil iz dveh za prst debelih bombažnih slojev. Ker v Novem svetu povsod ni bilo bombaža, so konkvistadorji ohranili svoje oklepe. Ker so se Indijanci borili posamično, namesto da z uporabo taktike skupine, je bilo nemogoče, da bi Evropejci zadržali zelo veliko število bojevnikov. Španski osvajalci so z ramo ob rami stali s helebardami in Indijance presenetili s svojim neznanim orožjem. [[Slika:Lviv - Arsenal - 26.jpg|thumb|Helebarde]] V zadnjem delu pehote so stali strelci. Naprej so stopili samo za strel. Nato so naložili svoje orožje za ščite, meče in helebarde svojih tovarišev. Strelci so namenoma streljali sovražne voditelje. Pred samostreli so bili Indijanci skoraj nemočni, saj tudi močni ščiti iz lesa in oklepi iz bombaža ali usnja niso pomagali. V tesnem boju so jih konkvistadorji premagali z rapirji. Ker so bili številni moški [[Hidalgo (plemič) |hidalgi]], so s tem orožjem prakticirali že od otroštva. Vsakodnevna vaja jim je omogočila izkušenost. S svojim zelo ostrim, vendar veliko težjim orožjem iz lesa in kamna, so bili Indijanci na slabšem od konkvistadorjev s svojimi dobro uravnoteženimi meči. Poleg tega so imeli konkvistadorji z majhno težo svojega meča še eno prednost: niso se utrudili tako hitro in nizko težišče orožja je omogočalo v gneči takojšen protinapad. === Arkebuza === V primeru strelnega orožja je arkebuza povzročila največjo grozo, čeprav to orožje ni vedno delovalo po želji in je bilo ravnanje z njimi nevarno. Učinki so bili verjetno bolj psihološki zaradi hrupa in ognja. Dejansko verjetno ni bilo odločilno. Najbolj učinkovita razdalja je bila približno petdeset metrov in je bilo priporočljivo, da se ne strelja, dokler sovražnik ne doseže približno petdeset metrov. Arkebuzarji so običajno delali v dveh ekipah. Medtem ko je en vojak stalno polnil, je drugi streljal. To je povečalo ognjeno moč in hitrost. === Artilerija === Glavno orožje artilerije je bil srednjeveški top iz brona. To orožje je bilo koristno tudi na odprtem bojnem polju. Z njim bi lahko Španci sprožili projektile s telesno maso od osem do trinajst kilogramov. Čeprav je bil strel redko natančen, je vedno odprl vrzel in povzročil ogromno uničenje v nasprotnikovih vrstah. Velike bombe so bili uporabljali tudi za rušitev zidov in uničenje vodnih plovil. === Vojaški psi === Vojaški psi konkvistadorjev so širili velik teror. Pogosto so moški izdelali zanje zaščito iz usnja, da so jih zaščitili pred udarci in izstrelki. Agresivnost in bojna moč teh psov je presenetila Indijance, saj so prej do tedaj precej manjše pasme. == Pomembni konkvistadorji == (Razvrščeni po letu osvojitve) * [[Vasco Núñez de Balboa]] (1475-1519), osvajalec Darijéne (1510) in "raziskovalec" Pacifika (25. september 1513) * [[Hernán Cortés]] (1485-1547), osvajalec azteškega imperija (1519-1521) * [[Pedro de Alvarado]] (1486-1541), osvajalec Gvatemale in Salvadorja (1523-1525) * [[Sebastián de Belalcázar]] (1479-1551), osvajalec Nikaragve (1524) in Ekvador (1533) * [[Diego García de Paredes]] (okoli 1506-1563), osvajalec Peruja in Venezuele (1524-1563) * [[Francisco de Montejo]] (1479-1553), osvajalec Yucatana (1527-1547) * [[Diego de Mazariegos]] (okrog 1500-1536), osvajalec Chiapasa (1528) * [[Francisco Pizarro]] (1477-1541), osvajalec Inkovskega imperija (1531-1533) * [[Lope de Aguirre]] (1511-1561), osvajalec Peruja in Venezuele (1536-1561) * [[Hernando de Soto]] (približno 1496 ali 1500-1542), največja ekspedicija 16. in 17. stoletja skozi jugovzhod današnjih ZDA (1538-1542) == Filmi == * Aguirre, Božja jeza (1972), film Wernerja Herzoga * Misija (1986), film Rolanda Jofféja * Cabeza de Vaca (1990), film Nicolasa Echevarría (prikazan na tekmovanju Berlinale 1991) * 1492 - Osvajanje raja (1992), film Ridleyja Scotta * Sinovi vetra (2000), španski televizijski film v katerem igra Bud Spencer * Fontana (2006), film Darrena Aronofskega == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Matthew Restall, Felipe Fernández-Armesto: The Conquistadors. A very short introduction. Oxford University Press, Oxford 2012. *Fernand Salentiny: Santiago! Die Zerstörung Altamerikas. Umschau Verlag, Frankfurt/M. 1980, ISBN 3-524-69021-1. *Hugh Thomas: Rivers of Gold. The Rise of the Spanish Empire. London 2003 (ND New York 2005). *Hugh Thomas: The Golden Empire. Spain, Charles V, and the Creation of America. New York 2010. *Hugh Thomas: World Without End. Spain, Philip II, and the First Global Empire. New York 2014. *Max Zeuske: Die Conquista. Ed. Leipzig, Leipzig 1992, ISBN 3-361-00369-5. == Zunanje povezave == {{Wiktionary}} * [http://www.conquista.htwe.de/conquista_1492.pdf Kurze Zusammenfassung über Zweck, Verlauf und Resultat der Eroberung Mittel- und Südamerikas seit 1492] (PDF-Slika; 375&nbsp;kB) * [http://www.laconquista.de/index.htm La Conquista] [[Kategorija:Konkvistadorji|Konkvistador]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konkvistador}} 4pbehm478r0y1i3par3t63gpk2a3jvu Tadej Pogačar 0 461397 6655336 6653657 2026-04-03T13:18:34Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6655336 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] kot prvi kolesar v zgodovini vsaj sedemkrat zapored uvrstil na stopničke; kot edini v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] je katerega od njih uspel zmagati 5-krat zapored; kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke; in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Kot edini v zgodovini je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]] ter eden izmed osmih kolesarjev v zgodovini, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. In edini v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil pet [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), pet [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], enajst [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in dvanajst navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je 2-kratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 110 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal 5x (4 različne); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 11 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (in tako mu manjka le še eden); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 246 tednov (in rekordnih 236 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti [[Eddy Merckx]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (zmagal pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je četrti Tour v karieri z štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], katero je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal eno etapo (št.2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal eno etapo (št.3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal dve etapi (št.3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal tri etape (št.1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal dve etapi (št.3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal tri etape (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(2 zmagi)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''11 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 7-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. *in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. === Ostalo === * 110 profesionalnih zmag * 11 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 244 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (110) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1868,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|39.523 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 23yxe6l28wjt4mey1vdas63fysnlneo Župnija Deskle 0 465212 6655301 6655298 2026-04-03T12:11:53Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija ]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} rs0b4r9swv2n2ynmtbt6hmpry8ewohf 6655302 6655301 2026-04-03T12:13:23Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija ]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 9rtg1yacrp5hi7fs2b0f5757kuayo4j 6655303 6655302 2026-04-03T12:14:21Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} njt5dvu47sknwit8xq41vdb0karehrx 6655306 6655303 2026-04-03T12:16:11Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} rphn6dkzhpdz38n8kpl2c6iyku587p0 6655307 6655306 2026-04-03T12:17:31Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 6afv2r41ebytt00j282wpik5tac54qe 6655308 6655307 2026-04-03T12:18:48Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} hjmi808mlx2t77s7jgkh5f5qqcblc06 6655309 6655308 2026-04-03T12:22:01Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prelesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prelesje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} bffw00vyj0q0ezefcrqobv9erk7jyrj 6655311 6655309 2026-04-03T12:25:29Z Shabicht 3554 6655311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prelisje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 7v1anl4tvwkiamxx9zofzx95gcoyh91 6655312 6655311 2026-04-03T12:26:05Z Shabicht 3554 6655312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 8ha1rf7vjkplhvzw1r1rm5wgh5scasl 6655314 6655312 2026-04-03T12:27:42Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} dknuq2ruw74zp7plerft25idju8rz1j 6655315 6655314 2026-04-03T12:28:22Z Shabicht 3554 6655315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} nefig2aiw27xdtewkgmxaz0qai97ivu 6655316 6655315 2026-04-03T12:29:46Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} qk3x45b2q3hq2630iia1ryzlhkdafip 6655318 6655316 2026-04-03T12:31:43Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 8418s0iu85m32ktohawkjx3koiwy2jd 6655319 6655318 2026-04-03T12:32:36Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 7ik9x6yyh6yvcr05kaswznvuvyj3wpj 6655320 6655319 2026-04-03T12:35:19Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6655320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} gtclp92o0xhmoyza621b9inds3x15nv 6655322 6655320 2026-04-03T12:37:24Z Shabicht 3554 6655322 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} sz2a5iwl12z3pmxuflc3ilibcd407bd 6655324 6655322 2026-04-03T12:38:40Z Shabicht 3554 6655324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} qlk9do513lteyerkqdja77j5qev7nlm Radio Ga Ga (radijska satira) 0 477318 6655338 6652430 2026-04-03T13:20:45Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (82) */ 6655338 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''6''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (82) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=3| |rowspan=3|4 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''82 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (6) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''6 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 27. marec 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] khznncd588wiwahnz4f1wz9n4331j3o 6655343 6655338 2026-04-03T13:29:59Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (6) */ 6655343 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''6''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (82) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=3| |rowspan=3|4 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''82 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (6) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #3C1414 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|39 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 3. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] oluiff2fcfmnflbfyl01n9z19y46j8u 6655345 6655343 2026-04-03T13:32:20Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (82) */ 6655345 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''6''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (82) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=3| |rowspan=3|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''82 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (6) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #3C1414 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|39 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 3. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] imb4yvi64bmmluq23qq7rthdt91gctp 6655347 6655345 2026-04-03T13:34:46Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (6) */ 6655347 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''6''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (82) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=3| |rowspan=3|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''82 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 3. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] d2vtvew1198mpgp31w1hbroy74hr4lo 6655348 6655347 2026-04-03T13:35:02Z Sportomanokin 14776 6655348 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (82) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=3| |rowspan=3|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''82 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 3. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] jz7ds95tgyorzhbcu2ls75f2bzxh7ws Kraljevina Hrvaška (1527–1868) 0 477851 6655571 6257875 2026-04-04T06:55:48Z Octopus 13285 /* 17. in 18. stoletje */ povezava 6655571 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = ''Kraljevina Hrvatska <br> Regnum Croatiae <br>Horvát Királyság <br>Königreich Kroatien'' | conventional_long_name = Kraljevina Hrvaška | status = vazalno - avtonomno kraljestvo | empire = Avstroogrsko cesarstvo | status_text = v personalni uniji z [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]]<br><small> (znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) | continent = Evropa | common_name = Hrvaška | era = zgodnji novi vek | event_start = izvolitev [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]] | year_start = 1527 | date_start = 1. januar |event1 = [[Karlovški mir]] |date_event1 = 26. januar 1699 |event2 = Pragmatska sankcija |date_event2 = 11. marec 1712 |event3 = Ogrska revolucija |date_event3 = 15. mare 1848 |event4 = Avstroogrski kompromis |date_event4 = 30 March 1867 | event_end = ustanovitev Hrvaške-Ogrske | year_end = 1868 | date_end = 26. september | p1 = Hrvaška v uniji z Ogrsko | flag_p1 = Flag of Croatia (Early 16th century–1526).svg |border_p1 = no | s1 = Kraljevina Hrvaška-Slavonija | flag_s1 = Flag of the Triune Kingdom of Croatia, Slavonia and Dalmatia.svg | image_flag = Flag of the Triune Kingdom of Croatia, Slavonia and Dalmatia.svg | image_flag2 = Flag of the Kingdom of Croatia (Habsburg).svg | flag_type = Hrvaški zastavi<br>(1848–1852 1860–1868}<br />spodaj (1852–1860)<ref name=ref1>{{navedi splet|url=http://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/hr-hist.html|title=Hrvatska-povijesne zastave|website=zeljko-heimer-fame.from.hr|last=Heimer|first=Željko|accessdate=2. marca 2019}}</ref><ref name=ref2fotw>{{navedi splet|url=https://www.crwflags.com/fotw/flags/hr-h848.html|title=Croatia in the Habsburg Empire|website=crwflags.com|last=Heimer|first=Željko|last2=Zdvořák|first2=Janko Ehrlich|accessdate=4 March 2019}} </ref> | image_coat = Coa_Croatia_Country_History_(Fojnica_Armorial).svg |symbol_type = Hrvaški grb <br />(''[[Fojniški grbovnik]]'')<!-- symbol2 = --><div style="padding:3px 0;">[[File:Coat of Arms of Kingdom of Croatia.svg|85px|Coat of arms]]</div><!-- symbol_type2 = -->Hrvaški grb<br />(Hugo Gerard Ströhl) | image_map = Zemljopisna karta Dalmacije, Hrvatske, Slovenije, Bosne, Srbije, Istre i Dubrovacke republike u 18. st.jpg | image_map_caption = Zemljevid Hrvaške,Slovenije, Dalmacije, Slavonije, Bosne, Srbije, Istre in Dubrovniške republike v 18. stoletju | common_languages = '''Uradni:'''<br />[[latinščina]]<br /><small>(until 1784; 1790–1847)</small><br />[[nemščina]]<br /><small>(1784–1790)</small><br />[[hrvaščina]]<br /><small>(1847–1868)</small> | government_type = [[monarhija]] | | title_leader = [[Seznam hrvaških vladarjev|Kralj]] | leader1 = [[Ferdinand I. Habsburški]], sveti rimski cesar | year_leader1 = 1527–1564 <small>(prvi)</small> | leader2 = [[Franc Jožef I.]] | year_leader2 = 1848–1868 <small>(zadnji)</small> | | title_deputy = [[Ban]] | deputy1 = [[Ivan Karlović]] | year_deputy1 = 1527–1531 <small>(prvi)</small> | deputy2 = {{nowrap|[[Levin Rauch]]}} | year_deputy2 = 1867–1868 <small>(zadnji)</small> | | legislature = [[Sabor]] | | capital = [[Zagreb]] {{smaller|(1557–1756)}}<br/>[[Varaždin]] {{smaller|(1756–1776)}}<br/>[[Zagreb]] {{smaller|(1776–1868)}} | religion = rimsko katoliška | currency = [[goldinar]] | stat_year1 = 1848 | stat_pop1 = | stat_area1 = 19722 | stat_year2 = 1868 | stat_pop2 = 598.242 | stat_area2 = 9764 |today = {{flag|Hrvaška}} }} '''Habsburška Kraljevina Hrvaška''' ([[Hrvaščina|hrvaško]] Kraljevina Hrvatska, [[Madžarščina|madžarsko]] Horvát Királyság, [[Nemščina|nemško]] Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot [[Avstrijsko cesarstvo]], in del [[Ogrsko kraljestvo|Dežel ogrske krone]]. Veliko časa, zlasti zadnja leta, je bila neposredno podrejena cesarski Avstriji. Glavno mesto Kraljevine Hrvaške je bil [[Zagreb]]. Do 18. stoletja je Kraljevina Hrvaška obsegala samo majhen severozahodni del sedanje Hrvaške okoli Zagreba in ozek pas jadranske obale okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]], ki ni spadal niti v habsburško [[Vojna krajina|Vojno krajino]] niti v [[Osmansko cesarstvo]]. Od leta 1744 do 1868 je bila v Kraljevino Hrvaško vključena tudi njej podrejena [[Kraljevina Slavonija |Kraljevina Slavonija]], pred tem del Osmanskega cesarstva in zatem nekaj časa del Vojne krajine. Ozemlje Slavonije je bilo leta 1744 reorganizirano v kraljevino, avtonomno znotraj Kraljevine Hrvaške. Leta 1868 sta se kraljevini združili v [[Kraljevina Hrvaška-Slavonija|Kraljevino Hrvaška-Slavonija]]. ==Zgodovina== ===Habsburžani=== [[Slika:Battle of Mohacs 1526.png|thumb|left|250px|Bertalan Székely: ''[[Bitka pri Mohaču]] 1526'']] Po propadu srednjeveškega Ogrskega kraljestva po katastrofalnem porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 se je moralo ogrsko in hrvaško plemstvo leta 1527 odločiti za novega kralja. Večina hrvaškega plemstva se je na skupščini v Cetinskem gradu odločila pridružiti se Habsburški monarhiji, v kateri je vladal [[Ferdinand I. Habsburški]].<ref>Milan Kruhek. ''Cetin, grad izbornog sabora Kraljevine Hrvatske 1527''. Karlovačka Županija, 1997, Karlovac.</ref><ref name=ref4>"Povijest saborovanja" (hrvaščina). Sabor (hrvaščina). Arhivirano iz izvirnika 25. julija 2012. Pridobljeno 18. oktobra 2010.</ref> Nekaj plemičev se s tem ni strinjalo in je podpro [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]]. Ko je Zapolja leta 1540 umrl, je prevladala habsburška opcija. Ozemlje, ki so ga Avstrijci odvzeli Osmanskemu cesarstvu, je bilo leta 1745 organizirano v Kraljevino Slavonijo, podrejeno Kraljevini Hrvaški. Leta 1804 je Habsburška monarhija postala [[Habsburško cesarstvo]], ki je leta anektiralo [[Beneška republika|Beneško republiko]]. Leta 1814 je bila na tem ozemlju ustanovljena [[Kraljevina Dalmacija|Kraljevina Dalmacija]]. Po [[avstro-ogrski kompromis|avstro-ogrskem kompromisu]] leta 1867 je Avstrijsko cesarstvo postalo [[Avstro-ogrsko cesarstvo]]. Naslednje leto je bila sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum (Nagodba), s katerim sta se kraljevini Hrvaška in Slavonija združili v [[Kraljevina Hrvaška-Slavonija|Kraljevino Hrvaška-Slavonija]] kot del ogrskega dela Avstro-Ogrskega cesarstva. Kraljevina Dalmacija je postala kronska dežela avstrijskega dela cesarstva. ===Osmanski vpadi=== [[Slika:Hrvatska (Croatia) 1593..jpg|thumb|left|250px|Zemljevid Hrvaške iz leta 1593]] Sprememba vodstva še zdaleč ni bila rešitev vojne z Osmani. Osmansko cesarstvo se je v 16. stoletju postopoma razširilo na večino Slavonije, zahodne [[Bosna|Bosne]] in [[Lika|Like]]. Hrvaško ozemlje pod habsburško oblastjo se je v 25 letih zmanjšano na približno 20.000 km². Leta 1558 sta se parlamenta Hrvaške in Slavonije po več stoletjih združila. Središče hrvaške države se je od obalne Dalmacije premaknilo proti severu, ker so to ozemlje osvojili Osmani. Pomembna sta postala Zagreb in bližnji [[Varaždin]].<ref name=ref5>Ivo Goldstein. Croatia: A History. Zagreb, 1999. str. 36.</ref> Sultan [[Sulejman Veličastni]] je izkoristil vojno med poljskim kraljem [[Sigismund II. Poljski|Sigismundom II.]] in cesarjem [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanom II.]] in leta 1565 odšel s 100.000 vojaki na svoj šesti pohod na Ogrsko. Pohod proti severu je uspešno napredoval, dokler se ni odločil za napad na trdnjavo Siget (Szigetvár), ki je pred desetimi leti ni uspel osvojiti. Majhno utrdbo je branil grof [[Nikola Šubić Zrinski |Nikola Šubić Zrinski]] z 2.300–3.000 možmi. [[Obleganje Sigeta]], ki je trajalo malo več kot en mesec, je zadostovalo, da so se avstrijske čete lahko pripravile na obrambo Dunaja.<ref name=ref5/><ref>Dupuy, R. Ernest, Dupuy, Trevor. ''The Encyclopedia of Military History''. New York: Harper & Row, 1970. ISBN 0-06-011139-9.</ref> [[Slika:Oton Ivekovic, Nikola Subic Zrinski.jpg|right|thumb|upright=0.8|[[Oton Iveković]]: ''Nikola Šubić Zrinski'']] [[Slika:Flag of the Triune Kingdom of Croatia, Slavonia and Dalmatia.svg|right|thumb|upright|Zastava Hrvaške od leta 1848 do leta 1852, ko je bila prepovedana; v tem času se je uporabljala rdeče-bela zastava; prejšnja zastava je bila o letu 1860 spet dovoljena<ref name="Heimer">{{navedi splet|url=http://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/hr-hist.html|title=Hrvatska-povijesne zastave|website=zeljko-heimer-fame.from.hr|last=Heimer|first=Željko|accessdate=2 March 2019}}</ref><ref name=fotw>{{navedi splet|url=https://www.crwflags.com/fotw/flags/hr-h848.html|title=Croatia in the Habsburg Empire|website=crwflags.com|last=Heimer|first=Željko|last2=Zdvořák|first2=Janko Ehrlich|accessdate=4. marca 2019}}</ref>]] Velik del ozemlja Hrvaške in Slavonije na meji z Osmanskim cesarstvom je bil s kraljevimi odloki leta 1553 in 1578 vključen v Vojno krajino, ki je bila pod neposredno oblastjo glavnega štaba avstrijske vojske na Dunaju. Ker je bila Krajina zaradi strahu pred osmanskimi napadi skoraj nenaseljena, so avstrijske oblasti spodbujale naseljevanje Srbov, Nemcev, Ogrov, Čehov, Slovakov in Rusinov/Ukrajincev in drugih na to ozemlje. Nerazumno visoki davki, zlorabe in druge nepravičnosti plemstva so januarja 1573 sprožile velik [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|slovensko-hrvaški kmečki upor]] pod vodstvom [[Matija Gubec|Matije Gubca]]. Upor se je januarja razširil na več kot šestdeset [[fevd]]ov, vendar so ga že na začetku februarja zatrli. Matija Gubec in nekaj tisoč upornikov je bilo za zgled javno usmrčenih. Ko je vojska bosanskega vezirja [[Hasan Paša Predojević|Hasan Paše Predojevića]] leta 1592 osvojila še zadnjo bosansko trdnjavo [[Bihać]], je ostal svoboden samo še majhen del Hrvaške. Na ''"ostankih ostankov nekoč mogočnega kraljestva"'', kot poroča ena od kronik, je na preostalih 16.800 km² živelo okoli 400.000 prebivalcev.<ref>Vjekoslav Klaić. ''Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. stoljeća''. Knjiga peta, Zagreb, 1988. str. 480.</ref><ref>Ivo Goldstein. ''Sisačka bitka 1593''. Zagreb, 1994. str. 30.</ref> ==17. in 18. stoletje== [[Slika:Map of Croatia in 1791 by Reilly 002.jpg|left|250px|thumb|Kraljevina Hraška, vključno s tako imenovano Turško Hrvaško (zeleno) na zemljevidu avstrijskega kartografa Franza J.J. von Reillyja]] [[Slika:Dragutin Weingärtner, Hrvatski sabor 1848. god.jpg|thumb|250px|left|Hrvaški parlament (''Sabor'') leta 1848; v ozadju je vidna hrvaška trobojnica]] [[Slika:Map of the Kingdom of Croatia (1848).png|thumb|200px|desno|Habsburška Kraljevina Hrvaška (rdeče) v svojem največjem obsegu konec leta 1848; Kraljevina Slavonija (svetlo rdeče) je bila avtonomna, vendar podrejena Kraljevini Hrvaški]] [[Slika:Map of the Kingdom of Croatia (1868).png|thumb|200px|desno|Zemljevid Kraljevine Hrvaške (rdeče) konec leta 1767 in na začetku leta 1868 (pred Nagodbo); druge avstrijske dežeje so bele in svetlo sive]] Avstrijska cesarska armada je leta 1664 zmagovala, toda cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] ni uspel izkoristiti njenih uspehov in s podpisom [[Vašvarski mir|Vašvarskega miru]] preprečil, da bi si Ogrska in Hrvaška povrnili izgubljeno ozemlje. Sklenitev miru je sprožilo upor ogrskega in hrvaškega plemstva, na Hrvaškem znan kot [[Zrinsko-frankopanska zarota|zrinsko-frankopanska zarota]]. Uporniki niso bili dovolj močni, da bi uspeli, čeprav so se pogajali tako z Osmani kot s Francozi. Cesarski vohuni so zaroto odkrili in 30. aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu usmrtili štiri vodje zarotnikov: Petra Zrinskega, Frana Krsta Frankopana, Ferenca Nádasdyja III. in Erazma Tatenbacha.<ref>[https://books.google.hr/books?id=m5plR3x6jLAC ''The Price of Freedom: A History of East Central Europe from the Middle Ages to the Present'']. str. 87.</ref><ref>Ivo Goldstein. ''Croatia: A History''. Zagreb, 1999. str. 43.</ref> Hrvaška je bila ena od kronskih dežel, ki so leta 1713 podprle [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]] cesarja [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]]<ref name=ref4/> in cesarico [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] v vojni za avstrijsko nasledstvo leta 1741–1748. Hrvaški parlament je leta 1712 sprejel svojo Pragmatično sankcijo. Cesarica je kasneje pomembno prispevala k urejanju stanja na Hrvaškem. Uvedla je več sprememb v upravljanju Vojne krajine ter v fevdalnem in davčnem sistemu. Leta 1767 je ustanovila Hrvaški kraljevi svet (hrvaško: Hrvatsko kraljevinsko vijeće) s sedežem v [[Varaždin]]u in kasneje v [[Zagreb]]u, ki je vladal v Hrvaški in Slavoniji. Svetu je predsedoval ban. Hrvaški kraljevi svet je bil leta 1779 ukinjen, ko je bil Hrvaški prepuščen samo en sedež v Ogrskem upravnem svetu na čelu s cesarskim namestnikom. Sedež je zasedal hrvaški ban. Cesarica je Hrvaški leta 1776 prepustila svobodno pristaniške [[Reka, Hrvaška|Reka]], vendar je hkrati ignorirala Hrvaški parlament. Po padcu [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797 je večina njenih posesti na vzhodni [[Jadransko morje|jadranski]] obali pripadla [[Francija|Franciji]], ki jih je še isto leto prenesla na Avstrijo. Osem let kasneje so ponovno pripadle Franciji kot [[Ilirske province]]. Po [[Napoleon]]ovem padcu so Ilirske province po letu 1815 ponovno prišle pod oblast avstrijske krone. ===19. stoletje=== V 19. stoletju se je pojavil hrvaški romantični nacionalizem, s katerim naj bi preprečili nenasilno, a očitno germanizacijo in madžarizacijo. Hrvaški narodni preporod se je začel v 1830. letih z [[Ilirsko gibanje|ilirskim gibanjem]], ki je pritegnilo številne vplivne osebnosti in prineslo nekaj pomembnega napredka v hrvaškem jeziku in kulturi. Prvak ilirskega gibanja je bil [[Ljudevit Gaj]], ki je tudi reformiral in standardiziral hrvaški knjižni jezik. Uradni jezik na Hrvaškem je bil do leta 1847 [[latinščina]], ko ga je zamenjala [[hrvaščina]].<ref name=ref4/> V 1840. letih se je gibanje od kulturnih ciljev premaknilo k upiranju madžarskim političnim zahtevam. S kraljevim ukazom z dne 11. januarja 1843, za katerim je stal kancler [[Metternich]], je bila uporaba ilirskega imena in oznak v javnosti prepovedana. Ukaz je zavrl napredovanje gibanja, že začetih sprememb v družbi pa ni mogel ustaviti. [[Slika:Ivan Zasche, Portret bana Josipa Jelacica.jpg|thumb|200px|levo|Ivan Zasche: [[Feldmaršal]] grof [[Josip Jelačić]], ban Kraljevine Hrvaška-Slavonija in komandant Vojne krajine]] V revolucijah v avstrijskem cesarstvu leta 1848 je hrvaški ban [[Josip Jelačić]] sodeloval z Avstrijci pri gašenju madžarske revolucije. Vodil je napad na Madžarsko, ki se je končal z zmago v bitki pri Pákozdu. Hrvaška je bila pozneje kljub temu podvržena absolutizmu barona Aleksandra von Bacha in madžarski hegemoniji pod banom Levinom Rauchom, ko se je cesarstvo leta 1867 spremenilo v dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo. Hrvaški sta od leta 1848 do 1850 vladala Banski svet, ki ga je imenoval ban, in Parlament Hrvaške in Slavonije z voljenimi delegati. Leta 1850 je bil Banski svet reorganiziran v Bansko vlado, ki je po uvedbi absolutizma 31. decembra 1851 prišel pod neposreden nadzor Avstrijske cesarske vlade na Dunaju. Od leta 1854 do 1861 je bilo glavno vladno telo Cesarsko-kraljevo namestništvo za Hrvaško in Slavonijo pod predsedstvom bana in neposrednim nadzorom cesarskega notranjega ministra. Po padcu Bachovega absolutizma z Oktobrsko diplomo iz leta 1860 in Februarskim patentom leta 1861 sta bila ustanovljena Kraljeva hrvaško-slavonsko-dalmatinska dvorna pisarna na Dunaju in Kraljevi namestniški svet v Zagrebu, ki sta imela vlogo hrvaške vlade do leta 1868. Ban Jelačić je na Hrvaškem uspel odpraviti [[tlačanstvo]], kar je sčasoma prineslo velike spremembe v družbi. Moč velikih zemljiških posestnikov se je zmanjšala, orna zemlja pa se je vedno bolj drobila med male posestnike do tveganja lakote. Veliko prebivalcev se je začelo seliti v [[Novi svet]], kar se je nadaljevalo še v naslednjem stoletju. Ilirsko gibanje se je razširilo na nacionalizem in panslavizem in se nazadnje razvilo v dve glavni gibanji: * Hrvaško nacionalno gibanje, katerega glavni cilj je bil združitev in neodvisnost hrvaškega naroda na čelu z narodnim parlamentarcem, kakršen je bil na primer [[Ante Starčević]], ki je leta 1861 ustanovil Stranko prava. * Panslovansko gibanje, organizirano v Ljudski stranki na čelu s škofom [[Josip Juraj Strossmayer|Josipom Jurajem Strossmayerjem]], katerega glavni cilj je bil združitev vseh južnoslovanskih narodov. Strossmayer je leta 1867 ustanovil [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti]] in leta 1874 [[Univerza v Zagrebu|Univerzo v Zagrebu]]. Izguba hrvaške notranje avtonomije se je izboljšala leto po sklenitvi Avstro-Ogrskega kompromisa leta 1867. Leta 1868 je bil sklenjen Hrvaško-ogrski sporazum, s katerim sta se Hrvaška in Slavonija združili v Kraljevino Hrvaška-Slavonija in dobili avtonomijo v upravnih, šolskih, verskih in sodnih zadevah.<ref>Catholic Encyclopedia.</ref> Bana je kljub temu še vedno imenovala Ogrska. 55% denarja od zbranih davkov je odšlo v Budimpešto. Ogrska je dobila tudi neposredno oblast v največjem hrvaškem pristanišču [[Reka, Hrvaška|Reka]]. ==Demografija== Po podatkih iz leta 1802 je imela Kraljevina Hrvaška takrat 400.000 (98,8%) [[Rimskokatoliška cerkev|katolikov]], 4.800 (1,2%) [[Pravoslavci|pravoslavcev]] in 40 [[Protestantizem|protestantov]].<ref> Mladen Lorković. ''Narod i zemlja Hrvata''. str. 86.</ref> Leta 1850 je ogrski statistik Fenyes Elek opravil analizo narodnosti v deželah pod ogrsko krono. Po njegovih podatkih je imela Kraljevina Hrvaška 526.550 prebivalcev, od tega 519.426 (98,64%) Hrvatov, 3.000 (0,56%) Nemcev, 2.900 (0,55%) Srbov in 1.037 (0,19%) Judov.<ref>Elek Fényes. ''Magyarország statistikája''. Trattner-Károlyi, Pest 1842. str. 50-52.</ref><ref>Mladen Lorković. ''Narod i zemlja Hrvata''. str. 87.</ref> Prvi sodobni popis prebivalstva je bil opravljen leta 1857. Kraljevina Hrvaška je imela takrat 601.699 prebivalcev, od tega 592.702 katolikov (98,50%). ==Insignije== Kraljevina Hrvaška je leta 1848 privzela novo uradno zastavo in grb. Nova zastava je bila rdeče-belo-modra trobojnica, ki je še vedno hrvaški simbol. Grb je bil sestavljenka grbov Hrvaške, Dalmacije in Slavonije. Kraljevina je v nekaj obdobjih uporabljala tudi naziv "Troedina kraljevina Hrvaške, Slavonije in Dalmacije", ki v cesarstvu ni bil uradno priznan, ker Dalmacija ni bila pod njeno oblastjo. Leta 1852 je avstrijska cesarska vlada prepovedala uporabo trobojnice in grba, zato sta se do leta 1861 uporabljala rdeče-bela zastava in star hrvaški grb. Leta 1861 je bila z Oktobrsko diplomo in Febrarskim patentom uporaba trobojnice spet dovoljena. Leta 1868 je postala uradna hrvaška zastava. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrvaška]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1527]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1868]] qyoleu6iljc426evxnpspk20128xvxh Kavkaška regija 0 478302 6655363 6652499 2026-04-03T14:44:28Z Ljuba24b 92351 6655363 wikitext text/x-wiki {{Infobox |bodyclass=geography |above=Kavkaška regija |image=[[File:Caucasus topographic map-en.svg|350px]] |caption=Topografija Kavkaške regije |label1=Države<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=P_2NAgAAQBAJ&pg=PA72&lpg=PA72&dq=parts+iran+turkey+in+transcaucasia#v=onepage|title=Transcaucasian Boundaries|last=Wright|first=John|last2=Schofield|first2=Richard|last3=Goldenberg|first3=Suzanne|date=16 December 2003|publisher=Routledge|isbn=9781135368500|language=en|page=72}}</ref><ref name="Caucasus in Encyclopedia Britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Caucasus|title=Caucasus &#124; Mountains, Facts, & Map|website=Encyclopedia Britannica}}</ref>|data1={{ublist|class=nowrap |{{flagicon|Armenia}} [[Armenija]] |{{flagicon|Azerbaijan}} [[Azerbajdžan]] |{{flagicon|Gruzija}} [[Gruzija]] |{{flagicon|Russia}} [[Rusija]] {{Collapsible list | title = Povezana območja |{{flagicon|Iran}} [[Iran]] |{{flagicon|Turkey}} [[Turčija]] }} }}|label2= Delno priznane države |data2={{ublist|class=nowrap |{{flag|Abhazija}} |[[File:Flag of Artsakh.svg|border|22px]] [[Republika Arcah]] |[[File:Flag of South Ossetia.svg|border|22px]] [[Južna Osetija]] }}|label3=Avtonomne republike in zvezne regije|data3={{flag|Russia}} * {{flag|Adigeja}} * [[Slika:Flag of Chechen Republic since 2004.svg|20px|Zastava Čečenije]] [[Čečenija]] * {{flag|Dagestan}} * [[Slika:Flag of Ingushetia.svg|20px|Ingušetija]] [[Ingušetija]] * [[Slika:Flag of Kabardino-Balkaria.svg|20px|Zastava Kabardino-Balkarije]] [[Kabardino-Balkarija]] * [[Slika:Flag of Kalmykia.svg|20px|Zastava Kalmikije]] [[Kalmikija]] * [[File:Flag of Karachay-Cherkessia.svg|border|22px|link=]] [[Karačaj-Čerkezija]] * [[Slika: Flag of Krasnodar kray (1995).png|20px|Zastava Krasnodarskega kraja]] [[Krasnodarski kraj]] * [[File:Flag of North Ossetia.svg|border|22px|link=]] Severna Osetija-Alanija * [[Slika:Flag of Stavropol Krai.svg|20px|Zastava Stavropolskega kraja]] [[Stavropolski kraj]] {{flag|Georgia}} * {{flag|Adžarija}} * {{flag|Abhazija}}<br>{{small|(od 2008, v eksilu)}} * {{flag|Azerbajdžan}} * [[File:Flag of Azerbaijan.svg|border|22px|link=]] [[Nahičevan]] |label4=Demonym |data4=Kavkazijci <!--Please do NOT remove disputed territories from list. See [[WP:DUEWEIGHT]]; articles must represent all sides.--> |label5=Time Zones|data5=[[UTC+02:00]], [[UTC+03:00]], [[UTC+03:30]], [[UTC+04:00]], [[UTC+04:30]] |label6=Najvišja gora|data6=[[Elbrus]] |label7=Višina|data7=5.642 m }} '''Kavkaška regija''' je območje med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]], ki ga v glavnem zasedajo [[Armenija]], [[Azerbajdžan]], [[Gruzija]] in [[Rusija]]. Tu je gorovje [[Kavkaz]], vključno s pogorjem [[Visoki Kavkaz]], ki je v preteklosti veljal za naravno oviro med [[Vzhodna Evropa|vzhodno Evropo]] in [[Zahodna Azija|zahodno Azijo]].<ref>{{navedi splet| title = Caucasus - region and mountains, Eurasia| work = Encyclopedia Britannica| accessdate = 26 November 2018| url = https://www.britannica.com/place/Caucasus}}</ref> Najvišja gora v Evropi, gora [[Elbrus]] s 5642 metri, je na zahodnem delu gorskega območja Visokega Kavkaza. Na južni strani je [[Mali Kavkaz]] s planoto Džavaheti, ki se nadaljuje v [[Armensko višavje]], katerega del je že v [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{navedi splet| title = Caucasus - region and mountains, Eurasia| work = Encyclopedia Britannica| accessdate = 26 November 2018| url = https://www.britannica.com/place/Caucasus|quote=West of the Kura-Aras Lowland rises the Lesser Caucasus range, which is extended southward by the Dzhavakhet Range and the Armenian Highland, the latter extending southwestward into Turkey.}}</ref> Področje Kavkaške regije je ločeno na severni in južni del - [[Severni Kavkaz]] ali Ciskavkazija in Južni Kavkaz ali [[Zakavkazje]]. Večji gorski pas Kavkaza na severu si večinoma delita Rusija in Gruzija, pa tudi najbolj severni deli Azerbajdžana. Mali Kavkaz na jugu pokriva več neodvisnih držav in sicer večinoma Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo, širi pa se tudi na dele severovzhodne Turčije, severnega [[Iran]]a in delno priznano [[Republika Arcah |Republiko Arcah]]. Regija je znana po svoji jezikovni raznolikosti: poleg indoevropskih in turških jezikov so domače družine kartvelijskih, severozahodno-kavkaških in severovzhodno-kavkaških jezikov. == Izvor imena == Izraz Kavkaz izvira iz imena ''Kavkas'' (gruzijsko: კავკასოსი ''Kawḳasosi''), sina [[Togama|Togarme]] in legendarnega prednika ljudstva Vajnahov. Po besedah Leontija Mrovelija, gruzijskega kronista iz 11. stoletja »so Vajnahi starodavni domorodci Kavkaza«<ref> Delo Leontija Mrovelija: ''Zgodovina gruzijskih kraljev'', ki se ukvarja z zgodovino Gruzije in Kavkaza od antičnih časov do 5. stoletja n. št., je vključeno v srednjeveško kodo gruzijskih analov ''Kartlis Tskhovreba''.</ref> Omeniti velja, da je bil po rodoslovni tabeli, ki jo je sestavil Leonti Mroveli, legendarni prednik Vajnahov ''Kavkas'', od tod tudi ime Kavkazijci, eden od etnikov, ki jih je srečal v starodavnih gruzijskih pisnih virih in označujejo prednike Čečenov in Ingušev. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, so Vajnahi predstavljeni kot najbolj »kavkaški« prebivalci vseh Kavkazijcev v Gruzijski zgodovinski tradiciji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eng.kavkaz-uzel.ru/articles/1887/ |title=Caucasian Knot &#124; An Essay On the History of the Vainakh People. On the origin of the Vainakhs |publisher=Eng.kavkaz-uzel.ru |date= |accessdate=November 3, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203003606/http://eng.kavkaz-uzel.ru/articles/1887/ |archive-date=3 December 2013 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.circassianworld.com/pdf/The_Vainakhs_George_Anchabadze.pdf |title=Microsoft Word - 4C04B861-0826-0853BD.doc |accessdate=November 3, 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225132940/https://www.circassianworld.com/pdf/The_Vainakhs_George_Anchabadze.pdf |archivedate=February 25, 2012 }}</ref> == Toponimi == Izraz ''Caucasus'' se ne uporablja samo za gore, ampak vključuje tudi Ciskavkazijo (ki je del Ruske federacije) in Zakavkazje. Po mnenju Aleksandra Mikaberidzeja je Zakavkazje ruskocentričen izraz <ref>{{navedi knjigo| publisher = Rowman & Littlefield| isbn = 978-1-4422-4146-6| last = Mikaberidze| first = Alexander| title = Historical Dictionary of Georgia| date = 6 February 2015}}</ref>. ''Naravoslovna zgodovina'' [[Plinij starejši|Plinija starejšega]] (77–79 n. št.) izvira iz imena ''Caucasus'' po skitskem ''kroy-khasis'' (svetleč led, bel s snegom) <ref>"Natural History," book six, chap. XVII</ref>. Nemški jezikoslovec Paul Kretschmer ugotavlja, da latvijska beseda ''Kruvesis'' pomeni tudi 'led'. <ref>{{cite journal |last=Kretschmer |first=Paul |author-link= |date=1928 |title=Weiteres zur Urgeschichte der Inder |trans-title=More about the Pre-History of the Indians |language=de |journal=Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen [Journal of Comparative Linguistic Research into Indo-European Philology] |volume=55 |issue= |pages=75–103 }}</ref> V ''[[Zgodovina minulih let| Zgodovini minulih let]]'' (1113 n. št.) je zapisano, da je [[Starovzhodnoslovanščina |starovzhodnoslovanska]] Кавкасийскыѣ горы (''Kavkasijskyě gory'') izvirala iz starogrške Καύκασος (''Kaukasos''; poznejša grška izgovorjava ''Kafkasos''), kar je po mnenju M. A. Jujukina sestavljena beseda, ki jo je mogoče razlagati kot 'galebova gora' (καύ-: καύαξ, καύηξ, ηκος ο, κήξ, κηϋξ 'neke vrste galeb' + rekonstruirana * κάσος η 'gora' ali 'skala', ki je bogato potrjena tako v kraju in osebnem imenu.). <ref>{{cite conference |url=http://philology.ru/linguistics1/yuyukin-12.htm |title=О происхождении названия Кавказ |first=M. A. |last=Yuyukin |author= |author-link= |date=18–20 June 2012 |conference= |conference-url= |editor= |volume= |edition= |book-title=Индоевропейское языкознание и классическая филология – XVI (материалы чтений, посвященных памяти профессора И.&nbsp;М.&nbsp;Тронского) |publisher= |location=Saint Petersburg |pages=893–899 and 919 |id= |isbn=978-5-02-038298-5 |bibcode= |oclc= |doi= |access-date=19 March 2017 |quote= |ref= |language=ru |page= |at= |trans-title=On the Origin of the Name of the Caucasus |archive-date=2013-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130121171205/http://philology.ru/linguistics1/yuyukin-12.htm |url-status=dead }}</ref> Po besedah nemških filologov Otta Schraderja in Alfonsa A. Nehringa je starogrška beseda Καύκασος (''Kaukasos'') povezana z [[gotščina|gotsko]] ''hauhs'' ('visoko'), pa tudi z [[Litovščina|litovsko]] ''Kaũkas'' ('grič') in ''Kaukarà'' ('hrib, vrh'). Britanski jezikoslovec Adrian Room poudarja, da ''Kau-'' v pelasgijskem pomeni 'gora'. Zakavkazje in Dagestan sta bili najbolj oddaljeni območji [[Partsko cesarstvo|partske]] in poznejše [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] širitve, kjer so območja severno od Visokega Kavkaza praktično nepredstavljiva. V tej regiji naj bi bila postavljena mitološka gora Qaf, najvišja gora na svetu, ki jo je starodavno iransko izročilo zavilo v skrivnostnost. Regija je tudi eden od kandidatov za lokacijo ''Airyanem Vaejah'', navidezne domovine Irancev [[Zaratustra |Zaratustre]]. V srednjeperzijskih virih sasanidskega obdobja se je Kavkaško pogorje imenovalo ''Kaf Kof''. [19] Izraz se je v iranski tradiciji pozneje ponovno pojavil v različni obliki, ko je [[Firduzi]] v svoji ''[[Šahname]]'' Kavkaške gore imenoval ''Kōh-i Kāf''. Večina sodobnih imen Kavkaz izvira iz grškega ''Kaukasos'' (lat. ''Caucasus'') in srednjeperzijskega ''Kaf Kof''. <ref name="brillonline">{{navedi splet|last1=Gocheleishvili|first1=Iago|title=Caucasus, pre-900/1500|url=http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-3/caucasus-pre-9001500-COM_25472?s.num=0&s.f.s2_parent=s.f.book.encyclopaedia-of-islam-3&s.q=Caucasus+Iran|website=Encyclopaedia of Islam, THREE|accessdate=3 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144345/http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-3/caucasus-pre-9001500-COM_25472?s.num=0&s.f.s2_parent=s.f.book.encyclopaedia-of-islam-3&s.q=Caucasus+Iran|archive-date=12 June 2018|url-status=dead}}</ref> Najzgodnejši etimon imena ''Kavkaz'' izvira iz ''Kaz-kaz'', [[Hetiti|hetitskega]] poimenovanja prebivalcev južne obale Črnega morja. Ugotovljeno je bilo tudi, da v jeziku Vajnahov ''Ков гас'' ('Kov gas') pomeni 'prehod v stepo'.<ref>Bolatojha J. "Древняя родина Кавкасов [The Ancient Homeland of the Caucasus]", p. 49, 2006.</ref> [[File:Эльбрус с перевала Гумбаши.JPG|thumb|right|upright=1.25| Elbrus]] [[File:Bazarduzu robl.JPG|thumb|right|upright=1.25| Bazardüzü]] [[File:Şahdağ Mountain, Qusar, 2013.JPG|thumb|right|upright=1.25|Šahdagh]] === Endonimi in eksonimi === Sodobno ime regije je običajno v številnih jezikih podobno in je na splošno Kavkaz. * abhazijsko: Кавказ ''Kavkaz'' * adigejsko: Къаукъаз/с ''Kʺaukʺaz/s'' * azerbajdžansko: ''Qafqaz'' * arabsko: القوقاز ''al-Qawqāz'' * armensko: Կովկաս ''Kovkas'' * avarsko: Кавказ ''Kawkaz'' * čečensko: Кавказ ''Kavkaz'' * gruzijsko: კავკასია ''K'avk'asia'' * nemško: ''Kaukasien'' * grško: Καύκασος ''Káfkasos'' * inguško: Кавказ ''Kawkaz'' * karačaj-balkarsko: Кавказ ''Kavkaz'' * kumikško: Къавкъаз ''Qawqaz'' * kurdsko: Qefqasya / Qefqas * lakško: Ккавкказ ''Kkawkkaz'' * lezgijsko: Къавкъаз'' K'awk'az'' * mingrelijsko: კავკაცია ''K'avk'acia'' * osetsko: Кавказ ''Kavkaz'' * perzijsko: قفقاز ''Qafqāz'' * rusko: Кавказ ''Kavkaz'' * rutulsko: Qawqaz ''Kavkaz'' * turško: Kafkas / ''Kafkasya'' * Ukrajinsko: Кавказ ''Kavkaz'' == Politična geografija == Regija [[Severni Kavkaz]] je znana tudi kot Ciskavkazija, medtem ko je regija Južnega Kavkaza splošno znana kot [[Zakavkazje]]. [[File:Caucasus-political en.svg|thumb|right|upright=1.45|Politični zemljevid Kavkaške regije (2008)]] Ciskavkazija vsebuje večino gorskega območja Visokega Kavkaza. Sestavljena je iz [[Južna Rusija|južne Rusije]], večinoma avtonomnih republik [[Severnokavkaško zvezno okrožje |Severnokavkaškega zveznega okrožja]] ter najsevernejših delov [[Gruzija|Gruzije]] in [[Azerbajdžan]]a. Ciskavkazija meji s Črnim morjem proti zahodu, Kaspijskim jezerom na vzhodu, na severu pa meji na Južno zvezno okrožje. Obe zvezni okrožji skupaj imenujemo ''Južna Rusija''. [[Zakavkazje]] meji na Visoki Kavkaz, Južno Rusijo na severu, Črno morje in Turčijo na zahodu, Kaspijsko jezero na vzhodu in Iran na jugu. Vsebuje gorsko območje Malega Kavkaza in okoliška nižavja. Celotna Armenija, Azerbajdžan (razen najsevernejših delov) in Gruzija (razen najbolj severnih delov) so na Južnem Kavkazu. [[Razvodje]] na območju Visokega Kavkaza na splošno velja za ločnico med Evropo in jugozahodno Azijo. Najvišji vrh je gora Elbrus (5642 metrov) v zahodni Ciskavkaziji in velja za najvišjo točko Evrope. Kavkaška regija je ena najbolj jezikovno in kulturno različnih regij na Zemlji. Narodi držav, ki danes sestavljajo regijo, so postsovjetske države Gruzija (tudi [[Adžarija]] in [[Abhazija]]), Azerbajdžan (vključno z [[Nahičevan]]om), Armenija in Ruska federacija. Ruske upravne enote so [[Dagestan]], [[Čečenija]], [[Ingušetija]], [[Severna Osetija-Alanija]], [[Kabardino-Balkarija]], [[Karačaj-Čerkezija]], [[Adigeja]], [[Krasnodarski kraj]] in [[Stavropoljski kraj]], v vrstnem redu urinega kazalca. Tri ozemlja v regiji zahtevajo neodvisnost, vendar jih je priznalo le nekaj subjektov: [[Republika Arcah|Arcah]], Abhazija in [[Južna Osetija]]. Svetovna skupnost je priznala Abhazijo in Južno Osetijo kot del Gruzije, Arcah pa kot del Azerbajdžana. === Splošna statistika držav Južnega Kavkaza === {| class=wikitable border="2" cellpadding="5" style="margin:auto; border-collapse:collapse;" |- ! ! [[Armenija]] ! [[Azerbajdžan]] ! [[Gruzija]] |- ! Grbi | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Armenia|size=50px|text=none}} | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Azerbaijan|size=50px|text=none}} | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Gruzija|size=50px|text=none}} |- ! Zastava | style="text-align:center" | {{flagicon|Armenia|size=50px|text=none}} | style="text-align:center" | {{flagicon|Azerbaijan|size=50px|text=none}} | style="text-align:center" | {{flagicon|Gruzija|size=50px|text=none}} |- ! Glavno mesto | [[Erevan]] | [[Baku]] | [[Tbilisi]] |- ! Neodvisnost | <ul><li>[[Zgodovina Armenije]]<li>Prva republika Armenija, 28. maj 1918<li>21. september 1991</ul> | <ul><li>[[Zgodovina Azerbajdžana]]<li>Azerbajdžanska demokratična republika, 28. maj 1918<li>30. avgust 1991</ul> | <ul><li>[[Zgodovina Gruzije]]<li>Demokratična republika Gruzija, 26. maj 1918<li>9. april 1991</ul> |- ! Politični sistem | Parlamentarna republika | Pol predsedniška republika | Parlamentarna republika |- ! Parlament | Azgayin Zhoghov | Milli Majlis | Parlamenti |- ! Trenutni predsednik | Armen Sarkisjan | Ilham Alijev | Salome Zurabišvili |- ! Prebivalstvo (2019) | 3.018.854 | 10.000.000 | 3.723.500 |- ! Površina | 29.743&nbsp;km<sup>2</sup> | 86.600&nbsp;km<sup>2</sup> | 69.700&nbsp;km<sup>2</sup> |- ! Gostota | 101,5/km<sup>2</sup> | 115/km<sup>2</sup> | 53,5/km<sup>2</sup> |- ! % vodne površine |– |1,6 % | 3,2 % |- ! GDP (nominal) total (2018) | $13,302&nbsp;billion | $45,592&nbsp;billion | $17,836&nbsp;billion |- ! GDP (nominal) per capita (2019) | $4.446 | $4.586 | $4.805 |- ! Vojaški proračun (2019) | $1,805&nbsp;billion | $625&nbsp;million | $327&nbsp;million |- ! Gini Index | 32,5 | 16,6 | 37,9 |- ! HDI | 0,871 (visok) | 0,847 visok | 0,858 visok) |- ! Internet TLD | [[.am]] | [[.az]] | [[.ge]] |- ! Klicna koda | +374 | +994 | +995 |} == Demografija == {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 200 | header = Prebivalske piramide kavkaških držav | image1 = Bevölkerungspyramide Armenien 2016.png | caption1 = Prebivalska piramida Armenije, 2016 | image2 = Bevölkerungspyramide Georgien 2016.png | caption2 = Prebivalska piramida Gruzije, 2016 | image3 = Bevölkerungspyramide Aserbaidschan 2016.png | caption3 = Prebivalska piramida Azerbajdžana, 2016 }} [[File:Caucasus-ethnic en.svg|thumb|upright=1.45|Ethno-lingvistične skupine v Kavkaški regiji<ref name="ECMI">{{navedi splet|url=http://www.ecmicaucasus.org/menu/info_maps.html|title=ECMI – European Centre For Minority Issues Georgia|work=ecmicaucasus.org|access-date=17 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904143533/http://ecmicaucasus.org/menu/info_maps.html|archive-date=4 September 2014|url-status=dead}}</ref>]] V regiji je veliko različnih jezikov in jezikovnih družin. V regiji živi več kot 50 etničnih skupin. Nič manj kot tri jezikovne družine so edinstvene za to območje. Poleg tega se na tem območju govorijo indoevropski jeziki, kot so [[Vzhodnoslovanski jeziki |vzhodnoslovanski]], [[armenščina|armenski]] in [[Osetinščina |osetinski]] ter [[turški jeziki]], kot so [[azerbajdžanščina]], kumički in karačaj-balkarski jezik. Na severnem Kavkazu se kot ''[[lingua franca]]'' najbolj uporablja [[Ruščina]]. Narodi severnega in južnega Kavkaza so po navadi sunitski [[muslimani]], pripadniki [[Vzhodna pravoslavna cerkev |Vzhodne pravoslavne cerkve]] in [[Armenska apostolska cerkev |armenski kristjani]]. [[Imamizem]], podskupina šiizma, ima številne pristaše v jugovzhodnem delu regije, v Azerbajdžanu, in sega v Iran. == Zgodovina == Regija leži na obrobju Turčije, Irana in Rusije in je bila stoletja prizorišče političnih, vojaških, verskih in kulturnih rivalstev in ekspanzionizma. Kavkaška regija je bila skozi svojo zgodovino najdlje vključena v [[Zgodovina Irana |iranski svet]]. V začetku 19. stoletja je [[Ruski imperij]] osvojil ozemlje od [[Kadžari |kadžarskega]] Irana.<ref name=CAUCAIRANICA>{{cite encyclopedia |last=Multiple Authors | title= Caucasus and Iran | encyclopedia=Encyclopædia Iranica | accessdate=3 September 2012|url=http://www.iranicaonline.org/articles/caucasus-index}}</ref> === Predzgodovina === [[File:Gobustan ancient Azerbaycan full.jpg|thumb|left|upright|Petroglifi v narodnem parku Gobustan, Azerbajdžan, datirajo 10.000 v preteklost. So na Uescovem seznamu svetovne dediščine.]] Ozemlje Kavkaške regije je bilo v obdobju [[paleolitik]]a naseljeno s ''[[Homo erectus]]om''. Leta 1991 so bili na arheološkem najdišču [[Dmanisi]] v Gruziji najdeni zgodnji človeški (torej homininski) [[fosil]]i, stari 1,8 milijona let. Znanstveniki zdaj skupino fosilnih okostij uvrščajo med podvrst ''[[Hominini iz Dmanisija|Homo georgicus]]''. Najdišče je dalo najstarejše nedvoumne dokaze o prisotnosti zgodnjih ljudi zunaj afriške celine, lobanja Dmanisija pa je med pet najstarejšimi hominini, ki so jih kdaj našli zunaj Afrike. === Antika === Kura-Araška kultura (od približno 4000 pr. n. št. do približno 2000 pr. n. št.) je zajela obsežno območje, približno 1000 km × 500 km, večinoma sodobnih ozemelj južnega Kavkaza (razen zahodne Gruzije), severozahodni Iran, severovzhodni Kavkaz, vzhod Turčije in tudi do Sirije. Pod [[Asurbanipal]]om (669–627 pr. n. št.) so meje [[Asirija|asirskega cesarstva]] segale vse do Kavkaza. Kasnejša starodavna kraljestva v regiji so med drugim vključevala Armenijo, [[Albanija, Kavkaz|Albanijo]], [[Kolhida|Kolhido]] in [[Kavkaška Iberija |Iberijo]]. Ta kraljestva so bila pozneje vključena v različne iranske imperije ([[Medijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskim cesarstvom]], [[Partsko cesarstvo|Parti]] in [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]]), slednje je Kavkaz v celoti upravljalo več sto let. V obdobju 95–55 pred našim štetjem je pod kraljestvom armenskega kralja [[Tigran Veliki|Tigrana Velikega]] Armenija obsegala Kraljevino Armenijo, vazale Iberijo, Albanijo, Partijo, Atropatene, [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Kapadokija|Kapadokijo]], [[Kilikija|Kilikijo]], [[Sirija|Sirijo]], [[Nabatejsko kraljestvo]] in [[Judeja|Judejo]]. Do 1. st. pr. n. št. je [[zaratustrstvo]] postalo prevladujoča religija v regiji; vendar je regija kasneje doživela še dve drugi verski preobrazbi. Zaradi močnega rivalstva med Perzijo in Rimom ter poznejšim Bizancem, je slednji večkrat vdrl v regijo, a je ni mogel zadržati. === Srednji vek === [[File:Georgian empire with tributaries.png|upright=1.2|thumb|right|Kraljevina Gruzija na vrhuncu svoje moči, v začetku 13. stoletja.]] Ker je bila armenska rodbina Arsakidov (istoimenska veja Arsakidov Partskih) prvi narod, ki je sprejel krščanstvo kot državno vero (leta 301 n. št.), sta kavkaška Albanija in Gruzija postali krščanski entiteti, krščanstvo pa je začelo prehitevati zaratustrstvo in poganstvo. Z muslimanskim osvajanjem Perzije so veliki deli regije prišli pod oblast Arabcev, v to regijo pa je prodrl [[islam]].<ref>{{navedi knjigo |quote="(..) Težko je natančno določiti, kdaj se je islam prvič pojavil v Rusiji, ker dežele, v katere je islam zgodaj prodrl, niso bile del Rusije, ampak so bile pozneje vključene v razširjajoč se Ruski imperij. Islam je dosegel Kavkaško regijo sredi 7. stoletja kot del arabskega osvajanja iranskega Sasanidskega cesarstva. "|title=Islam in Russia: The Politics of Identity and Security|url=https://archive.org/details/islaminrussiapol0000hunt|first=Shireen |last= Hunter | publisher= M.E. Sharpe | date = 2004 |page=[https://archive.org/details/islaminrussiapol0000hunt/page/n28 3] |display-authors=etal}}</ref> V 10. stoletju so Alani (proto-Osetijci)<ref name="Great Soviet Encyclopedia">{{navedi splet|url=http://slovari.yandex.ru/dict/bse/article/00001/79200.htm|title=Яндекс.Словари|work=yandex.ru}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ustanovili kraljestvo Alanija, ki je cvetelo na Severnem Kavkazu, v poznejši dneh približno na lokaciji [[Čerkezija|Čerkezije]] in sodobne Severne Osetije-Alanije, dokler ga v invaziji v letih 1238–39 niso uničili Mongoli. V srednjem veku so [[Bagratidi|Bagratidska]] Armenija, Kraljevina Tašir-Dzoraget, Kraljevina Sjunik in Kneževina Hačen organizirale lokalno armensko prebivalstvo, ki se je po padcu antične Kraljevine Armenije soočilo z več grožnjami. Kavkaška Albanija je tesno sodelovala z Armenijo, cerkev kavkaške Albanije pa je delila iste krščanske dogme z Armensko apostolsko cerkvijo in je imela tradicijo, da so se njihovi katoličani posvečali prek armenskega patriarha.<ref>{{navedi novice|url=https://georgianorthodoxchurch.wordpress.com/2013/08/09/caucasian-albanian-church-celebrates-its-1700th-anniversary/|title=Caucasian Albanian Church celebrates its 1700th Anniversary|date=9 August 2013|work=The Georgian Church for English Speakers|access-date=2 March 2018|language=en }}</ref> V 12. stoletju je gruzijski kralj [[David IV. Gruzijski| David graditelj]] pregnal muslimane s Kavkaza in s tem je Kraljevina Gruzija postala močna regionalna sila. V letih 1194–1204 je vojska gruzijske kraljice [[Tamara Gruzijska |Tamare]] zatrla nove invazije turških Seldžukov iz jugovzhoda in juga in sprožila več uspešnih akcij v južno Armenijo, ki je bila pod nadzorom Seldžukov. Gruzijsko kraljestvo je nadaljevalo vojaške akcije v regiji Kavkaza. Zaradi svojih vojaških akcij in padca Bizantinskega cesarstva leta 1204 je Gruzija postala najmočnejša krščanska država na celotnem območju Bližnjega vzhoda, ki je zajemala večino Kavkaza in segala od Severnega Irana in severovzhodne Turčije do Severnega Kavkaza. Področje Kavkaza so osvajali Osmani, Mongoli, lokalna kraljestva in kanati, pa tudi Iran. <gallery widths="250" heights="170"> File:Ejmiadzin Cathedral2.jpg|[[Ečmiadzinska stolnica]] v Armeniji, izvirna stavba je bila končana leta 303, je verski center Armenije. Je na Uescovem seznamu svetovne dediščine. File:Mtskheta, Svetitskhoveli Cathedral, Georgia.jpg|[[Stolnica sv. Chovelija]] v Gruziji, izvirna stavba je bila končana v 4. stoletju. Je na Uescovem seznamu svetovne dediščine. File:Caftan MET DT1115.jpg|[[Caftan (Metropolitan Museum of Art)|Severnokavkaški kaftan, 8-10. st., iz regije Alanija. File:Ushguli towers in Svaneti, Georgia.png|[[Svaneti]] obrambne hiše-stolpi File:Şirvanşahlar saray kompleksi.jpg|[[Širvanšahova palača]], 13.-15. stoletje File:İmamzadə türbəsi (Gəncə) 2.jpg|[[Mavzolej "Imam-zade" (Ganja)]], 7.-9. stoletje </gallery> === Sodobnost === [[File:CircassianCoastBattle.JPG|thumb|''Čarkeški napad na rusko vojaško trdnjavo na Kavkazu'', Aleksander Aleksejevič Kozlov, 1840]] Do začetka 19. stoletja sta bila Južni Kavkaz in južni Dagestan del [[Kadžari|Perzijskega cesarstva]]. Leta 1813 in 1828 so bili z Gulistansko pogodbo oziroma Turkmenčajsko pogodbo Perzijci prisiljeni nepreklicno odstopiti južni Kavkaz in Dagestan Ruskemu imperiju<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] pp 728–730 ABC-CLIO, 2 dec. 2014. {{ISBN|978-1598849486}}</ref>. V naslednjih letih so Rusi preostali del Južnega Kavkaza, ki obsega zahodno Gruzijo, zavzeli v več vojnah z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]].<ref>Allen F. Chew. "An Atlas of Russian History: Eleven Centuries of Changing Borders", Yale University Press, 1970, p. 74</ref> V drugi polovici 19. stoletja je Ruski imperij osvojil tudi Severni Kavkaz. Po kavkaških vojnah je Rusija izvedla etnično čiščenje Čerkezov, v katerem so bila avtohtona ljudstva iz te regije, večinoma Čerkezi, izgnana iz domovine in prisiljena preseliti se predvsem v Osmansko cesarstvo. V 1940-ih so v Srednjo Azijo in Sibirijo množično deportirali približno 480.000 Čečencev in Ingušev, 120.000 Karačajev, Balkarov in Mekšetanov, tisoč Kalmikov in 200.000 Kurdov v Nahičevan in na Kavkaz. Približno četrtina jih je umrla <ref>{{navedi knjigo|title=A century of genocide: utopias of race and nation |last=Weitz |first=Eric D. |authorlink= |year=2003 |publisher=Princeton University Press |location= |isbn=0-691-00913-9 |page=[https://archive.org/details/centuryofgenocid0000weit/page/82 82] |url=https://archive.org/details/centuryofgenocid0000weit |url-access=registration |accessdate=}}</ref>. Regija Južni Kavkaz se je dvakrat poenotila kot enoten politični subjekt - med rusko državljansko vojno (Kavkaška demokratična federativna republika) od 9. aprila 1918 do 26. maja 1918 in pod sovjetsko oblastjo (Kavkaška SFSR) od 12. marca 1922 do 5. decembra 1936. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so Gruzija, Azerbajdžan in Armenija postale neodvisne države. [[File:1993 Georgia war1.svg|thumb|Gruzijska državljanska vojna in vojna v Abhaziji od avgusta – oktobra 1993]] Regija je bila po razpadu Sovjetske zveze predmet različnih teritorialnih sporov, kar je privedlo do vojne v Gorskem Karabahu (1988–1994), vzhodno-prigorodnih spopadov (1989–1991), vojne v Abhaziji (1992–93), prve čečenske vojne (1994–1996), druge čečenske vojne (1999–2009) in vojne v Južni Osetiji 2008. === Mitologija === V [[grška mitologija|grški mitologiji]] je bil Kavkaz ali ''Kaukasos'' eden od stebrov, ki so podpirali svet. Potem ko je človeku predstavil dar ognja, je [[Prometej]]a (ali Amirani v gruzijski različici) tam priklenil [[Zevs]], da bi njegova jetra za kazen vsak dan kljuval orel, ker je kljuboval Zevsovi želji, da bi ohranil 'skrivnost ognja' pred človekom. V perzijski mitologiji je Kavkaz morda povezan z mitsko goro Qaf, ki naj bi obkrožala znani svet. To je bojno polje Saošjanta ('tisti, ki prinaša korist') in gnezdo Simurgha (dobrohotne mitske ptice). Rimski pesnik [[Publij Ovidij Naso |Ovid]] je Kavkaz postavil v Skitijo in ga upodobil kot hladno in kamnito goro, ki je bila bivališče poosebljene lakote. Grški junak [[Jazon]] je v zasledovanju [[Zlato runo|zlatega runa]] priplul na zahodno obalo Kavkaza in tam srečal [[Medeja|Medejo]], hčerko kralja Ejeta iz [[Kolhida|Kolhide]]. == Ljudski običaji == Kavkaz ima bogato tradicijo ljudskih običajev <ref>Rashidvash, pp. 33&ndash;34.</ref>. To izročilo se je ohranilo ustno - zaradi dejstva, da za večino tamkajšnjih jezikov do zgodnjega 20. stoletja ni bilo abecede - in se je začelo zapisovati šele v poznem 19. stoletju <ref>Mayor, p. xx; Hunt, p. 9.</ref>. Pomembna tradicija so sage Nart, ki pripovedujejo zgodbo starodavnih junakov, imenovanih Narti in so velik del osnovne mitologije plemen na tem območju, vključno z Abazini, Abhazijci, Čerkezi, Osetijci, Karačaj-Balkarji in do neke mere čečensko-inguške folklore. Te sage vključujejo figure, kot so '''Satanaja''', mati Nartov, figura plodnosti, ki je tudi avtoriteta nad svojimi otroki, '''Sosruko''', močan, a pobožen človek, najmanjši od Nartov; kot lik je včasih odkrit v luči boga zvijač, primerljivega s skandinavskim Lokijem, gruzijskim Amiranijem ali starogrški Prometejem, '''Tlepš''', mitološka figura, ki se pojavlja kot kovač in tudi močan vodja in '''Batradz''', mogočni junak. Kavkaška folklora kaže star iranski zaratustrski vpliv, vključuje bitke s starodavnimi Goti, Huni in Hazari ter vsebuje veliko povezav s starodavno indijsko, norveško skandinavsko in grško kulturo <ref>Rashidvash, pp. 33&ndash;34; for connections found in the Nart sagas, see Colarusso, pp. 5&ndash;7.</ref>. === Povezave z grško mitologijo === Kavkaška folklora vsebuje veliko povezav z miti starih Grkov. Med boginjo mati Satanajo in grško boginjo ljubezni [[Afrodita|Afrodito]] obstajajo podobnosti. Zgodba o tem, kako je Nart Sosruko postal neranljiv je vzporednik z grškim junakom [[Ahil]]om. Starogrške [[Amazonke]] so povezane s kavkaško 'bojevnico, gozdno mati, Amaz-an'.<ref>Rashidvash, p. 33; Colarusso, pp. [https://books.google.com/books?id=BaE5BAAAQBAJ&pg=PA6 6], 44, 53, 130, 399.</ref> Kavkaške legende vključujejo zgodbe z velikani, podobne Homerjevi zgodbi o [[Polifem]]u. Velikan je v teh zgodbah skoraj vedno pastir in je različno enonogi kanibal, ki meče kamenje, ki živi v jami (izhod katere pogosto blokira kamen), ubija spremljevalce junaka, je bil zaslepljen z vročim kolom in čigar čredo živali ukradejo junak in njegovi ljudje, vsi motivi, ki jih (skupaj s še drugimi) najdemo tudi v zgodbi o Polifemu. V enem gruzijskem primeru dva brata, ki ju je zaklenil velikanski enooki pastir, vzameta nabodalo, ga segrejeta, zabijeta v orjakovo oko in pobegneta. Obstajajo tudi povezave s starogrškim mitom o Prometeju. Številne legende, razširjene na Kavkazu, vsebujejo motive, ki jih delijo s Prometejevo zgodbo. Ti motivi so: junak velikan, njegov konflikt z Bogom ali bogovi, krajo ognja, ki ga da ljudem, ga priklenejo in ga muči ptica, ki kljuva v jetra (ali srce). Adigejsko / čerkeški Nart ''Nasran'', Gruzijski ''Amirani'', čečenski ''Pharmat'' in abhazijski ''Abrskil'' so primeri takih podobnih Prometeju. == Ekologija == [[File:View of the village Zrikh in Dagestan, RF.jpg|thumb|Pogled na Kavkaške gore v Dagestanu, Rusija]] Kavkaz je območje velikega ekološkega pomena. Regija je vključena na seznam 34 svetovnih žarišč [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].<ref>Zazanashvili N, Sanadiradze G, Bukhnikashvili A, Kandaurov A, Tarkhnishvili D. 2004. Caucasus. In: Mittermaier RA, Gil PG, Hoffmann M, Pilgrim J, Brooks T, Mittermaier CG, Lamoreux J, da Fonseca GAB, eds. Hotspots revisited, Earth's biologically richest and most endangered terrestrial ecoregions. Sierra Madre: CEMEX/Agrupacion Sierra Madre, 148–153</ref> Ima približno 6400 vrst višjih rastlin, od tega 1600 [[endemit|endemičnh]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.endemic-species-caucasus.info/ |title=Endemic Species of the Caucasus |author= |date= |publisher= |accessdate=}}</ref>. Med divjadjo je [[perzijski leopard]], [[rjavi medved]], [[volk]], [[bizon]], maral (''Cervus elaphus maral''), [[planinski orel]] in [[siva vrana]]. Med nevretenčarji je na Kavkazu zabeleženih približno 1000 vrst pajkov. Večina biotske raznovrstnosti členonožcev je koncentrirana na območju Visokega in Malega Kavkaza. V regiji je visoka stopnja endemizma in številne reliktne živali in rastline, kar odraža prisotnost gozdnih zatočišč, ki so preživela ledeno dobo v Kavkaškem gorovju. Ta gozd je največji v celotni zahodnoazijski (blizu vzhodni) regiji<ref>van Zeist W, Bottema S. 1991. ''Late Quaternary vegetation of the Near East''. Wiesbaden: Reichert.</ref>. Na območju je več predstavnikov ločenih reliktnih skupin rastlin z najbližjimi sorodniki v vzhodni Aziji, južni Evropi in celo Severni Ameriki. Več kot 70 vrst gozdnih polžev v regiji je endemičnih<ref>Pokryszko B, Cameron R, Mumladze L, Tarkhnishvili D. 2011. "Forest snail faunas from Georgian Transcaucasia: patterns of diversity in a Pleistocene refugium". ''Biological Journal of the Linnean Society'' 102: 239–250</ref>. Nekatere reliktne vrste vretenčarjev so žaba ''Pelodytes caucasicus'', kavkaški salamander (''Mertensiella caucasica''), Robertov snežni voluhar (''Chionomys roberti'') in kavkaški divji petelin (''Lyrurus mlokosiewiczi''), skoraj v celoti pa obstajajo endemske skupine živali, kot so kuščarji rodu ''Darevskia''. Na splošno je vrstna sestava tega zatočišča precej izrazita in se razlikuje od sestave drugih zahodnoevrazijskih zatočišč. Naravna pokrajina je mešani gozd, z velikimi območji kamnitih tal nad gozdno mejo. Kavkaške gore so znane tudi po pasmi psov, kavkaški ovčar (rusko Кавказская овчарка, gruzijsko კავკასიური ნაგაზი, azerbajdžansko ''Qafqaz Çoban''). Vincent Evans je ugotovil, da so v Črnem morju najdeni ščukasti kiti. == Energija in mineralni viri == Kavkaz ima veliko ekonomsko pomembnih [[mineral]]ov in energetskih virov, kot so [[alunit]], [[zlato]], [[krom]], [[baker]], [[železo]]va ruda, [[živo srebro]], [[mangan]], [[molibden]], [[svinec]], [[volfram]], [[uran]], [[cink]], [[nafta]], [[zemeljski plin]] in [[premog]] (trdi in rjavi). == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Bachvarova, Mary R., From Hittite to Homer: The Anatolian Background of Ancient Greek Epic, Cambridge University Press, 2016. ISBN 978-0521509794. *Coene, Frederick (2009). The Caucasus: An Introduction. Routledge. ISBN 978-0-415-48660-6. *Colarusso, John, Nart Sagas from the Caucasus: Myths and Legends from the Circassians, Abazas, Abkhaz, and Ubykhs, Princeton University Press, 2002, 2014. ISBN 9781400865284. *Cornell, Susan E., Small Nations and Great Powers: A Study of Ethnopolitical Conflict in the Caucasus. *de Waal, Thomas (2010). The Caucasus: An Introduction. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-539977-6. *Golvin, Ivan, The Caucasus. *Griffin, Nicholas, Caucasus: A Journey to the Land Between Christianity and Islam, University of Chicago Press, 2004. ISBN 9780226308593. *Hunt, David, Legends of the Caucasus, Saqi Books, London, 2012. ISBN 978-0863568237. *Mayor, Adrienne (2016), "Introduction to the Paperback Edition" in Nart Sagas: Ancient Myths and Legends of the Circassians and Abkhazians, by John Colarusso, Princeton University Press, 2016. ISBN 978-0691-16914-9. * {{navedi knjigo |author=Ronald Grigor Suny |year=1994 |edition=2|title=The Making of the Georgian Nation. |url=https://archive.org/details/makingofgeorgian0000suny |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-20915-3 |cobiss=10698594 |pages=}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Caucasus}} {{wikivoyage|Caucasus}} *[https://english.caucasianjournal.org/ ''Caucasian Journal''] — a multilingual online journal on South Caucasus *[http://www.artsakh.org.uk/ Articles and Photography on Artsakh (Nagorno-Karabakh) from UK Photojournalist Russell Pollard] *[http://gotocaucasus.com/ Information for travellers and others about Caucasus and Georgia] *[https://web.archive.org/web/20190801130007/http://www.cria-online.org/ ''Caucasian Review of International Affairs'']—an academic journal on the South Caucasus *[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3632274.stm BBC News: North Caucasus at a glance], 8 September 2005 *[https://web.archive.org/web/20050924024959/http://www.grid.unep.ch/product/map/images/caucasus_envsec2_landcoverb.gif United Nations Environment Programme map: Landcover of the Caucasus] *[https://web.archive.org/web/20050924025007/http://www.grid.unep.ch/product/map/images/caucasus_envsec2_popdensityb.gif United Nations Environment Programme map: Population density of the Caucasus] *[http://www.foodsec.org/web/regional/europe/overview/en/ Food Security in Caucasus (FAO)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130810031016/http://www.foodsec.org/web/regional/europe/overview/en/ |date=2013-08-10 }} *[http://www.iranica.com/newsite/articles/v5f1/v5f1a032.html Caucasus and Iran] entry in ''Encyclopædia Iranica'' *[https://web.archive.org/web/20080813013133/http://www.oc.unito.it/en/index.html University of Turin-Observatory on Caucasus] *[https://web.archive.org/web/20090827073642/http://www.circassiandiaspora.com/ Circassians Caucasus Web (Turkish)] *[http://www.biodiversity-georgia.net Georgian Biodiversity Database (checklists for ca. 11,000 plant and animal species)] {{coord|42|15|40|N|44|07|16|E|source:kolossus-nlwiki|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kavkaz]] [[Kategorija:Vzhodna Evropa]] [[Kategorija:Regije Azije]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Jugozahodna Azija]] sqjml9etgqmca8josdtxu7knusxutk7 Ignacija Fridl Jarc 0 482187 6655350 6617344 2026-04-03T13:36:24Z ~2026-90770-6 254477 6655350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Ignacija Fridl Jarc|organization=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_end=|predecessor=|term_start=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|order1=|image=|footnotes=|box_width=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|spouse=|party=|order3=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]]|term_start3=[[13. marec]] [[2020]]|term_end3=[[1. junij]] [[2022]]|premier=|premier3=[[Janez Janša]]<br>[[14. vlada Republike Slovenije]]|predecessor3=[[Petra Culetto]]<br>[[Tanja Kerševan Smokvina]]|successor3=[[Marko Rusjan]]|children=|Minister3=[[Vasko Simoniti]]|minister3=[[Vasko Simoniti]]}} '''Ignacija Fridl Jarc''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozof]]inja, [[Komparativistika|komparativistka,]] kritičarka in političarka, * [[2. april]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. Bila je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka]] na [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723202301/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|url-status=dead}}</ref> Trenutno dela na [[Slovenska matica|Slovenski matici]] kot glavna tajnica in urednica in je dekanja [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze]]<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/organiziranost/organi-fakultete/dekan/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|accessdate=2023-06-30|language=sl-SI|first=Suzana|last=Dejić}}</ref>. == Življenjepis == Prva leta je odraščala na [[Ojstrica, Dravograd|Ojstrici nad Dravogradom]], kjer sta takrat poučevala njena starša, oba [[Učitelj|učitelja]]. Osnovno šolo Prežihov Voranc je končala v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskovala tudi današnjo Prvo gimnazijo (v času usmerjenega izobraževanja preimenovano v Srednjo družboslovno in jezikovno šolo).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174676952|website=RTV 4D|accessdate=2020-07-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa doktorirala iz filozofskih znanosti na temo ''Platonov nauk o resnici z vidika lepega in umetnosti''. Delovala je predvsem na področju [[Literarna zgodovina|literarne zgodovine]] in [[Antika|antične]] [[Filozofija|filozofije]] ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Leta [[2000]] je prejela [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za mlado gledališko kritičarko. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na kulturnem ministrstvu je dve leti delovala kot tajnica-urednica [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in vodja strokovne službe.<ref>{{Navedi splet|title=Urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=marijanzlobec|date=2018-04-26|accessdate=2020-07-23|last=marijanzlobec|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723165709/https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova tajnica - urednica Slovenske matice je dr. Ignacija Fridl Jarc|url=http://www.slovenska-matica.si/nova-tajnica-urednica-slovenske-matice-je-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=Slovenska matica|date=2018-05-03|accessdate=2020-07-23|language=sl-SI}}</ref> Bila je članica številnih strokovnih žirij. Njena znanstvena bibliografija med drugim obsega članke o Platonovi filozofiji in monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Fridl Jarc, Ignacija}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski primerjalni književniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] rhxgin5e21hr4zu6pp3wmbcq893h8qe Šar planina 0 494862 6655485 6612323 2026-04-03T20:03:07Z Upwinxp 126544 +np 6655485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora |name = Šar planina <br/> Шар Планина<br/> Malet e Sharrit |photo = MountShara.jpg |photo_caption = Šar planina kot se vidi iz Severne Makedonije |elevation_m = 2748 |range = Šar planina |prominence_m = |coordinates = {{koord novi|42|00|00|N|20|44|00|E|type:mountain}} |map = |label = [[Titov Vrv]] |country = {{zastava| Severna Makedonija }} {{zastava| Albanija}} {{zastava|Kosovo}}{{efn|name=status|{{Kosovo-note}}}} | location = Severna Makedonija – dolina Polog<br />[[Albanija]] - okrožje Dibër<br />[[Kosovo]] - okrožje Prizren }} '''Šar planina''' (makedonsko in srbsko ''Шар Планина'', albansko ''Malet e Sharrit'') tvori gorsko verigo na [[Balkan]]u, ki se razteza od [[Kosovo|Kosova]]{{efn|name=status}} in severozahoda [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] do severovzhodne [[Albanija|Albanije]]. Gora se pogovorno imenuje Šara<ref name="trezor">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Trezor Evrope | newspaper = Politika | pages = 01 & 09 | language = sr | date = 31 July 2017 | url = http://www.politika.rs/scc/clanak/385944/Trezor-Evrope }}</ref> (cirilica: Шара). Odsek na Kosovu je [[narodni park]]. == Etimologija == V antiki so bile gore znane kot ''Scardus'', ''Scodrus'' ali ''Scordus'' (το Σκάρδον ὂρος pri [[Polibij]]u in [[Ptolemaj]]u).<ref>{{navedi knjigo|author=Sir William Smith|title=Dictionary of Greek and Roman Geography: Isabadius-Zymethus. 1857|url=https://books.google.com/books?id=UhkQAAAAYAAJ&pg=PA928|year=1872|publisher=John Murray|page=928}}</ref> V začetku 16. stoletja je bilo zabeleženo, da se je gora imenovala ''Catena Mundi'' (v latinščini 'svetovna veriga'). Včasih se območje imenuje ''Carska planina'' (cirilica Царска Планина), kot referenca na prestolnici ([[Prizren]] in [[Skopje]]), dvora (Nerodimlje, Pauni, Svrčin itd.) in samostane ([[Samostan Svetih nadangelov, Prizren]]) srbskega cesarstva, ki se nahaja v regiji.<ref>{{navedi knjigo |last=Veselinović |first=Andrija |author2=Radoš Ljušić |title=Srpske dinastije |year=2001 |location=Novi Sad |language=sr |isbn= 86-83639-01-0}}</ref> V srednjeveškem obdobju so Srbi goro imenovali ''Mlečni'' (cirilica ''Млечани''), zaradi velike proizvodnje mleka na gori in velikih čred goveda, koz in ovac. V zlati buli, ki jo je izdal cesar [[Štefan Dušan]] 20. septembra 1349, pravi: »Prav tako zapuščam vsa svoja posestva in območja okoli Mlečne gore, posestva Durlev in vse metohione ter vse bogastvo in zaklad te regije«. Bula se hrani v dubrovniškem arhivu.<ref>{{navedi novice | title = Да ли знате? - Како се некад звала Шар-планина | trans-title = Do you know? - How the Šar Mountains used to be called | newspaper = Politika | page = 30 | language = sr | date = 6 June 2018 }}</ref> == Meje masiva == Meje pogorja segajo od mesta Prizren, ki sledi rekama [[Prizrenska Bistrica]] in [[Lepenec]]. Na vzhodu gre mimo mesta [[Kačanik]] skozi Kačaniško sotesko in skozi dolino Polog v Severno Makedonijo. Meja poteka blizu izvira [[Vardar]]ja, imenovanega ''Vrutok'', in vstopi v bližino doline Mavrovo. Tam reka [[Radika]] ločuje gorski masiv od višje gore [[Korab]]. Po tem meja doseže točko stičišča treh državnih meja: Kosova, Severne Makedonije in Albanije. Meja zdaj sledi cesti do majhnega, gorskega mesta Restelica, rek Globočice, Plave in Belega Drina ter končno doseže mesto Prizren. == Geografija == [[File:Šar Mountain, Macedonia.jpg|thumb|right|200px|Šar planina v Severni Makedoniji.]] [[File:Bogovinje Lake 02.jpg|thumb|right|200px|Jezero Bogovinje]] [[File:Wild horses, Šar Mountains.jpg|thumb|right|200px|Divji konji na Šar planini]] Za Šar planino je značilen obsežen greben, katerega dolžina glede na vodoravno projekcijo je 80 do 85&nbsp;km, širina pa od 10 do 20 kilometrov. Obsega skupno 1600&nbsp;km², 56,25 % tega območja je v Severni Makedoniji, 43,12 % na Kosovu in 0,63 % v Albaniji.<ref>''Rista Nikolić: "Glacijacija Šar planine i Koraba“, Beograd, 1912 godina''.</ref> Gora se orografsko razteza v dve smeri, del grebena od vrha [[Ljuboten]]a do vrha Karanikola se razteza v smeri severovzhod – jugozahod, medtem ko gre drugi del, od Karanikole do zgornjega toka Radike in Vrutoka, v smeri sever-jug. Ta drugi del masiva, ki leži v Severni Makedoniji, je veliko bolj razčlenjen, tako njegovi posamezni deli ustvarjajo vtis ločenih celic - kot osrednji del z najvišjim Titovim vrhom, zato nosijo krajevna imena: Brodska planina, Rudoka, Vraca, Planina Radika itd. Na jugozahodu je Šar planina povezana s planino Korab (2764 m) in na tem delu greben prehaja v Albanijo. Gorski masiv je nastal v terciarnem obdobju, z alpidsko orogenezo in pleistocensko poledenitvijo. Pod samim grebenom ležijo številne [[krnica|krnice]], v katerih se nahajajo čudovita ledeniška jezera, imenovana ''Gorska očesa'', pod krnicami se začnejo globoko zarezane ledeniške U doline, ki so najpogostejši viri številnih rek. Najvišji vrhovi Šar planine so večino leta prekriti s snegom in ledom, zato ima gora 39 jezer, 100 večjih izvirov in 25 večjih rek. Največja jezera so; Bogovinsko, Crno, Belo, Golem Gjol, Mal Gjol, Krivošinsko, Golemo Dedelbeško, Malo Dedelbeško, Gorno Dobroško in Dolno Dobroško. Nekateri najvišji vrhovi so: *Titov Vrv (2747 m) *Mal Turčin (2707 m) *Bakardan (2704 m) *Borislavec (2675 m) *Great Rudoka (2658 m) *Bistra – vzhodni vrh (Peskovi) (2651 m) *Bistra – zahodni vrh (2641 m) *Mala Rudoka (2629 m) *Džini Beg (2610 m) *Jezerski vrh(2604 m) Obstaja 30 vrhov, višjih od 2500 m in 70 nad 2000 m. Vegetacija v gorah vključuje obdelovalne površine do približno 1000 m, gozdove do 1700 m, nad tem pa ležijo visoki pašniki, ki obsegajo približno 550&nbsp;km². Šar planina je največje strnjeno območje, pokrito s pašniki na evropski celini. Pasma psov [[šarplaninec]] prihaja s tega območja. Zasneženi vrhovi so upodobljeni na grbu mesta Skopje, ki je vključen v mestno zastavo.<ref>Official portal of the city of Skopje: [http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=34 City symbols] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140929172138/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=34 |date=2014-09-29 }}. – Retrieved on 13 May 2009.</ref> == Šar planina na Kosovu == [[File:Sardog.jpg|thumb|alt=Šar Mountains|right|200px|[[Šarplaninec]], pasja pasma tipa čuvaj živine, poimenovana po Šar planini]] [[File:Jazhincë Lake at night.jpg|thumb|right|200px|Veliko jažinačko jezero]] [[File:Brezovicë (14).jpg|thumb| right|200px|[[Smučišče Brezovica, Kosovo|Smučarsko središče Brezovica]]]] Šar planina se nahaja na jugu in jugovzhodu Kosova,{{efn|name=status}} kjer je obsega 43,12 % območja. Številna alpska in ledeniška gorska jezera najdemo na kosovskem delu pogorja, zlasti južno od vasi Dragaš, območja Šutmana in regije severno od Vraca. Smučišče Brezovica je severovzhodno od gora z višino od 900 m do 2524 m nadmorske višine. Pogorje na Kosovu je razdeljeno na tri glavna območja: območje Ljuboten in Brezovica, osrednje območje Prizrena in območje Opoja in Gora. Gore segajo do Kosovske nižine na severovzhodu in doline Dukagjini na severozahodu. Kosovo je sestavljeno iz najbolj vzhodnega konca in najbolj severnega dela gorskega grebena. Vrh [[Ljuboten]] in gora [[Skopska Crna gora]] ustvarjata sotesko Kačanik. Šar planino od planine Nerodimke ločuje dolina Sirinić. Narodni park Šar planina se nahaja na Kosovu. Vasice in mesta v bližini gore so: *Prizren največje mesto v vznožju gore. *Kačanik *Dragaš *Brezovica *Štrpce Jezera v kosovskem delu so: *Big Jažinačko *Malo Jažinačko *Šutmansko *Dolnje Defsko *Štrbačko *Črni Vir *Donji Vir *Blateško *Gornje Defsko *Dinivodno Na Šar planini je skupaj 70 ledeniških jezer. == Zgodovina == Ostanki kompleksa Široko se nahajajo v bližini Mušutišta. Kompleks izvira iz obdobja med 10. in 7. stoletjem pred našim štetjem, ima pa tudi srednjeveške ostanke. V rimskem obdobju je bila gora tromeja med provincami [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]], [[Mezija]] in [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]]. Starodavna cesta je prečkala ''Scardus'' od leta 169 pr. n. št. Cesta se je kasneje imenovala ''Velji'' ('Velika') ali Prizrenska cesta. Zgrajena je bila ''Lisinska'' cesta. Ostanki trdnjave na hribu Kradište pri Prizrenu so iz 2. do 6. stoletja in pričajo o spremembi civilizacij v tej regiji: začelo se je v predrimskem obdobju, nato postalo rimsko mesto in kasneje bizantinsko. Kraj Ravna Gora, datiran pred 6. stoletjem, je kraj kjer so [[Slovani]] kasneje upepeljevali svoje mrtve. Ohranjen je tudi srednjeveški vojaški kompleks trdnjave Petrič, ki ga sestavljata dve trdnjavi, Mali Petrič in Veliki Petrič. Ostanki trdnjave Višegrad, starejšega dela prizrenske trdnjave, se nahajajo v soteski reke Bistrice. Ko je kralj [[Štefan Milutin]] daroval zemljišča cerkvi Marije Ljeviške, je podaril tudi utrdbo Višegrad, ki je služila kot obrambna postojanka Prizrena. Cesar [[Štefan Dušan]] je pozneje utrdbo razširil do reke in zgradil svojo obdaritev, samostan Svetih nadangelov. Na pobočjih gore je 45 [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskih pravoslavnih]] [[samostan]]ov iz 12. do 16. stoletja. 32 samostanov je bilo poškodovanih ali porušenih med Natovim bombardiranjem Srbije leta 1999 in v poznejših letih. Cerkev Marijinega vnebovzetja v vasi Gotovuša v Sirinićki Župi je bila zgrajena v 16. stoletju. Kasneje je bila uničena in obnovljena v drugi polovici 19. stoletja. Med deli na cerkvenem dvorišču v 2010-ih so odkrili talni mozaik iz mnogo starejše cerkve iz bizantinskega obdobja. == Narodni park == {{glavni| Narodni park Šar planina}} === Zgodovina === [[Narodni park Šar planina]] je na ozemlju Kosova in obsega 534,69&nbsp;km<sup>2</sup> na severnih pobočjih pogorja ter gore Ošljak in Jezerce. Narodni park je bil razglašen leta 1986 v začasnih mejah 390,00&nbsp;km² <ref>{{cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/263503961|title=Extension of national park "Sharri" boundaries and its significance for nature conservation in Kosovo|first=Veselaj|last=Zeqir|date=1 January 2013|journal=Natura Montenegrina|volume=12|pages=607–616|access-date=10 April 2018|via=ResearchGate}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.paragrafco.co.rs/dnevne-vesti/081015/081015-vest10.html |title= Zakon o nacionalnim parkovima (National parks law)|date=5 October 2015 |language=sr}}</ref><ref name="Politika">{{Citation | author = Aleksandra Mijalković | title = O očuvanju naše prirodne baštine: najbolja zaštita u naconalnim parkovima | newspaper = Politika-Magazin | pages = 3–6 | language = sr | date =18 June 2017 }}</ref> in odprt leta 1995.<ref>[http://www.ks-gov.net/mmph/shqip/depart/parkn_pz.htm Ministry of Environment and Spatial Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110617033119/http://www.ks-gov.net/mmph/shqip/depart/parkn_pz.htm |date=2011-06-17 }}(''in Albanian'')</ref> Končne meje parka so bile leta 2012 razširjene na 534,69&nbsp;km². === Opis === Park zavzema severozahodne odseke glavnega masiva gore, vključno z najvišjim vrhom Bistro, ki se razprostira na odsekih Prevalac, Ošljak, Ostrovica in Kodža Balkan. Park zajema več različnih tipov topografskega reliefa: ledeniški (krnice, [[morena|morene]] in [[ledeniško jezero|ledeniška jezera]]), periglacialni (snežne krnice, zdrsni bloki, tip tundra mozaik v nanosih mulja), [[kras]] in fluvialni procesi. Obstajajo številne reke, izviri, potoki, barja in jezera. === Rastlinstvo === [[File:Ramonda nathaliae.jpg|thumb|200px|''[[Ramonda nathaliae]]'']] Skupno je 1800 rastlinskih vrst. Na gori živi 175 strogo zaščitenih rastlinskih vrst, 247 balkanskih endemitov in 18 rastlin, ki jih najdemo le na Šar Planini. Park vključuje endemični reliktni [[balkanski bor]] (''Pinus peuce'') in [[munika|muniko]] (''Pinus heldreichii''), pa tudi planinski bor (''Pinus mugo'') in klimastoplodni šipek (''Rosa pendulina''). Med druge trajnice spadajo rman kralja Aleksandra (''Achillea alexandri-regis''), Nikolićeva silena (''Heliosperma nikolicii''), ''Bornmuellera dieckii'', nagelj ''Dianthus scardicus Wettst.'', ''Doerflerjev cinquefoils'' in makedonski travniški žafran (''Colhicumum macedonic''). Ena izmed reliktnih vrst je '' Ramonda nathaliae''. V zadnji ledeni dobi je izumrla v večini Evrope, danes pa raste kot endemična vrsta v več soteskah na Kosovem, Severni Makedoniji in Grčiji. Izbrana je bila za srbski simbol za Dan premirja. === Živalstvo === Kraj Rusenica na gori je na prvem nivoju zaščite kot strogi rezervat narave že od leta 1955. Je eden redkih habitatov balkanskega risa (''Lynx lynx balcanicus''), največje evropske mačke. Ocenjuje se, da na celotnem Balkanu ni več kot 100 osebkov. Na gori živijo [[močvirska sklednica]] (''Emys orbicularis'') in grška kornjača (''Testudo hermanni''), le dve evropski vrsti sladkovodnih želv. Obstaja 147 vrst metuljev (brez moljev), 45 dvoživk in plazilcev ter 37 vrst sesalcev. Med drugimi živalmi so medved, gams, volk, srne, divje svinje in druge vrste, vključno številne vrste ptic. Narodni park vsebuje 720 gamsov, regija Opoja in Gora pa 600 gamsov. Narodni park upravlja Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Kosova. == Sklici == {{sklici|2}} ==Opombe== {{seznam opomb}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Šar Mountains}} * [http://www.blog.visitserbia.org/?p=351 Šar planina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304082137/http://www.blog.visitserbia.org/?p=351 |date=2016-03-04 }} (''in Serbian'') {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Zavarovana območja Severne Makedonije]] [[Kategorija:Zavarovana območja Kosova]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Gore v Albaniji]] 15wwxc0ea7dc8j207g3mzw8moaucl0y Ljudske pevke s Telč 0 495417 6655367 6560544 2026-04-03T15:11:51Z Tineu 257603 dodal sem opis o zgoščenkah 6655367 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ljudske pevke s Telč | background = group_or_band | genre = [[Ljudsko pesništvo|ljudska glasba]] | years_active = {{začetni datum|2002}} - danes | current_members = 10 |image=Ljudske pevke-telče.jpg}} '''Ljudske pevke s Telč''' so [[Slovenci|slovenska]] [[Ljudsko pesništvo|folklorna pevska]] skupina, ustanovljena novembra 2002. Skupina je nastala kot pobuda za ohranjanje ljudskih pesmi lokalnega okolja.{{Navedi vir}} Skupina nastopa v okviru KŠD [[Telče]]. Na začetku je zasedba štela 8 članic, to so bile Veronika Mislaj, Zdenka Slapšak, Stanka Prijatelj, Marinka Skušek, Cvetka Mlakar, Pavla Kos, Slavi Zelič in Zvonka Mrgole. Vendar se je število povzpelo na 12 z začetkom leta 2003. Njihov prvi nastop je bil na prednovoletni zabavi decembra 2002.{{Navedi vir}} Od leta 2004 v zasedbi sodeluje le še 10 članic. == Martin in Micka == Članici Martina Žibert in Zdenka Slapšak pa sta poleg tega, da prepevata v skupini znani tudi po tem, da popestrita priredite s humorističnim vložkom. Nastopata v vlogi 2 vaških posebnežev Martina in Micke, ki prikazujeta stare ljudske običaje in pripovedujeta o težavah s katerimi se srečujeta. == Zgoščenke == Ljudske pevke so izdale tri [[Zgoščenka|zgoščenke]]: * Na razpotju * Pozdrav s Telč * Že večkrat sem slišal Prvo zgoščenko na razpotju so izdale leta 2006, na njej se nahaja 23 ljudskih pesmi. Drugo Pozdrav s Telč leta 2012 ob svoji 10-letnici delovanja. Na njej je 24 pesmi. 20 je ljudskih 4 pesmi pa so zaigrane na diatonično harmoniko, ki jo igra vaški godec [[Alojz Mrgole]]. K sodelovanju pri izdaji zgoščenke pa so povabile tudi citrarko [[Cvetka Bizjak|Cvetko Bizjak]], s katero so v preteklosti že večkrat sodelovale. Njihova zadnja zgoščenka Že večkrat sem slišal pa je bila izdana leta 2017 ob 15-letnici delovanja. Na njej se nahaja 13 ljudskih pesmi, katere vse izvajajo same. == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2002]] [[Kategorija:Slovenske folklorne skupine]] [[Kategorija:Telče]] hjzuu3ihdq1ktl303hl25d376byzuq3 Saša Lešnjek 0 505505 6655341 6541886 2026-04-03T13:22:01Z ~2026-20694-79 257599 6655341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Saša Lešnjek | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Dol pri Ljubljani]]<ref name="dol">{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5b5096c9861e8/ambiciozna-zvezda-briljantine-ljubi-osem-let-starejsega |title=Ambiciozna zvezda Briljantine ljubi osem let starejšega |accessdate=22. 9. 2021 |date=19. 7. 2018 |format= |work= }}</ref> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = Pop | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 2018–danes | label = [[Menart Records]] | associated_acts = [[Alex Volasko]] | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Saša Lešnjek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], [[Besedilopisec|besedilopiska]] in glasovna igralka, * [[9. avgust]] [[1999]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vecer.com/zabava/svet-znanih/foto-je-to-najlepsa-slovenska-pevka-stara-je-19-let-6593198 |title=Je to najlepša slovenska pevka? Stara je 19 let ... |accessdate=21. 9. 2021 |date=15. 10. 2018 |format= |work= }}</ref> ==Kariera== Njena glasbena pot se je začela z urami [[Klavir|klavirja]] in [[Violina|violine]] na glasbeni šoli. Leta 2018 je maturirala na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet]] v Ljubljani, kjer je obiskovala program [[džez]] petja pod mentorstvom Nade Žgur. Zatem se je v džez petju nekaj časa izpopolnjevala tudi na glasbeni akademiji v [[Gradec|Gradcu]] (v študijskem letu 2018/19), sedaj pa izobraževanje nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prav tako smer jazz petje. Leta 2017 je na glasbenem tekmovanju Temsig osvojila zlato plaketo v kategoriji jazz solo.<ref>http://www.zsgs.si/wp-content/uploads/2017/06/Bilten-dr%C5%BEavno.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Širši slovenski javnosti je postala znana, ko je bila izbrana za vlogo Sandy v slovenski različici muzikala [[Briljantina (muzikal)|''Briljantina'']] v produkciji Prospota. Premiera je bila 22. junija 2018 v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], ponovitve pa so bile (na različnih odrih po Sloveniji) na sporedu do decembra 2019. To sicer ni bila njena prva izkušnja z muzikali, saj je bila pred tem vskok za glavno vlogo v muzikalu [[Vesna (muzikal)|''Vesna'']].<ref name=":0" /> Kmalu po premieri Briljantine je izdala svojo prvo skladbo »Najino poletje«. <ref name=":0">{{navedi splet |url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/sasa-lesnjek-predstavlja-novo-verzijo-skladbe-najino-poletje/ |title=Saša Lešnjek predstavlja novo verzijo skladbe 'Najino poletje' |accessdate=21. 9. 2021 |date=11. 7. 2018 |format= |work= |archive-date=2021-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612140443/https://www.menart.si/glasba/si/novice/sasa-lesnjek-predstavlja-novo-verzijo-skladbe-najino-poletje |url-status=dead }}</ref> Jeseni je sledila skladba »Zaljubljena v ta svet«, decembra pa duet z Volaskom z naslovom »V drobnih stvareh«. Tega leta je tudi gostovala na albumu ''Made You Make Me'' slovenskega producenta Hyuja (Hugo Smeh), in sicer pri pesmih »What It Means«, ki je bila tudi singel, ter »Worst«. Z njim je sicer sodelovala že leta 2016 pri skladbi »Home« z njegovega albuma ''You Know I Knew''.<ref name=":1" /> V letih 2019 in 2020 je izdala še šest singlov. Leta 2020 je z [[René|Renejem Markičem]] posnela pesem »Skupaj zmoremo vse«, ki je bila uporabljena v reklami za trgovsko verigo Lidl. Leta 2021 je s skladbo »Kaj bi svet brez upanja« sodelovala na [[Melodije morja in sonca 2021|Melodijah morja in sonca]] ter prejela nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja.<ref name=":1">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/velika-zmagovalka-melodij-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj-s-pesmijo-ples-v-dezju/587240 |title=Velika zmagovalka Melodij morja in sonca je Tatjana Mihelj s pesmijo Ples v dežju |accessdate=22. 9. 2021 |date=10. 7. 2021 |format= |work= }}</ref>Ta pesem je bila kasneje tudi nominirana za "Naj novo skladbo leta 2021" iz strani RTV Slovenija. Veliko nastopa z Big bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, na njihovih koncertih in abonmajih (Božične zvezdice, Mladi jazzisti, V spomin Atiju Sossu...) Šestkrat je nastopila na koncertu [[Poletna noč (koncert)|Poletna noč]] (leta 2018, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024). Leta 2022 se je prvič predstavila na festivalu Slovenska popevka s skladbo "Sama", leta 2025 pa je s skladbo "Avtobus št. 6" nastopila na Festivalu slovenskega šansona in prejela nagrado strokovne žirije. V istem letu je nastopila na jazz festivalu v San Javierju (Španija), kjer je z Big Barcelona Blues Band-om zapela kot solistka. Večkrat je nastopila tudi s Policijskim orkestrom, Orkestrom Slovenske vojske, ter Big Bandom Akademije za glasbo. K sodelovanju so jo povabili že mnogi priznani slovenski ustvarjalci, med drugim je leta 2022 izdala duet "Glas srca" v sodelovanju z Omarjem Naberjem, leta 2023 je izdala svojo prvo skladbo v sodelovanju z Magnificom - Tipi z jeepi, ki jo je predstavila na Melodijah morja in sonca 2023, ter ob koncu leta 2023 izdala tudi božični duet z Otom Pestnerjem in v letu 2024 nastopila na njegovem koncertu "Oto Pestner & moje dame" v Križankah. Leta 2024 je bila povabljena v zasedbo legendarne slovenske vokalne skupine "Pepel in kri", s katerimi sedaj aktivno sodeluje, leta 2026 pa med drugim, ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, zapela na velikem poslovilnem koncertu Elde Viler v Galusovi dvorani Cankarjevega doma. Besedila za svoje pesmi piše sama, avtor glasbe pa je Alex Volasko (v pisanju melodije se je preizkusila tudi že sama, npr. pri »Pelji me nazaj«). Skupaj ustvarjata tudi za druge izvajalce. Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank (bila je npr. glas Disneyjeve ''Sneguljčice''). ==Zasebno življenje== Avgusta 2020 se je poročila z Alexom Volaskom, s katerim sta se spoznala leta 2017.<ref name="dol"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/alex-in-sasa-o-poroki-priznavava-da-sva-komaj-zadrzevala-solze.html |title=Alex in Saša o poroki: Priznava, da sva komaj zadrževala solze |accessdate= |date=21. 9. 2021 |format=26. 8. 2020 |work= }}</ref> Ločila sta se novembra 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/suzy/usodni-23-november-sasa-in-alex-nista-vec-skupaj-foto/|title=Usodni 23. november: Saša in Alex nista več skupaj |accessdate=18. 12. 2022 |date=9. 12. 2022 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== === Singli === * 2018: Najino poletje * 2018: Zaljubljena v ta svet * 2018: V drobnih stvareh – z Alexom Volaskom * 2019: Nazaj v Piran * 2020: Pelji me nazaj * 2020: Klopca želja * 2020: Kaj pa, če te ne najdem več * 2020: Ne reci adijo * 2020: Kako lepo je * 2021: Kaj bi svet brez upanja ==== Kot gostujoča izvajalka ==== * 2018: What It Means – Hyu ft. Saša Lesnjek & HeiWa * 2020: One More Christmas Night – Alex Orange ft. Saša Lešnjek & Sash Kuzma == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2021|2021]]: ''Kaj bi svet brez upanja'' <small>(Alex Volasko, Saša Lešnjek/Alex Volasko, Saša Lešnjek/Alex Volasko)</small> - 4. mesto <small>(18 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za obetavnega izvajalca oziroma avtorja <small>(nagrada Danila Kocjančiča)</small> * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Tipi z jeepi'' <small>(Barbara Pešut/Barbara Pešut/Robert Pešut, Aleksander Pešut)</small> - 8. mesto <small>(13 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2022|2022]]: ''Sama'' <small>(Alex Volasko/Saša Lešnjek/Rok Jurečič, Patrik Greblo)</small> - 6. mesto === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona 2025|2025]]: ''Avtobus št. 6'' <small>(Luka Poljanec/Luka Poljanec)</small> - nagrada strokovne komisije za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/utrip/30295/sasa-lesnjek-najbolj-svobodno-se-pocutim-na-odru.htm |title=SAŠA LEŠNJEK: NAJBOLJ SVOBODNO SE POČUTIM NA ODRU |accessdate=22. 9. 2021 |date=29. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.novinarji.si/studentski-izdelki/2018/12/na-tocki-ko-imam-v-sebi-veliko-custev-in-imam-obcutek-da-mi-bo-vse-skupaj-bruhnilo-ven-zacnem-peti/ |title=Na točki, ko imam v sebi veliko čustev in imam občutek, da mi bo vse skupaj ”bruhnilo ven”, začnem peti |accessdate=22. 9. 2021 |date=23. 12. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/sasa-lesnjek-rada-se-vracam-na-primorsko/496792 |title=Saša Lešnjek: "Rada se vračam na Primorsko!" |accessdate=22. 9. 2021 |date=12. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.eurosong.si/mms-2021-sasa-lesnjek-stavi-na-pesem-kaj-bi-svet-brez-upanja-5792 |title=MMS 2021: Saša Lešnjek stavi na pesem Kaj bi svet brez upanja |accessdate=22. 9. 2021 |date=5. 7. 2021 |format= |work= }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lešnjek, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] ckxof8n2fhxnx79k93rl7xlih3pvft4 6655344 6655341 2026-04-03T13:30:30Z Yerpo 8417 npov 6655344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Saša Lešnjek | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Dol pri Ljubljani]]<ref name="dol">{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5b5096c9861e8/ambiciozna-zvezda-briljantine-ljubi-osem-let-starejsega |title=Ambiciozna zvezda Briljantine ljubi osem let starejšega |accessdate=22. 9. 2021 |date=19. 7. 2018 |format= |work= }}</ref> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = Pop | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 2018–danes | label = [[Menart Records]] | associated_acts = [[Alex Volasko]] | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Saša Lešnjek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], [[Besedilopisec|besedilopiska]] in glasovna igralka, * [[9. avgust]] [[1999]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vecer.com/zabava/svet-znanih/foto-je-to-najlepsa-slovenska-pevka-stara-je-19-let-6593198 |title=Je to najlepša slovenska pevka? Stara je 19 let ... |accessdate=21. 9. 2021 |date=15. 10. 2018 |format= |work= }}</ref> ==Kariera== Njena glasbena pot se je začela z urami [[Klavir|klavirja]] in [[Violina|violine]] na glasbeni šoli. Leta 2018 je maturirala na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet]] v Ljubljani, kjer je obiskovala program [[džez]] petja pod mentorstvom Nade Žgur. Zatem se je v džez petju nekaj časa izpopolnjevala tudi na glasbeni akademiji v [[Gradec|Gradcu]] (v študijskem letu 2018/19), sedaj pa izobraževanje nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prav tako smer jazz petje. Leta 2017 je na glasbenem tekmovanju Temsig osvojila zlato plaketo v kategoriji jazz solo.<ref>http://www.zsgs.si/wp-content/uploads/2017/06/Bilten-dr%C5%BEavno.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Širši slovenski javnosti je postala znana, ko je bila izbrana za vlogo Sandy v slovenski različici muzikala [[Briljantina (muzikal)|''Briljantina'']] v produkciji Prospota. Premiera je bila 22. junija 2018 v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], ponovitve pa so bile (na različnih odrih po Sloveniji) na sporedu do decembra 2019. To sicer ni bila njena prva izkušnja z muzikali, saj je bila pred tem vskok za glavno vlogo v muzikalu [[Vesna (muzikal)|''Vesna'']].<ref name=":0" /> Kmalu po premieri Briljantine je izdala svojo prvo skladbo »Najino poletje«. <ref name=":0">{{navedi splet |url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/sasa-lesnjek-predstavlja-novo-verzijo-skladbe-najino-poletje/ |title=Saša Lešnjek predstavlja novo verzijo skladbe 'Najino poletje' |accessdate=21. 9. 2021 |date=11. 7. 2018 |format= |work= |archive-date=2021-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612140443/https://www.menart.si/glasba/si/novice/sasa-lesnjek-predstavlja-novo-verzijo-skladbe-najino-poletje |url-status=dead }}</ref> Jeseni je sledila skladba »Zaljubljena v ta svet«, decembra pa duet z Volaskom z naslovom »V drobnih stvareh«. Tega leta je tudi gostovala na albumu ''Made You Make Me'' slovenskega producenta Hyuja (Hugo Smeh), in sicer pri pesmih »What It Means«, ki je bila tudi singel, ter »Worst«. Z njim je sicer sodelovala že leta 2016 pri skladbi »Home« z njegovega albuma ''You Know I Knew''.<ref name=":1" /> V letih 2019 in 2020 je izdala še šest singlov. Leta 2020 je z [[René|Renejem Markičem]] posnela pesem »Skupaj zmoremo vse«, ki je bila uporabljena v reklami za trgovsko verigo Lidl. Leta 2021 je s skladbo »Kaj bi svet brez upanja« sodelovala na [[Melodije morja in sonca 2021|Melodijah morja in sonca]] ter prejela nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja.<ref name=":1">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/velika-zmagovalka-melodij-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj-s-pesmijo-ples-v-dezju/587240 |title=Velika zmagovalka Melodij morja in sonca je Tatjana Mihelj s pesmijo Ples v dežju |accessdate=22. 9. 2021 |date=10. 7. 2021 |format= |work= }}</ref>Ta pesem je bila kasneje tudi nominirana za "Naj novo skladbo leta 2021" iz strani RTV Slovenija. Veliko nastopa z Big bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, na njihovih koncertih in abonmajih (Božične zvezdice, Mladi jazzisti, V spomin Atiju Sossu...) Šestkrat je nastopila na koncertu [[Poletna noč (koncert)|Poletna noč]] (leta 2018, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024). Leta 2022 se je prvič predstavila na festivalu Slovenska popevka s skladbo "Sama", leta 2025 pa je s skladbo "Avtobus št. 6" nastopila na Festivalu slovenskega šansona in prejela nagrado strokovne žirije. V istem letu je nastopila na jazz festivalu v San Javierju (Španija), kjer je z Big Barcelona Blues Band-om zapela kot solistka. Večkrat je nastopila tudi s Policijskim orkestrom, Orkestrom Slovenske vojske, ter Big Bandom Akademije za glasbo. K sodelovanju so jo povabili različni slovenski ustvarjalci, med drugim je leta 2022 izdala duet "Glas srca" v sodelovanju z Omarjem Naberjem, leta 2023 je izdala svojo prvo skladbo v sodelovanju z Magnificom - Tipi z jeepi, ki jo je predstavila na Melodijah morja in sonca 2023, ter ob koncu leta 2023 izdala tudi božični duet z Otom Pestnerjem in v letu 2024 nastopila na njegovem koncertu "Oto Pestner & moje dame" v Križankah. Leta 2024 je bila povabljena v zasedbo slovenske vokalne skupine "Pepel in kri", s katerimi sedaj aktivno sodeluje, leta 2026 pa med drugim, ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, zapela na velikem poslovilnem koncertu Elde Viler v Galusovi dvorani Cankarjevega doma. Besedila za svoje pesmi piše sama, avtor glasbe pa je Alex Volasko (v pisanju melodije se je preizkusila tudi že sama, npr. pri »Pelji me nazaj«). Skupaj ustvarjata tudi za druge izvajalce. Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank (bila je npr. glas Disneyjeve ''Sneguljčice''). ==Zasebno življenje== Avgusta 2020 se je poročila z Alexom Volaskom, s katerim sta se spoznala leta 2017.<ref name="dol"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/alex-in-sasa-o-poroki-priznavava-da-sva-komaj-zadrzevala-solze.html |title=Alex in Saša o poroki: Priznava, da sva komaj zadrževala solze |accessdate= |date=21. 9. 2021 |format=26. 8. 2020 |work= }}</ref> Ločila sta se novembra 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/suzy/usodni-23-november-sasa-in-alex-nista-vec-skupaj-foto/|title=Usodni 23. november: Saša in Alex nista več skupaj |accessdate=18. 12. 2022 |date=9. 12. 2022 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== === Singli === * 2018: Najino poletje * 2018: Zaljubljena v ta svet * 2018: V drobnih stvareh – z Alexom Volaskom * 2019: Nazaj v Piran * 2020: Pelji me nazaj * 2020: Klopca želja * 2020: Kaj pa, če te ne najdem več * 2020: Ne reci adijo * 2020: Kako lepo je * 2021: Kaj bi svet brez upanja ==== Kot gostujoča izvajalka ==== * 2018: What It Means – Hyu ft. Saša Lesnjek & HeiWa * 2020: One More Christmas Night – Alex Orange ft. Saša Lešnjek & Sash Kuzma == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2021|2021]]: ''Kaj bi svet brez upanja'' <small>(Alex Volasko, Saša Lešnjek/Alex Volasko, Saša Lešnjek/Alex Volasko)</small> - 4. mesto <small>(18 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za obetavnega izvajalca oziroma avtorja <small>(nagrada Danila Kocjančiča)</small> * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Tipi z jeepi'' <small>(Barbara Pešut/Barbara Pešut/Robert Pešut, Aleksander Pešut)</small> - 8. mesto <small>(13 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2022|2022]]: ''Sama'' <small>(Alex Volasko/Saša Lešnjek/Rok Jurečič, Patrik Greblo)</small> - 6. mesto === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona 2025|2025]]: ''Avtobus št. 6'' <small>(Luka Poljanec/Luka Poljanec)</small> - nagrada strokovne komisije za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/utrip/30295/sasa-lesnjek-najbolj-svobodno-se-pocutim-na-odru.htm |title=SAŠA LEŠNJEK: NAJBOLJ SVOBODNO SE POČUTIM NA ODRU |accessdate=22. 9. 2021 |date=29. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.novinarji.si/studentski-izdelki/2018/12/na-tocki-ko-imam-v-sebi-veliko-custev-in-imam-obcutek-da-mi-bo-vse-skupaj-bruhnilo-ven-zacnem-peti/ |title=Na točki, ko imam v sebi veliko čustev in imam občutek, da mi bo vse skupaj ”bruhnilo ven”, začnem peti |accessdate=22. 9. 2021 |date=23. 12. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/sasa-lesnjek-rada-se-vracam-na-primorsko/496792 |title=Saša Lešnjek: "Rada se vračam na Primorsko!" |accessdate=22. 9. 2021 |date=12. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.eurosong.si/mms-2021-sasa-lesnjek-stavi-na-pesem-kaj-bi-svet-brez-upanja-5792 |title=MMS 2021: Saša Lešnjek stavi na pesem Kaj bi svet brez upanja |accessdate=22. 9. 2021 |date=5. 7. 2021 |format= |work= }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lešnjek, Saša}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] f1yspk8arpjrjoycjjjaeew6hzu7ei5 Danny, prvak sveta 0 513472 6655321 6655005 2026-04-03T12:35:56Z ~2026-20382-88 257549 6655321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga|name=Danny, prvak sveta|author=Roald Dahl|translator=Sunčan Patrick Stone|country=Anglija|release_date=1975|language=angleščina (tudi prevedeno: slovenščina)|genre=mladinski roman|media_type=knjiga|pages=224}} '''Danny, prvak sveta''' (v izvirniku {{jezik-en|Danny, the Champion of the World}}) je [[mladinski roman]], ki ga je leta 1975 napisal angleški pisatelj [[Roald Dahl]]. == Poglavja == * 1. poglavje - Bencinska črpalka * 2. poglavje - Veliki dobrodušni velikan * 3. poglavje - Avtomobili, zmaji in ognjeni baloni * 4. poglavje - Očetova najglobja in najmračnejša skrivnost * 5. poglavje - Skrivnostne metode * 6. poglavje - Gospod Victor Hazell * 7. poglavje - Mali austin * 8. poglavje - Luknja * 9. poglavje - Zdravnik Spencer * 10. poglavje - Velika strelska zabava * 11. poglavje - Trnuljčica * 12. poglavje - Četrtek in šola * 13. poglavje - Petek * 14. poglavje. - V gozd * 15. poglavje - Čuvaj * 16. poglavje - Prvak sveta * 17. poglavje - Taksi * 18. poglavje - Doma * 19. poglavje - Zaspi, dete moje * 20. poglavje - Zbogom, gospod Hazell * 21. poglavje - Presenečenje zdravnika Spencerja * 22. poglavje - Moj oče * Sporočilo == Vsebina == Knjiga govori o majhnem fantiču Dannyju, ki mu je umrla mama, ko je bil star le 4 mesece. Takrat je ostal sam s svojim očetom. Živela sta v lepi, majhni, a udobni romski prikolici. Nista bila ravno bogata, a očetova služba, polnenje in popravljanje avtomobilov, jima je prineslo ravno dovolj denarja. Vse je bilo super, njegov oče je bil najprijetnejši in verjetno tudi najprijaznejši človek na svetu. Vsak večer mu je pripovedoval svoje izmišljene zgodbe, ki so bile vedno razburljive in se vlekle več večerov. Dannyju je bilo najbolje, da se je vedno počutil varno, saj je bil njegov oče vedno ob njem. Ali v svoji postelji nad njim, ali na majhnem lesenem stolu zraven. Tako sta preživela dneve in leta, dokler ni Danny ugotovil očetove velike skrivnosti... == Glavni literarni liki == * Danny * Oče (William) * zdravnik Spencer * Wictor Hazell == Izdaje == jezik: slovenščina * Založba Sanje, leta 2006 jezik: angleščina * leto 1977 == Zunanje povezave == {{Škrbina-knjiga}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roald Dahl]] [[Kategorija:Knjige leta 1975]] [[Kategorija:Mladinski romani]] [[Kategorija:Britanski romani]] ds4g4nhn3grpt8nfeknaiorv0pga826 Riba, raca, rak 0 541318 6655351 6652427 2026-04-03T13:39:23Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6655351 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 155 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |35 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] e35jpsgg48zl2yi5fgzydaaf9t9ydrb Predsednik Organizacije afriške enotnosti 0 542615 6655518 6574621 2026-04-04T02:36:02Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke The_National_Archives_UK_-_CO_1069-50-1.jpg z [[c:File:Kwame_Nkrumah_-_The_National_Archives_UK_-_CO_1069-50-1.jpg|Kwame_Nkrumah_-_The_National_Archives_UK_-_CO_1069-50-1.jpg]] 6655518 wikitext text/x-wiki '''Predsednik Organizacije afriške enotnosti''' je vodil [[Organizacija afriške enotnosti|Organizacijo afriške enotnosti]] v času svojega mandata.<ref>{{navedi splet | url=http://au.int/en/about/founders | title=OAU Founders | publisher=[[African Union]] | access-date=30 January 2014 | archive-date=2 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140202193027/http://au.int/en/about/founders | url-status=dead }}</ref> ==Seznam== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! width="20px" class="unsortable"|{{Abbr|Št.|Številka}} !! class="unsortable"|Portret !! Predsednik !! width="120px"|Začetek mandata !! width="120px"|Konec mandata !! Država !! width="90px"|Regija |- | 1 || [[File:Haile Selassie in full dress (cropped).jpg|75px]] || [[Haile Selassie]] || 25. maj 1963 || 17. julij 1964 || {{Country|Etiopsko cesarstvo|name=Etiopija}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 2 || [[File:Nasser portrait2.jpg|75px]] || [[Gamal Abdel Nasser]] || 17. julij 1964 || 21. oktober 1965 || {{Country|Egipt|1958}} || [[Severna Afrika]] |- | 3 || [[File:Kwame Nkrumah - The National Archives UK - CO 1069-50-1.jpg|75px]] || [[Kwame Nkrumah]] || 21. oktober 1965 || 24. februar 1966 || rowspan="2"|{{Country|Gana|1964}}|| rowspan="2" |[[Zahodna Afrika]] |- | 4 || || [[Joseph Arthur Ankrah]] || 24. februar 1966 || 5. november 1966 |- | (1) || [[File:Haile Selassie in full dress (cropped).jpg|75px]] || [[Haile Selassie]] || 5. november 1966 || 11. september 1967 || {{Country|Etiopsko cesarstvo|name=Etiopija}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 5 || [[File:Mobutu.jpg|75px]] || [[Mobutu Sese Seko]] || 11. september 1967 || 13. september 1968 || {{Flagicon|Kongo-Kinšasa|1966}} [[Republika Kongo (Léopoldville)|Demokratična republika Kongo]] || [[Srednja Afrika]] |- | 6 || [[File:Houari Boumediene's Portrait.jpg|75px]] || [[Houari Boumédiène]] || 13. september 1968 || 6. september 1969 || {{Country|Alžirija}} || [[Severna Afrika]] |- | 7 || [[File:Ahmadou Ahidjo.jpg|75px]] || [[Ahmadou Ahidjo]] || 6. september 1969 || 1. september 1970 || {{Country|Kamerun|1961}} || [[Srednja Afrika]] |- | 8 || [[File:Kenneth Kaunda 1983-03-30.jpg|75px]] || [[Kenneth Kaunda]] || 1. september 1970 || 21. junij 1971 || {{Country|Zambija|1964}} || [[Južna Afrika]] |- | 9 || [[File:Moktar Ould Daddah - 1977.jpg|75px]] || [[Moktar Ould Daddah]] || 21. junij 1971 || 12. junij 1972 || {{Country|Mavretanija|1959}} || [[Severna Afrika]] |- | 10 || [[File:King Hassan II.jpg|75px]] || [[Hassan II of Morocco|Hassan II]] || 12. junij 1972 || 27. maj 1973 || {{Country|Maroko}} || [[Severna Afrika]] |- | 11 || [[File:Yakubu Gowon (cropped).jpg|75px]] || [[Yakubu Gowon]] || 27. maj 1973 || 12. junij 1974 || {{Country|Nigerija}} || [[Zahodna Afrika]] |- | 12 || [[File:Siad Barre 929-8865.jpg|75px]] || [[Siad Barre]] || 12. junij 1974 || 28. julij 1975 || {{Flagicon|Somalija}} [[Somalijska demokratična republika|Somalija]] || [[Vzhodna Afrika]] |- | 13 || [[File:Idi Amin at UN (United Nations, New York) gtfy.00132 (cropped).jpg|75px]] || [[Idi Amin]] || 28. julij 1975 || 2. julij 1976 || {{Country|Uganda}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 14 || [[File:Seewoosagur Ramgoolam.jpg|75px]] || [[Seewoosagur Ramgoolam]] || 2. julij 1976 || 2. julij 1977 || {{Country|Mavricij}} || [[Južna Afrika]] |- | 15 || [[File:Omar Bongo 1973.jpg|75px]] || [[Omar Bongo]] || 2. julij 1977 || 18. julij 1978 || {{Country|Gabon}} || [[Srednja Afrika]] |- | 16 || [[File:Gaafar Nimeiry 1981.jpg|75px]] || [[Gaafar Nimeiry]] || 18. julij 1978 || 12. julij 1979 || {{flagicon |Sudan}} [[Demokratična republika Sudan|Sudan]] || [[Vzhodna Afrika]] |- | 17 || [[File:William R. Tolbert, Jr..JPG|75px]] || [[William Tolbert]] || 12. julij 1979 || 12. april 1980 || {{Country|Liberija}} || rowspan="2"|[[Zahodna Afrika]] |- | || [[File:Leopold Sedar Senghor (1987) by Erling Mandelmann.jpg|75px]] || [[Léopold Sédar Senghor]]<br />{{small|''{{abbr|v. d.|vršilec dolžnosti}} predsednika''}} || 28. april 1980 || 1. julij 1980 || {{Country|Senegal}} |- | 18 |||| [[Siaka Stevens]] || 1 July 1980 || 24 June 1981 || {{Country|Sierra Leone}} || [[Zahodna Afrika]] |- | 19 || [[File:Daniel arap Moi 1979b.jpg|75px]] || [[Daniel arap Moi]] || 24. junij 1981 || 6. junij 1983 || {{Country|Kenija}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 20 |||| [[Mengistu Haile Mariam]] || 6. junij 1983 || 12. november 1984 || {{flagicon image|Flag of Ethiopia (1975–1987).svg}} [[Derg|Etiopija]] || [[Vzhodna Afrika]] |- | 21 || [[File:Julius Nyerere (1965).jpg|75px]] || [[Julius Nyerere]] || 12. november 1984 || 18. julij 1985 || {{Country|Tanzanija}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 22 || [[File:Abdou Diouf.jpg|75px]] || [[Abdou Diouf]] || 18. julij 1985 || 28. julij 1986 || {{Country|Senegal}} || [[Zahodna Afrika]] |- | 23 || [[File:Denis Sassou Nguesso 1986 cropped.jpg|75px]] || [[Denis Sassou-Nguesso]] || 28. julij 1986 || 27. julij 1987 || {{flagicon image|Flag of the People's Republic of Congo.svg}} [[Ljudska republika Kongo]] || [[Srednja Afrika]] |- | (8) || [[File:Kenneth Kaunda 1983-03-30.jpg|75px]] || [[Kenneth Kaunda]] || 27. julij 1987 || 25. maj 1988 || {{Country|Zambija|1964}} || [[Južna Afrika]] |- | 24 || [[File:Moussa Traoré (1989) (cropped).jpg|75px]] || [[Moussa Traoré]] || 25. maj 1988 || 24. julij 1989 || {{Country|Mali}} || [[Zahodna Afrika]] |- | 25 || [[File:Hosni Mubarak ritratto.jpg|75px]] || [[Hosni Mubarak]] || 24. julij 1989 || 9. julij 1990 || {{Country|Egipt}} || [[Severna Afrika]] |- | 26 || [[File:Yoweri Kaguta Museveni.jpg|75px]] || [[Yoweri Museveni]] || 9. julij 1990 || 3. junij 1991 || {{Country|Uganda}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 27 || [[File:Ibrahim Babangida (cropped).jpg|75px]] || [[Ibrahim Babangida]] || 3. junij 1991 || 29. junij 1992 || {{Country|Nigerija}} || [[Zahodna Afrika]] |- | (23) || [[File:Abdou Diouf.jpg|75px]] || [[Abdou Diouf]] || 29. junij 1992 || 28. junij 1993 || {{Country|Senegal}} || [[Zahodna Afrika]] |- | (26) || [[File:Hosni Mubarak ritratto.jpg|75px]] || [[Hosni Mubarak]] || 28. junij 1993 || 13. junij 1994 || {{Country|Egipt}} || [[Severna Afrika]] |- | 28 || [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|75px]] || [[Zine El Abidine Ben Ali]] || 13. junij 1994 || 26. junij 1995 || {{Country|Tunizija}} || [[Severna Afrika]] |- | 29 || [[File:Meles Zenawi - World Economic Forum Annual Meeting 2012.jpg|75px]] || [[Meles Zenawi]] || 26. junij 1995 || 8. julij 1996 || {{Country|Etiopija}} || [[Vzhodna Afrika]] |- | 30 || [[File:Paul Biya 2014.png|75px]] || [[Paul Biya]] || 8 July 1996 || 2. junij 1997 || {{Country|Kamerun}} || [[Srednja Afrika]] |- | 31 || [[File:Robert Mugabe May 2015 (cropped).jpg|75px]] || [[Robert Mugabe]] || 2. junij 1997 || 8. junij 1998 || {{Country|Zimbabve}} || [[Južna Afrika]] |- | 32 || [[File:Blaise Compaoré 2014 White House (cropped).png|75px]] || [[Blaise Compaoré]] || align="center" |8. junij 1998 || align="center" |12. julij 1999 || {{Country|Burkina Faso}} || [[Zahodna Afrika]] |- | 33 || [[File:Abdelaziz Bouteflika.jpg|75px]] || [[Abdelaziz Bouteflika]] || 12. julij 1999 || 10. julij 2000 || {{Country|Alžirija}} || [[Severna Afrika]] |- | 34 || [[File:Gnassingbe Eyadema detail1 DF-SC-84-10025.jpg|75px]] || [[Gnassingbé Eyadéma]] || 10. julij 2000 || 9. julij 2001 || {{Country|Togo}} || [[Zahodna Afrika]] |- | align="center" |35 || [[File:Frederick Chiluba (cropped).jpg|75px]] || [[Frederick Chiluba]] || 9. julij 2001 || 2. januar 2002 || rowspan="2"|{{Country|Zambija}} || rowspan="2"|[[Južna Afrika]] |- | 36 || [[File:Levy Mwanawasa.jpg|75px]] || [[Levy Mwanawasa]] || 2. januar 2002 || 9. julij 2002 |} ==Sklici== {{Portal|Afrika}} {{sklici}} [[Kategorija:Afriška unija| ]] tnwaah2sebepxrtvs5blu3gvb10ahwb Fakulteta za slovenske in mednarodne študije 0 545012 6655352 6639364 2026-04-03T13:41:17Z ~2026-90770-6 254477 /* Organiziranost */ 6655352 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |image_name = |name=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije<br />Nove univerze |established= [[2012]] |city= [[Ljubljana]] |country = [[Slovenija]] |dean (she)= Tomaž Ivešić |director (she) = Polona Zoja Jambrek |students = 5 (2021) |colours = {{color box|#0c345c}} {{color box|##FFFFFF}} |website = https://fsms.nova-uni.si/ | logo = }} '''Fakulteta za slovenske in mednarodne študije''' (kratica '''FSMŠ''') je zasebna [[fakulteta]] in članica [[Nova univerza|Nove univerze]]. Sedež ima v znameniti [[Drofenigova hiša, Ljubljana|Drofenigovi hiši]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vizitka|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/vizitka/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|accessdate=2023-07-01|language=sl-SI|first=|last=}}</ref> Ustanovljena je bila leta [[2012]].<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Peter Jambrek: »Diplomanti Nove univerze so stoodstotno zaposljivi«|url=https://slosolar.si/aktualno/dr-peter-jambrek-diplomanti-nove-univerze-so-stoodstotno-zaposljivi/|website=slosolar.si|date=2022-06-23|accessdate=2023-07-01|language=sl-SI|last=Kavčič|first=Lucija}}</ref> Ponuja študij slovenoslovja na vseh treh stropnjah.<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|accessdate=2023-07-01|language=sl-SI}}</ref> Njena direktorica je Polona Zoja Jambrek,<ref name=":0" /> hči [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]].<ref>{{Navedi splet|title=Vizitka|url=http://www.nova-uni.si/univerza/o-novi-univerzi/vizitka/|website=Nova univerza|accessdate=2023-07-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šest otrok družine Jambrek je v skrbi za dvig medijske kulture ustanovilo inštitut|url=https://www.dnevnik.si/311671|website=Dnevnik|date=11. april 2008|accessdate=2023-07-01|archive-date=2023-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230701085854/https://www.dnevnik.si/311671|url-status=dead}}</ref> Študij poteka v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Kam na študij: to so alternative državnim univerzam s kvalitetnimi brezplačnimi študijskimi programi|url=https://www.domovina.je/kam-na-studij-to-so-alternative-drzavnim-univerzam-s-kvalitetnimi-brezplacnimi-studijskimi-programi/|website=Domovina|date=2022-02-07|accessdate=2023-07-01|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Zabret}}</ref> Od leta [[2013]] FSMŠ izdaja revijo ''Dignitas''.<ref>[https://fsms.nova-uni.si/wp-content/uploads/2019/10/Poslovno-poro%C4%8Dilo-2016.pdf Poslovno poročilo 2016]. ''fsms.nova-uni.si''</ref> Fakulteta je v šolskem letu 2021/22 vpisala pet (5) študentov).<ref>https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visoko-solstvo/Javni_razpisi/Karierni-centri-/7-Seznam-stevila-vpisanih-studentov-v-stud.-letu-2021-2022.xlsx</ref> [[Slika:Nova univerza, Ljubljana.jpg|sličica|Drofenigova hiša v Ljubljani.]] == Zgodovina == Ustanovil jo je [[Bled|blejski]] Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice direktorice Olge Jambrek in prokurista [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]].<ref>{{Navedi splet|title=NU, FSMŠ|url=https://www.bizi.si/NU-FSMS/maticno-podjetje/|website=bizi.si|accessdate=2023-07-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=INŠTITUT ZA USTAVNO UREDITEV IN ČLOVEKOVE PRAVICE, d.o.o.|url=https://www.bizi.si/INSTITUT-ZA-USTAVNO-UREDITEV-IN-CLOVEKOVE-PRAVICE-D-O-O/|website=www.bizi.si|accessdate=2023-07-01}}</ref> Leta 2017 se je preimenovala iz Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, [[Kranj]] v Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, [[Nova univerza]], katere ustanovna članica je fakulteta sama. Leta 2019 je preselila svoj sedež iz [[Predoslje|Predoselj]] v [[Ljubljana|Ljubljano]].<ref>{{Navedi splet|title=Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|url=https://www.stop-neplacniki.si/fsms/|website=stop-neplacniki.si|accessdate=2023-07-01}}</ref> == Organiziranost == * Direktorica: Polona Zoja Jambrek * Dekan: [[Tomaž Ivešić]] * Prodekanja za študijske zadeve: Manca Erzetič (tudi predsednica Komisije za kakovost NU, FSMŠ)<ref>{{Navedi splet|title=Kakovost|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/kakovost/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|accessdate=2023-07-01|language=sl-SI}}</ref> * Prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost: Dejan Valentinčič ==Študijski centri== * '''[[Ljubljana]]''' (Mestni trg 23, 1000 Ljubljana) == Nekdanji dekani == * [[Polona Tratnik]]<ref>Tratnik, Polona. [https://www.slokongres.com/novica/fakulteta-za-slovenske-in-mednarodne-studije-nove-univerze-vabi-k-vpisu/ "Zakaj izbrati študij slovenoslovja?"]. ''slokongres.com.'' 10. marec 2021</ref> == Kontroverze == [[Dimitrij Rupel]] je leta 2018 v prispevku za ''[[Portal Plus|portalplus.si]]'' tedanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport [[Maja Makovec Brenčič|Majo Makovec Brenčič]] obtožil, da je obisk njega in Petra Jambreka neupravičeno prijavila [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisiji za preprečevanje korupcije]] kot stik z [[Lobiranje|lobistoma]], ko sta jo junija 2016 »želela seznaniti z delovanjem Fakultete za slovenske in mednarodne študije, Nove univerze ter še z enim raziskovalnim projektom«.<ref>{{Navedi splet|title=KPK preganja "lobista" Jambreka in Rupla, prijavila ju je kar bivša ministrica Maja Makovec Brenčič|url=https://www.portalplus.si/2921/zaustavljanje-drzavljanskih-pobud/|website=portalplus.si|accessdate=2023-07-01|date=7. oktober 2018|last=Rupel|first=Dimitrij|archive-date=2023-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230701085856/https://www.portalplus.si/2921/zaustavljanje-drzavljanskih-pobud/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Fakultete v Ljubljani]] {{sklici}} {{Škrbina-šola}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova univerza]] enak926f4i24qh94jheuvb69gxaco2l Imamzada, Gandža 0 546449 6655679 6457225 2026-04-04T11:41:48Z Yousiphh 240502 Photo-updating 6655679 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik|monument_name=Imamzada|native_name=İmamzadə türbəsi|image=GanjaMausoleum 004 4931.jpg|location=[[Gandža]], [[Azerbajdžan]]|designer=|type=Mavzolej|material=|length=|width=|height=|begin=|complete=|open=|dedicated_to=Imamzadi Ibrahimu, imamovemu sinu [[Muhammad al-Baqir]]|map_image=|map_caption=|map_width=|coordinates=|extra=Poškodovano}} '''Imamzada v Gandži''' ali '''mošeja Goj Imam''' ({{Jezik-az|İmamzadə türbəsi}}) se nahaja 7&nbsp;km severno od [[Gandža|Gandže]]. Kompleks sestavljajo obzidje z vhodi, majhna mošeja in nagrobni spomeniki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Строительное Искусство Азербайджана( с древнейших времен до XIX в.)|last=К.М. Мамед-заде|publisher=Элм|location=Baku|year=1983|pages=234}}</ref> V mavzoleju, ki se nahaja znotraj mošeje, je grob imamzade Ibrahima, sina imama Muhammada al-Baqirja, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.president.az/articles/13131|title=Azərbaycan Prezidentinin Rəsmi internet səhifəsi – XƏBƏRLƏR » Tədbirlər İlham Əliyev Gəncə şəhərindəki "İmamzadə" kompleksində aparılan təmir-bərpa və tikinti işlərinin gedişi ilə tanış olub}}</ref> petega imama [[Šiitizem|šiitskih muslimanov]]. == Zgodovina == [[Slika:GanjaMausoleum_004_4931.jpg|desno|sličica|Mavzolej]] Mavzolej je bil zgrajen v 8. stoletju v mestu Gandža v Azerbajdžanu. Glede na napis, ki se nahaja v mavzoleju, so sinovi Mohameda al-Baqirja, ki velja za enega najbolj svetih posameznikov šiitskega islama, zapustili svojo domovino in se preselili v Azerbajdžan in İran, da bi pobegnili pred vladajočimi sloji Omajadskega kalifata (661-750), ki so preganjali predstavnike preroka islama. İmam Ibrahim in Ismail sta prišla v azerbajdžanski mesti Barda in Gandža, vendar sta ju tu ubila sovražnika. Na grobovih imama Ismaila v Bardi in imama Ibrahima v Gandži sta bila zatem postavljena mavzoleja. Napis v mavzoleju je na majhni marmorni plošči, ki se nahaja v prvem nadstropju.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture: Three-Volume Set|last=Jonathan Bloom, Sheila S. Blair, Sheila Blair|publisher=OUP USA|year=2009|isbn=978-0-19-530991-1}}</ref> V srednjem veku so na območju imamzade potekala restavratorska in obnovitvena dela. V 15. in 16. stoletju je bil zaradi krepitve šiitov poseben poudarek namenjen gradnji velikih struktur, uporabi verskih atributov, pa tudi novim obrtniškim veščinam pri popravilu in obnovi mavzoleja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Islamic Education in the Soviet Union and Its Successor States|last=Michael Kemper, Raoul Motika, [[Stefan Reichmuth (academic)|Stefan Reichmuth]]|publisher=Routledge|year=2009|isbn=978-1-134-20731-2}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/azerbaijan/articles/10-must-visit-attractions-ganja-azerbaijan/|title=10 Must-Visit Attractions in Ganja, Azerbaijan}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Osnovne informacije o obnovi starodavnih spomenikov, zgodovinskih stavb in verskih objektov Gandže segajo v 18. in 19. stoletje. Vzrok za to so restavratorska dela, ki jih izvajajo privilegirane osebe neposredno na uradni ravni. Med vladavino Džavad Kana (1786-1804) so v mavzoleju izvedli večje prenove, ki jih je vodili palačni arhitekt Karbalai Sadiq. Med letoma 1878 in 1879 je mavzolej Nizami Gandžavi in kompleks imamzade ponovno rekonstruiral načelnik drugega muslimanskega jahalnega polka carske ruske vojske generalmajor Israfil bey Yadigarzadeh.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aserbaidschan: unterwegs im Land des Feuers|last=Philine von Oppeln|publisher=Trescher Verlag|year=2009|isbn=978-3-89794-124-3}}</ref> [[Slika:Ganja.imamzadeh_13.png|sličica|305x305_pik|Imamzada v Gandži]] Med leti 2010 in 2016 so bila v imamzadi in na cesti Gandža-Zazali, ki vodi do kompleksa, izvedena obsežna rekonstrukcijska in restavratorska dela. Skupaj je bilo za obnovo mavzoleja Imamzadeh namenjenih 31 milijonov manatov, za obnovo ceste pa 17 milijonov manatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.president.az/articles/1550|title=Ilham Aliyev checked out the construction-restoration works in "Imamzadeh" religious complex of Ganja}}</ref> Na območju kompleksa so položili 10.000 kvadratnih metrov asfaltne obloge, okrašene z okrasnimi kamni, nameščena je bila razsvetljava, vzpostavljena pa je bila tudi druga infrastruktura. Na območju sta 2 minareta, namazgah (prostor za molitev) in dvorana za obiskovalce z višino 42 metrov ter 2 parkirišči za 500 avtomobilov. Prvo nadstropje trinadstropne glavne stavbe mavzoleja se uporablja kot garderoba. V drugem nadstropju so upravni prostori, tretje nadstropje pa se uporablja kot hotel.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.president.az/articles/18061|title=Speech by Ilham Aliyev at the Imamzade religious complex in Ganja}}</ref> == Arhitekturne značilnosti == Imamzada je bila v zgodnjem srednjem veku prvotno grob. Nato se je grob postopoma spremenil v velik kompleks, saj so na njem zgradili mavzolej. Z večanjem pomena mavzoleja kot svetišča so bili dodani novi obrtniški in arhitekturni elementi. Mavzolej predstavlja glavni spomenik kompleksa saj prikazuje, kako so marsikateri mavzoleji v 16.-19. stoletju pridobili kultne arhitekturne značilnosti in izgubili lastnosti memorialnih spomenikov. Mavzolej spada med stolpičasto-kupolne tipe stavb. Dvonadstropni lok iz 17. stoletja je oblikoval razširitev mavzoleja, ki je s treh strani obdajal osrednje jedro, na vzhodnem delu pa je bil odprt portal. Posebnost prizidka je rob lancetnih lokov s pravokotnimi okvirji. Mavzolej je zgrajen iz kvadratne opeke. V notranjosti mavzoleja je zarih. Glavni del kompleksa predstavljata grobnica in pokopališče. Poleg tega sedem kupol, mošeja, hiše karavanseraj, kupola na vhodnih vratih v spomenik (deveta kupola), okraski in napisi na nagrobnikih, bazen in druge pomožne stavbe skupaj z glavno kupolo grobnice oblikujejo arhitekturno strukturo mavzoleja. Nad grobnico je bila zgrajena velika in visoka stavba mošeje s tremi minareti. Osrednja kupola mošeje je okrašena s cvetličnimi elementi in simboličnimi značilnimi risbami pavov. Osrednja kupola se po svoji strukturi in dimenzijah bistveno loči od drugih. Visoka je 14,7 metra. Z arhitekturnega vidika kupolo odlikujejo elegantne oblikovne značilnosti. Osrednja kupola, ki se imenuje "Imam Ibrahimova kupola", je v obliki antične čelade (təskulə), njen premer pa znaša 4,4 metra. [[Slika:Gəncədəki_İmamzadə_dini_kompleksi_32.jpg|sličica|331x331_pik| Kupola Imama Ibrahima]] Mavzolej je bil zgrajen iz rdeče opeke, uporabljeni pa so bili elementi, značilni za arransko arhitekturno šolo. Med 13. in 16. stoletjem so spomeniku dodali majhne kupolne celice na desni in levi strani osrednje kupole. Najznačilnejši del grobnice sta kupola in njeno valjasto ogrodje, okrašeno s pisanimi modrimi in zelenimi ploščicami. Pri okraševanju fasad so bile uporabljene predvsem modre ploščice. Okraski v obliki [[Baklava|baklave]] in drugi figuralni okraski so temno vijolične barve.&nbsp;Hkrati je mogoče najti tudi posamezne zelenkaste ploščice. Ti okrasni elementi so bili spomenikom dodani v 14. in 17. stoletju. Prvo nadstropje jugovzhodne fasade sestavljajo trije loki <ref>{{Navedi splet|url=https://kataloq.gomap.az/en/all-poi/culture/imamzadeh/97380f30d56611e0ad4900226424597d|title=Complex "Imamzadeh" (XVII-XIX century)}}</ref> == Raziskovanje == Prve raziskave o imamzadi v mestu Gandža v Azerbajdžanu je opravil L. S. Bretanitski, avtorjeva knjiga "Azerbaijan Architecture" (1952) pa vsebuje nekaj informacij o antičnem spomeniku v Gandži. Raziskovalec pa napačno (ne da bi prebral napise v mavzoleju) šteje mavzolej kot spomenik iz 18. stoletja. Raziskovalec-arhitekt Niyazi Rzayev v svojem članku z naslovom "Ganja Imamzadeh Mausoleum" prvič ne navaja le arhitekturnih in umetniških značilnosti spomenika, temveč tudi podrobne informacije o njegovi zgodovini. Leta 1947 je N. Rzayev začel raziskovati imamzadeh z znanstvenega vidika. Po desetih letih, leta 1957, je bil njegov članek objavljen v drugem zvezku zbirke Azerbajdžanskega zgodovinskega muzeja.<ref>{{Navedi splet|url=http://anl.az/el/Kitab/2015/Azf-287414.pdf|title=GƏNCƏ İMAMZADƏ TÜRBƏSİ}}</ref> Eden od znanstvenih virov, ki odražajo zgodovino ganške imamzade, je monografija "Zgodovina azerbajdžanske arhitekture", objavljena leta 1963 v ruščini. V tej knjigi, ki so jo izdali M. Huseynov, L. Bretanitski in A. Salamzadeh, so bile podane splošnejše informacije o Gandži Imamzadeh.<ref>{{Navedi splet|url=http://files.preslib.az/projects/azerbaijan/eng/gl5.pdf|title=CULTURE OF AZERBAIJAN}}</ref> V monografiji A. Salamzadeja "Arhitektura Azerbajdžana (XVI-XIX stoletje)", ki je izšla v Bakuju leta 1964, so temeljito raziskane arhitekturne značilnosti spomenika. Isaaca Jafarzadeha je več let opravljal arheološke raziskave na ozemlju stare Gandže in leta 1949 v Bakuju in objavil rezultate pod imenom "Zgodovinsko-arheološki esej stare Gandže", ki so pomemben vir preučevanja zgodovine imamzade. Pomembna je tudi vrsta znanstvenih del Mešadihanima Nemeta v zvezi s podrobno raziskavo zgodovine ganške imamzade. Njeni deli "Sveti kraji v Bakuju" (Baku, 1992) in "Epigrafski spomeniki v Gandži" (Baku, 1991) ponazarjata zgodovino in nekatere vidike imamzade.<ref>{{Navedi splet|url=http://irs-az.com/new/pdf/201212/1355229986430314358.pdf|title=Masterpieces of Azerbaijani architecture}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=KkAQo6mIgPo Imamzada v Gandži] <templatestyles src="Module:Coordinates/styles.css"></templatestyles>{{Koord|40.7151|N|46.4246|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Mavzoleji v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] jl50dctt28d1qzr4u6ysydx54lsr5ip Matevž Govekar 0 548264 6655333 6652915 2026-04-03T13:14:59Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6655333 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 9toa7445t65t7tx4mx1sacxnqck7bj8 Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila 4 556950 6655420 6654876 2026-04-03T17:11:47Z MediaWiki message delivery 115826 /* Action Required: Update templates/modules for electoral maps (Migrating from P1846 to P14226) */ nov razdelek 6655420 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> == CEE Newsletter is out now! == Dear all, The first CEE Newsletter issue of 2026 is now live, and we are happy to share it with you. The past few months have been anything but quiet across our region. From Wikimedia CEE Spring and the CEE Women Campaign, to cross-border collaborations, youth initiatives, and new ideas taking shape, there is a lot happening -- and this issue brings together many of those stories in one place. You will find highlights from community activities, updates from the CEE Hub, international news, and a wide range of contributions from across the region. It is a good snapshot of what we have been working on together at the start of the year. As always, thank you to everyone who contributed -- by writing, sharing updates, or supporting behind the scenes. Take a moment to explore the issue and see what is going on across the region: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026 As always, we have prepared a Russian version of the same issue: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026/ru Happy reading! On behalf of the CEE Newsletter team, Karo <!-- Sporočilo je poslal_a User:KGruszczyk-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30270755 --> == Action Required: Update templates/modules for electoral maps (Migrating from P1846 to P14226) == Hello everyone, This is a notice regarding an ongoing data migration on Wikidata that may affect your election-related templates and Lua modules (such as <code>Module:Itemgroup/list</code>). '''The Change:'''<br /> Currently, many templates pull electoral maps from Wikidata using the property [[:d:Property:P1846|P1846]], combined with the qualifier [[:d:Property:P180|P180]]: [[:d:Q19571328|Q19571328]]. We are migrating this data (across roughly 4,000 items) to a newly created, dedicated property: '''[[:d:Property:P14226|P14226]]'''. '''What You Need To Do:'''<br /> To ensure your templates and infoboxes do not break or lose their maps, please update your local code to fetch data from [[:d:Property:P14226|P14226]] instead of the old [[:d:Property:P1846|P1846]] + [[:d:Property:P180|P180]] structure. A [[m:Wikidata/Property Migration: P1846 to P14226/List|list of pages]] was generated using Wikimedia Global Search. '''Deadline:'''<br /> We are temporarily retaining the old data on [[:d:Property:P1846|P1846]] to allow for a smooth transition. However, to complete the data cleanup on Wikidata, the old [[:d:Property:P1846|P1846]] statements will be removed after '''May 1, 2026'''. Please update your modules and templates before this date to prevent any disruption to your wiki's election articles. Let us know if you have any questions or need assistance with the query logic. Thank you for your help! [[User:ZI Jony|ZI Jony]] using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 19:11, 3. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29941252 --> dz7fj1c2rj3uz3baa8dueyg97lns8ny Blažka Müller 0 568281 6655304 6324313 2026-04-03T12:15:15Z Gnooi 106999 6655304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Blažka Müller''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Prevajalec|prevajalka]] in [[Televizijska voditeljica|voditeljica]]; [[14. julij]] [[1971]], [[Ljubljana]]. Blažka Müller je študirala [[Španščina|španski jezik]] in [[Španska književnost|književnost]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] ter [[novinarstvo]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani. Kasneje je končala tudi študij luzitanistike ([[Portugalski jezik|portugalskega jezika]] in [[Portugalska književnost|književnosti]]) na Univerzi v Zagrebu. Na Univerzi v Ljubljani je doktorirala iz jezikoslovnih ved.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sodobnost.com/avtor/blazka-muller/|title=Blažka Müller|accessdate=12. 10. 2024|website=Sodobnost.com}}</ref> Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na [[Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za romanske jezike in književnosti]]. Ima naziv [[Docent|docentke]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/blazka-muller|title=doc. dr. Blažka Müller|accessdate=12. 10. 2024|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta}}</ref> Poučuje moderni portugalski jezik ter raziskuje portugalsko in špansko jezikoslovje. Ukvarja se tudi s prevajanjem literature iz portugalščine in španščine, občasno tudi [[Tolmačenje|tolmači]].<ref name=":0" /> V preteklosti je delovala kot televizijska voditeljica; vodila je oddajo [[Periskop (oddaja)|Periskop]]<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/tako-je-danes-videti-blazka-muller-430536#google_vignette|title=Tako je danes videti Blažka Müller|date=8. 10. 2024|accessdate=12. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> ter več kot sedem let oddajo [[Orion (oddaja)|Orion]]. Po ukinitvi Oriona se je umaknila s televizijskih ekranov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/bonbon/blazka-muller-zelo-odkrito-spregovorila-o-boleci-locitvi-bila-sem-zelo-zalostna-vendar-nikoli-nesrecna-10367332|title=Blažka Müller zelo odkrito spregovorila o boleči ločitvi: "Bila sem zelo žalostna, vendar nikoli nesrečna"|date=9. 10. 2024|accessdate=12. 10. 2024|website=Vecer.com}}</ref> Po umiku iz televizije se je uveljavila v akademskem svetu.<ref name=":1" /> Še vedno občasno vodi različne prireditve.<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/popularno/foto-blazke-muller-na-tv-ne-videvamo-vec-pogosto-tako-je-iskriva-voditeljica-videti-danes--10321801|title=Blažke Müller na TV ne videvamo več pogosto. Tako je iskriva voditeljica videti danes .|date=25. 11. 2022|accessdate=12. 10. 2024|website=Vecer.com}}</ref> == Zasebno == Poročena je bila z režiserjem [[Matjaž Pograjc|Matjažem Pograjcem]], s katerim je bila v zvezi od svojega 16. leta.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/6703bec12c51e/blazka-muller-locitev-ljubezen|title=Ali Blažka Müller po ločitvi še verjame v ljubezen?|date=7. 10. 2024|accessdate=12. 10. 2024}}</ref> Imata hčer Stello Danico in sina Luka Leva.<ref>{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/62c80c9df2b86/hcerka-blazke-muller-je-cudovita-21-letna-studentka-prava|title=Hčerka Blažke Müller je čudovita 21-letna študentka prava|date=9. 7. 2022|accessdate=12. 10. 2024|website=Njena.svet24.si}}</ref> Zakonca sta se pred leti ločila.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Müller, Blažka}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] izs2rybm774jb4tsotv7rvh9r0ga168 Géza Lukachich von Somorja 0 574096 6655339 6397700 2026-04-03T13:21:10Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]], pospravljanje 6655339 wikitext text/x-wiki  {{Infobox military person | name = Géza Lukachich von Somorja | image = Géza Lukachich de Somorja - Schloss Wartholz 17 August 1917 (from BildID 15568967, cropped).jpg | image_size = | alt = | caption = Feldmaršal poročnik Géza Lukachich de Somorja | nickname = | birth_date = {{birth date|1865|03|29|df=yes}} | birth_place = [[Košice]], Slovaška, Madžarska | death_date = {{death date and age|1943|12|25|1865|03|29|df=yes}} | death_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | placeofburial = [[Budimpešta]] | allegiance = [[Avstro-Ogrska]] | branch = [[Pehota]] [[Avstro-ogrska vojska]] | serviceyears = 1883 - 1918 | rank = [[Pomaršal]] ali Feldmaršalporočnik | servicenumber = | unit = [[Avstro-ogrska vojska]]<br> | commands = 20ª Divizija [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvéd]]<ref name=L3p55>Lucas 1973, str. 55.</ref> | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br/>[[Srbska kampanja]]<br/>[[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)]] <br/>[[Prva soška bitka]]<br/>[[Druga soška bitka]]<br/>[[Tretja soška bitka]]<br/>[[Četrta soška bitka]]<br/>[[Peta soška bitka]]<br/>[[Šesta soška bitka]]<br/>[[Sedma soška bitka]]<br/>[[ Kobariška bitka]] | awards = viteški križec vojaškega reda Marije Terezije, medalja za hrabrost (Avstro-Ogrske) | relations = | laterwork = }} '''Géza Lukachich von Somorja''', avstro-ogrski [[general]], * [[29. marec]] [[1865]], [[Košice]], † [[25. december]] [[1943]], [[Budimpešta]]. Med prvo svetovno vojno se je odlikoval z bojevanjem najprej na srbski, nato pa na italijanski fronti. Ko je poveljeval na soški fronti kot poveljnik brigade, nato pa divizije, je uspešno deloval v sektorju Monte San Gabriele in nato dosegel čin feldmaršallajtnanta. Odlikovan z viteškim križcem vojaškega reda Marije Terezije. == Biografija == Rodil se je v [[Košice|Košicah]] na [[Madžarska|Madžarskem]] 29. marca 1865 v družini [[Hrvati|hrvaškega]] porekla. Obiskoval je kadetnico Temešvár in jo leta 1883 končal, nato pa je bil dodeljen 62. pehotnemu polku [[Avstro-ogrska vojska|cesarsko kraljeve avstro-ogrske vojske]]. Svojo kariero je gradil od polka do polka, kratek čas je služil v generalštabu in postal predavatelj na [[Terezijanska vojaška akademija|vojaški akademiji]] v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Delal je tudi kot vodja oddelka na ministrstvu [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Kraljevega madžarskega domobranstva (Honvéd)]] in načelnik štaba 1. vojaškega okrožja v Budimpešti, je bil 20. julija 1911 povišan v [[polkovnik]]a. Decembra istega leta je prevzel poveljstvo nad [[38. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|38. pehotnim polkom »Španski kralj Alfonso XIII«]], nameščenim v bližini madžarske prestolnice. [[Slika:Lukachich_Géza_sírja.jpg|levo|sličica|Grob generala Géze Lukachicha von Somorja na pokopališču v Budimpešti.]] Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] avgusta 1914 je bil še poveljnik 38. polka, vendar je 1. septembra istega leta prevzel poveljstvo 1. gorske [[Brigada|brigade]] in nasledil generala [[Guido Novak von Arienti|Guida Novaka von Arientija]]. Kot poveljnik te enote se je odlikoval med [[Srbska kampanja|srbskim pohodom]],<ref group="N">Ta operacija je bila določena ''Kriegsfall B'', za [[Balkan]].</ref> zlasti v Jagodnji (septembra) in Brajkovićih (novembra), za ta dejanja pa je bil odlikovan z naslovom [[Vojaški red Marije Terezije|viteza vojaškega reda Marije Terezije.]] 10. marca 1915 je bil povišan v čin generalmajorja. Po vstopu [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] v vojno 24. maja 1915 je deloval na [[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)|Julijski fronti]] in se boril v prvih [[Soška fronta|sedmih soških bitkah]] ([[Debela griža (vzpetina)|Debela griža (Monte San Michele)]]), kjer je [[jama]], ki nosi njegovo ime. Sredi leta 1916 je prevzel poveljstvo nad 20. divizijo <ref group="N">Bila je najprestižnejša enota madžarske vojske, ki je obstajala že pred izbruhom vojne s poveljstvom v Oradei. Enota se je borila ves čas spopada in se odlikovala v Srbiji, na vzhodni fronti in v Italiji.</ref> Honvéda ki je delovala na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]], in zamenjal generala [[Paul Edler von Nagy|Paula Edlerja von Nagyja]]. Po devetih mesecih (september 1916-avgust 1917), preživetih v bojih proti [[Ruski imperij|Rusom]], se je vrnil na [[soška fronta|soško fronto]], kjer je uspešno deloval <ref group="N">Za svojo briljantno obrambo Škabrijela je bil odlikovan z zlato medaljo časti za vojaško hrabrost.</ref> v sektorju [[Škabrijel|Škabrijel (Monte San Gabriele)]] proti napadom italijanskih čet. Sodeloval je v ofenzivi, ki je privedla do [[Kobariška bitka|zmagovite Kobariške bitke]], vendar je februarja 1918 poveljstvo enote predal generalu [[Viktor von Mouillard|Viktorju von Mouillardu]], ki je prevzel poveljstvo vojaških varnostnih garnizij na ozemlju [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slavonija|Slavonije]]. 9. marca istega leta je bil povišan v čin [[Podmaršal|feldmaršala poročnika]], v tem letu pa je bil povišan v naziv baron (Freiherr), pri čemer je svojemu priimku dodal plemiški predikat von Somorja. <ref group="N">Predikat izhaja iz madžarskega mesta, ki je gostilo eno največjih kazenskih taborišč v Avstro-Ogrski.</ref> Oktobra 1918 je bil imenovan za vojaškega poveljnika garnizona v Budimpešti in je zadnje mesece vojne preživel v poskušanju ohraniti nadzor nad četami, ki so bile močno infiltrirane s [[Komunizem|komunistično]] [[Propaganda|propagando]] proti nadaljevanju spopada. 1. novembra je v državi izbruhnila [[Madžarska sovjetska republika|komunistična revolucija,]] ki jo je vodil Béla Kun. Obvestil je nadvojvodo Jožefa Avgusta Habsburško-Lotarinškega, najvišjo civilno in vojaško oblast v državi, da je nemogoče poslati čete pod njegovim poveljstvom na ulice, da bi zatrle revolucionarne upore, saj so popolnoma nezanesljive. Uradna razglasitev Madžarske demokratične republike je potekala 16. novembra in Mihály Károlyi je postal predsednik. == Publikacije == * ''A Doberdò védelme az Elso Isonzói csátaban'', Athenaeum, Budimpešta, 1918. == Opombe == <references group="N" /> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|title=La guerra alla fronte italiana. Vol. 1|publisher=Fratelli Treves editori|location=Milano|year=1921}} * {{Navedi knjigo|title=La guerra alla fronte italiana. Vol. 2|publisher=Fratelli Treves editori|location=Milano|year=1921}} * {{Navedi knjigo|title=Gli italiani in guerra|publisher=Ugo Mursia Editore s.r.l.|location=Milano|year=2014}} * {{Navedi knjigo|title=L'Imperial regio Esercito austro-ungarico al fronte italiano (1915-1918). Dai documenti del Servizio informazioni dell'Esercito italiano|publisher=Edizioni Osiride|location=Rovereto|year=2003}} * {{Navedi knjigo|first=|title=Krieg um die Alpen: Der Erste Weltkrieg im Alpenraum und der bayerische Grenzschutz in Tyrol|publisher=Duncker & Humblot|location=Berlin|year=2008|language=de|isbn=3-428-52843-3}} * {{Navedi knjigo|title=The Austro-Hungarian Forces in World War I (1914-1916)|publisher=Osprey Publishing Company|location=Botley|year=2003|language=en|isbn=1-84176-594-5}} * {{Navedi knjigo|title=Austro-Hungarian Infantry 1914-1918|url=https://archive.org/details/austrohungariani0000luca|publisher=Almark Publishing Co., Ltd.|location=London|year=1973|language=en|isbn=0-85524-096-2}} * {{Navedi knjigo|title=Isonzo: The Forgotten Sacrifice of the Great War|url=https://archive.org/details/isonzoforgottens0000schi|publisher=Praeger Publisharscittà=Wesport|year=2001|language=en|isbn=0-275-97204-6}} * {{Navedi knjigo|title=Isonzo 1917|publisher=Biblioteca Universale Rizzoli|location=Milano|year=2001|isbn=978-88-17-07131-4}} * {{Navedi knjigo|title=La guerra bianca. Vita e morte sul fronte italiano 1915-1919|publisher=Il Saggiatore s.p.a.|location=Milano|year=2009|isbn=88-6576-008-7}} == Glej tudi == * [[Avstro-ogrska vojska|Cesarsko kraljeva avstro-ogrska vojska]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lukachich, Geza}} [[Kategorija:Avstro-ogrski generali]] tftxzu6awcd8abe75uxrm2o4po3og9d 6655340 6655339 2026-04-03T13:21:36Z Yerpo 8417 pp infopolje 6655340 wikitext text/x-wiki  {{Infobox military person | name = Géza Lukachich von Somorja | image = Géza Lukachich de Somorja - Schloss Wartholz 17 August 1917 (from BildID 15568967, cropped).jpg | image_size = | alt = | caption = Feldmaršal poročnik Géza Lukachich de Somorja | nickname = | placeofburial = [[Budimpešta]] | allegiance = [[Avstro-Ogrska]] | branch = [[Pehota]] [[Avstro-ogrska vojska]] | serviceyears = 1883 - 1918 | rank = [[Pomaršal]] ali Feldmaršalporočnik | servicenumber = | unit = [[Avstro-ogrska vojska]]<br> | commands = 20ª Divizija [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvéd]]<ref name=L3p55>Lucas 1973, str. 55.</ref> | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br/>[[Srbska kampanja]]<br/>[[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)]] <br/>[[Prva soška bitka]]<br/>[[Druga soška bitka]]<br/>[[Tretja soška bitka]]<br/>[[Četrta soška bitka]]<br/>[[Peta soška bitka]]<br/>[[Šesta soška bitka]]<br/>[[Sedma soška bitka]]<br/>[[ Kobariška bitka]] | awards = viteški križec vojaškega reda Marije Terezije, medalja za hrabrost (Avstro-Ogrske) | relations = | laterwork = }} '''Géza Lukachich von Somorja''', avstro-ogrski [[general]], * [[29. marec]] [[1865]], [[Košice]], † [[25. december]] [[1943]], [[Budimpešta]]. Med prvo svetovno vojno se je odlikoval z bojevanjem najprej na srbski, nato pa na italijanski fronti. Ko je poveljeval na soški fronti kot poveljnik brigade, nato pa divizije, je uspešno deloval v sektorju Monte San Gabriele in nato dosegel čin feldmaršallajtnanta. Odlikovan z viteškim križcem vojaškega reda Marije Terezije. == Biografija == Rodil se je v [[Košice|Košicah]] na [[Madžarska|Madžarskem]] 29. marca 1865 v družini [[Hrvati|hrvaškega]] porekla. Obiskoval je kadetnico Temešvár in jo leta 1883 končal, nato pa je bil dodeljen 62. pehotnemu polku [[Avstro-ogrska vojska|cesarsko kraljeve avstro-ogrske vojske]]. Svojo kariero je gradil od polka do polka, kratek čas je služil v generalštabu in postal predavatelj na [[Terezijanska vojaška akademija|vojaški akademiji]] v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Delal je tudi kot vodja oddelka na ministrstvu [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Kraljevega madžarskega domobranstva (Honvéd)]] in načelnik štaba 1. vojaškega okrožja v Budimpešti, je bil 20. julija 1911 povišan v [[polkovnik]]a. Decembra istega leta je prevzel poveljstvo nad [[38. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|38. pehotnim polkom »Španski kralj Alfonso XIII«]], nameščenim v bližini madžarske prestolnice. [[Slika:Lukachich_Géza_sírja.jpg|levo|sličica|Grob generala Géze Lukachicha von Somorja na pokopališču v Budimpešti.]] Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] avgusta 1914 je bil še poveljnik 38. polka, vendar je 1. septembra istega leta prevzel poveljstvo 1. gorske [[Brigada|brigade]] in nasledil generala [[Guido Novak von Arienti|Guida Novaka von Arientija]]. Kot poveljnik te enote se je odlikoval med [[Srbska kampanja|srbskim pohodom]],<ref group="N">Ta operacija je bila določena ''Kriegsfall B'', za [[Balkan]].</ref> zlasti v Jagodnji (septembra) in Brajkovićih (novembra), za ta dejanja pa je bil odlikovan z naslovom [[Vojaški red Marije Terezije|viteza vojaškega reda Marije Terezije.]] 10. marca 1915 je bil povišan v čin generalmajorja. Po vstopu [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] v vojno 24. maja 1915 je deloval na [[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)|Julijski fronti]] in se boril v prvih [[Soška fronta|sedmih soških bitkah]] ([[Debela griža (vzpetina)|Debela griža (Monte San Michele)]]), kjer je [[jama]], ki nosi njegovo ime. Sredi leta 1916 je prevzel poveljstvo nad 20. divizijo <ref group="N">Bila je najprestižnejša enota madžarske vojske, ki je obstajala že pred izbruhom vojne s poveljstvom v Oradei. Enota se je borila ves čas spopada in se odlikovala v Srbiji, na vzhodni fronti in v Italiji.</ref> Honvéda ki je delovala na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]], in zamenjal generala [[Paul Edler von Nagy|Paula Edlerja von Nagyja]]. Po devetih mesecih (september 1916-avgust 1917), preživetih v bojih proti [[Ruski imperij|Rusom]], se je vrnil na [[soška fronta|soško fronto]], kjer je uspešno deloval <ref group="N">Za svojo briljantno obrambo Škabrijela je bil odlikovan z zlato medaljo časti za vojaško hrabrost.</ref> v sektorju [[Škabrijel|Škabrijel (Monte San Gabriele)]] proti napadom italijanskih čet. Sodeloval je v ofenzivi, ki je privedla do [[Kobariška bitka|zmagovite Kobariške bitke]], vendar je februarja 1918 poveljstvo enote predal generalu [[Viktor von Mouillard|Viktorju von Mouillardu]], ki je prevzel poveljstvo vojaških varnostnih garnizij na ozemlju [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slavonija|Slavonije]]. 9. marca istega leta je bil povišan v čin [[Podmaršal|feldmaršala poročnika]], v tem letu pa je bil povišan v naziv baron (Freiherr), pri čemer je svojemu priimku dodal plemiški predikat von Somorja. <ref group="N">Predikat izhaja iz madžarskega mesta, ki je gostilo eno največjih kazenskih taborišč v Avstro-Ogrski.</ref> Oktobra 1918 je bil imenovan za vojaškega poveljnika garnizona v Budimpešti in je zadnje mesece vojne preživel v poskušanju ohraniti nadzor nad četami, ki so bile močno infiltrirane s [[Komunizem|komunistično]] [[Propaganda|propagando]] proti nadaljevanju spopada. 1. novembra je v državi izbruhnila [[Madžarska sovjetska republika|komunistična revolucija,]] ki jo je vodil Béla Kun. Obvestil je nadvojvodo Jožefa Avgusta Habsburško-Lotarinškega, najvišjo civilno in vojaško oblast v državi, da je nemogoče poslati čete pod njegovim poveljstvom na ulice, da bi zatrle revolucionarne upore, saj so popolnoma nezanesljive. Uradna razglasitev Madžarske demokratične republike je potekala 16. novembra in Mihály Károlyi je postal predsednik. == Publikacije == * ''A Doberdò védelme az Elso Isonzói csátaban'', Athenaeum, Budimpešta, 1918. == Opombe == <references group="N" /> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|title=La guerra alla fronte italiana. Vol. 1|publisher=Fratelli Treves editori|location=Milano|year=1921}} * {{Navedi knjigo|title=La guerra alla fronte italiana. Vol. 2|publisher=Fratelli Treves editori|location=Milano|year=1921}} * {{Navedi knjigo|title=Gli italiani in guerra|publisher=Ugo Mursia Editore s.r.l.|location=Milano|year=2014}} * {{Navedi knjigo|title=L'Imperial regio Esercito austro-ungarico al fronte italiano (1915-1918). Dai documenti del Servizio informazioni dell'Esercito italiano|publisher=Edizioni Osiride|location=Rovereto|year=2003}} * {{Navedi knjigo|first=|title=Krieg um die Alpen: Der Erste Weltkrieg im Alpenraum und der bayerische Grenzschutz in Tyrol|publisher=Duncker & Humblot|location=Berlin|year=2008|language=de|isbn=3-428-52843-3}} * {{Navedi knjigo|title=The Austro-Hungarian Forces in World War I (1914-1916)|publisher=Osprey Publishing Company|location=Botley|year=2003|language=en|isbn=1-84176-594-5}} * {{Navedi knjigo|title=Austro-Hungarian Infantry 1914-1918|url=https://archive.org/details/austrohungariani0000luca|publisher=Almark Publishing Co., Ltd.|location=London|year=1973|language=en|isbn=0-85524-096-2}} * {{Navedi knjigo|title=Isonzo: The Forgotten Sacrifice of the Great War|url=https://archive.org/details/isonzoforgottens0000schi|publisher=Praeger Publisharscittà=Wesport|year=2001|language=en|isbn=0-275-97204-6}} * {{Navedi knjigo|title=Isonzo 1917|publisher=Biblioteca Universale Rizzoli|location=Milano|year=2001|isbn=978-88-17-07131-4}} * {{Navedi knjigo|title=La guerra bianca. Vita e morte sul fronte italiano 1915-1919|publisher=Il Saggiatore s.p.a.|location=Milano|year=2009|isbn=88-6576-008-7}} == Glej tudi == * [[Avstro-ogrska vojska|Cesarsko kraljeva avstro-ogrska vojska]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lukachich, Geza}} [[Kategorija:Avstro-ogrski generali]] gslhx08mhhq94tw0vt4b2b1u9sx9utb Cerkev svete Petke, Beograd 0 594190 6655637 6654566 2026-04-04T09:49:21Z Stebunik 55592 /* Zdravilni vrelec in njegove lastnosti */ 6655637 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-sremski škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov ("zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] bzfs1ewb461ay6n38k6lhivk0o2ydkf Grand Theft Auto III 0 595467 6655560 6652469 2026-04-04T05:03:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 10 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] dd2nqero1brebzzt8xjf68rjw3fn1fx Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike 0 595919 6655397 6654387 2026-04-03T15:57:12Z ~2026-90770-6 254477 /* R */ 6655397 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] * Franc Šabeder == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 35ol7v5h8l7g5a8k03wt7ib0nr8gtv8 Avtohtonistične teorije o izvoru Slovencev 0 596205 6655480 6653891 2026-04-03T19:56:35Z MaksiKavsek 244409 /* Znanstvena kritika in znanstveni konsenz */ 6655480 wikitext text/x-wiki '''Avtohtonistične teorije o izvoru Slovencev''' (tudi '''domorodne''' ali '''staroselske''' '''~ ~''') trdijo, da so predniki [[Slovenci|Slovencev]] na današnjem ozemlju avtohtoni. Zgodovinsko se jih povezuje z [[nacionalizem|nacionalističnimi]] [[mit]]i – poenostavljeno (ali izmišljeno) razumljeno narodno zgodovino in vanjo vnešene domnevne kontinuitete brez [[znanost|znanstvenih]] [[dokaz]]ov. Glavni namen teh teorij je narodna afirmacija in ne znanstvenokritična analiza virov, zato so zgodovinski kritiki hitro opozorili na njihovo [[psevdoznanost|psevdoznanstveno]] vrednost. Večina posameznikov, ki so sodelovali pri oblikovanju različnih avtohtonističnih teorij je – po oceni [[Peter Štih|Petra Štiha]] – diletantov.<ref>Štih, P. (1996), str. 72</ref> Zgodovinski in arheološki dokazi, podkrepljeni z jezikoslovnimi analizami in tudi z genetskimi raziskavami, podpirajo model poznejše naselitve v alpski svet v zgodnjem srednjem veku. Alternativne avtohtonistične teorije ostajajo v znanstvenem diskurzu na robu, a so zanimive kot družbeni in ideološki fenomen, vendar ne kot uveljavljena razlaga poselitve in [[Etnogeneza Slovencev|etnogeneze Slovencev]]. == Venetska teorija – povezava z Veneti == {{glavni|venetska teorija}} Ena od najbolj znanih in razširjenih teorij je [[venetska teorija]]. Izoblikovali so jo [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]], [[Matej Bor]] in [[Jožko Šavli]] v 1980-ih. Predstavili so avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.<ref name=":1">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bor je utemeljeval teorijo z jezikoslovnega, Šavli pa z zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega in etnografskega stališča, medtem ko je Tomažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno podpiral projekt, napisal pregled in komentar k različnim mnenjem. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom ''Veneti'' ipd., poskusa branja [[Venetščina|venetskih]] napisov s pomočjo [[Slovenščina|slovenščine]] in razlaganja izvora slovensko zvenečih [[Toponomastika|zemljepisnih imen]] v [[Evropa|Evropi]] so oblikovali hipotezo, da so bili predniki sodobnih Slovencev in [[zahodni Slovani|zahodnih Slovanov]] pravzaprav predrimsko ljudstvo, imenovano Veneti (kamor spadajo [[severnojadranski Veneti|jadranski Veneti]], [[baltski Veneti]], panonski Veneti in nekatera druga ljudstva, ki jih prevladujoče zgodovinopisje opredeljuje kot [[Kelti|Kelte]] ali [[Iliri|Ilire]]). Po njihovi teoriji so starodavni Veneti govorili praslovansko, iz katere sta nastala sodobna slovenščina in zahodnoslovanski jeziki. Njihovi neposredni potomci in [[Avtohtonost|avtohtoni]] prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so zavrnili v znanosti uveljavljeno razlago o [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]] med 6. in 9. stoletjem.<ref name=":1" /> Vendar pa ta teorija v znanstvenih krogih velja za mitološko in psevdoznanstveno interpretacijo, saj temelji na terminološko in metodološko napačnih interpretaciji arheoloških, jezikoslovnih, genetskih<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/konec-je-zbogom-veneti-642151|title=Konec je. Zbogom, Veneti?|date=2024-08-24|accessdate=2025-10-11|website=siol.net|last=Žužek|first=A.}}</ref> in zgodovinskih podatkih.<ref name=":222">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> Prvi slovenski predstavnik te teorije je bil [[Adam Bohorič]], ki je Slovene/Slovence enačil z Veneti in Vandali.<ref name=":24">Rolih, A. (2006), str. 21</ref> Povezavo med Slovenci in Veneti je iskal tudi [[Davorin Trstenjak]], ki je v svojih spisih je utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na tem območju živeli vsaj že v 4. stol. pr. n. št.. Pisal je o "dokazanosti": »''da so Tacitovi Veneti bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci od nekdaj Slovene imenujejo Wane, Veneje, Venelaiset, to je zemljo Venov, Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavene tudi Nemci imenujejo Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer ime Venet najdemo''.« V sestavku je navajal antične vire, ki so pisali o naselitvi Venetov v [[Paflagonija|Paflagoniji]] (Mala Azija ob [[Črno morje|Črnem morju]]), [[Armenija|Armeniji]] in spodnjem Istru, to je [[Donava|Donavi]], ob Jadranu, [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Baltik|Baltiku]].<ref name=":0">Krnel-Umek, Duša (2014), str. 30-32.</ref> V razpravi o ''Slovanskih elementih v venetščini'' je pisal, da o slovanskem izvoru Venetov, Noričanov, Karnov in Panonov ne pišejo samo slovanski in slovenski pisci: Lorenz Surowiecki, Pavol Josef Šafařik, Valentin Vodnik, Aleksander Fedorovič Gil'ferding, ampak tudi nemški: August Ludwig von Schlötzer, Konrad Mannert, Johann Georg Hahn in Leopold Contzen.<ref name=":0" /> Trstenjak ni le dokazoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svojih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh celinah starega sveta.<ref name=":27">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Njegov znanstveni diletantizem se je kazal v nemogočem etimologiziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-politični namen krepiti narodno zavest in nasprotovati protislovenskemu razpoloženju nemškega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v starejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da se ji je vsaj posredno odpovedal.<ref name=":27" /> V novejšem času se še živi zagovorniki venetske teorije opirajo tudi na [[Genetika|genetske]] raziskave in na [[Teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]], čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.{{cn}} Novejše genetske analize še dodatno kontrirajo venetsko teorijo.<ref name=":2" /> Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Nemškem in Poljskem,<ref name=":28">Štih, P. (1996), str. 70</ref> in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.<ref name=":05">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem [[Slovenci|Slovencev]], temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.<ref name=":28" /> Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje – še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana – ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z [[Baski]] oz. [[Berberi]]).<ref name=":05" /> Ti Veneto-protoSloveni naj bi njihovem mnenju nato kot hribovsko kmečko ljudstvo v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] preživeli najprej [[Kelti|keltsko]], nato pa še rimsko zasedbo, kateri naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovražena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Frankov obdržala svojo samostojnost in se uspešno upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov.<ref name=":28" /> Jurij Venelin je opisoval starodavna ozemlja in na njih naseljena plemena: Benetke, Kranjsko, Istro, Panonijo, Norik, Retijo, Vindelicijo, Dalmacijo, Ilirijo. Navedel je, da so bili staroselski prebivalci Slovenije Veneti (Venedi, Venti), in poskusil pokazati na sorodniško vez Vendov z Vandali. == Teorija paleolitske kontinuitete – paleoavtohtoni predniki Slovencev in drugih Evropejcev == {{glavni|teorija paleolitske kontinuitete}} Slovenski nasledniki venetske teorije (iz 1980-ih) so avtohtonistično teorijo dodatno razvilo v še bolj radikalno tezo, da naj bi bili Veneti samo vmesna stopnja pri razvoju slovenščine in današnjih Slovencev. Kontinuiteta slovenščine Slovencev, Slovanov (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam (venetski invaziji, [[Germanizacija|germanizaciji]], [[Romanizacija|romanizaciji]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžarizaciji]] staroselskega prebivalstva) segala vse do [[Paleolitik|paleolitika]]. To je tako imenovana [[teorija paleolitske kontinuitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade &ndash; volkodlak|url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/predsednik-vlade-volkodlak|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|date=2018-05-23|last=Ahačič|first=Kozma}}</ref> Prvi njen utemeljitelj je [[Mario Alinei]], [[Italijani|Italijan]], ki je zagovarjal tezo, da se [[selitev narodov]] v [[Evropa|Evropi]] ni mogla zgoditi tako pozno (med [[4. stoletje|4.]] in [[6. stoletje|6. stoletja n. št.]]), pač pa naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali delno že od [[Paleolitik|paleolitika]]. Svojo tezo utemeljuje zlasti s kontinuiteto arheoloških kultur in novejšimi raziskavami genetskega materiala. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in genetski, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od [[Paleolitik|paleolitika]], pri čemer Alinei predpostavlja, da naj bi [[Slovani]] (ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju [[Balkan|jugovzhodne Evrope]] in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela [[Kelti|keltska]], [[Germani|germanska]] in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi [[severnojadranski Veneti|severnojadranske Venete]]).<ref>Mario A. ''Origini delle lingue d'Europa''. Bologna, 1996, 2000.</ref> Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Paleoavtohtona teorija ali teorija kontinuitete postavlja kontinuiteto poselitve Slovanov/Slověnov, približno vse od časa starega veka. Po tej ideji naj bi Slovani oz. njihovi predniki živeli na tem prostoru že v kameni dobi in/ali bronasti dobi, ne da bi bile potrebne migracije. Prvi pristaš takšne teorije je bil [[Anton Vramec]], ki je v svoji knjigi ''Kronika'' za leto 1787 (tj. 2175 pr. n. št.) že zapisal zgodovinsko prisotnost Slovanov (''Zlouenia Tuiskona'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 2 (dlib 8).</ref> Temu je sledil [[Pavel Ritter Vitezović|Pavel Ritter Vitezovič]], ki je leta 1698 izdal knjigo Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov, v kateri je ime Slovenci v obdobju pred našim štetjem zapisano 19 krat, pridevnik Slovinski je zapisano 1 krat in Slovenji 1 krat. Ime Sloveni v 2. izdaji Ritterjeve Kronike skoraj ni uporabljeno (razen enkrat v obliki Slovenji pred našim štetjem, ter enkrat Sloveni po Kristusovem rojstvu), temveč ga nadomešča ime Slovenci. Pridevnik Slovenski je v obdobju pred našim štetjem zapisan skupaj 19 krat (Slovenski Kralj 9x, Slovenska Vojska 1x, Slovenski Orsag 2x, Slovenski vojvoda 2x; Slovensko ladanje 1 x, Slovenski Narodi 1x, Slovenski varaš 1x; Slovensko kraljestvo 1x, Slovenska Zemlja 1x).<ref>Šiško, A. (2013), str. 167-169.</ref> S podobno interpretacijo o izvoru Slovencev so nadaljevali drugi avtorji. [[Matevž Ravnikar - Poženčan]] je zapisal: »''Naš narod se ni, kakor so nekateri tako bledli, več sto let po Kristusovem rojstvu v te kraje vrinil''« […] ampak, da se je »''ob silno silno starih časih v te dežele naselil'' […] ''V teh deželah ni pred noben narodom stanoval in v nadaljevanju objavil Vodnikovo pesem Od perviga tukaj stanuje moj rod'' […] Neobjavljene spise o staroselcih, ki jih je napisal Ravnikar, je uredil in objavil Davorin Trstenjak v letih 1868 in 1869. V prvem delu je pisal o prvi naselitvi Slovencev v Aziji in o ''podobnosti'' slovenščine in [[Sanskrt|sanskrta]], v drugem pa o sledeh Slovencev v stari Evropi.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 29-30.</ref> Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljevala z [[Davorin Žunkovič|Davorinom Žunkovičem]]. V številnih tekstih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki (zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do konca [[Ledena doba|ledene dobe]] (diluvija).<ref name=":27" /> Pritegovala pa ga je tudi domnevna zveza med [[Etruščani]] in [[Slovani]], germanske rune pa je razglasil za slovanski črkopis. Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljenikov in sodelavcev, med katerimi je bil [[Ivan Topolovšek]], ki je študiral primerjalno jezikoslovje, vendar študija ni končal. Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tudi najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni izvor jezikov in na to temo je objavil delo o jezikovni prasorodnosti Indogermanov, [[Semiti|Semitov]] in [[Ameriški staroselci|Indijancev]].<ref name=":27" /> Žunkovičova dela je [[Joža Glonar|Jože Glonar]] primerjal z diluvijalnim sračjim gnezdom.<ref>Štih, P. (1996), str. 74</ref> Sorodno tezo (kot Topolovšek, Žunkovič idr.) o avtohtonosti Slovencev je zastopal [[Henrik Tuma]].{{Efn|Njegov vnuk Matija Tuma je sicer dokazal, da rodbina Tuma izhaja iz Češke, kar pomeni, da so bili njegovi predniki po moški liniji Čehi, za kar bi lahko rekli, da je paradoksalno.<ref>{{cite book | last=Tuma | first=Matija | title=Kronika rodbine Tuma | publisher=Tuma M. | location=Ljubljana | year=2008 | cobiss=238240768 | language=sl}}</ref>}} Tuma je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski avtohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani-Slovenci-Veneti so bili po njegovem mnenju sploh prvi človeški naseljenci ne samo današnjega slovenskega ozemlja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v prostor "brez prebivalstva",<ref name=":27" /> s tem je tudi zatrjeval, da so seveda Slovenci prvi naseljenci današnjega prostora [[Slovenija|Slovenije]].<ref name=":24" /> Pri svoji tezi se je Tuma v glavnem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na poljudne razlage ledinskih imen, ki jih je zbiral kot navdušen planinec. Prav iz tega se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je formuliral v nekoliko naivnem stavku: "''Išči vire človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegovega prvotnega preprostega življenja v dotiku s prirodo samo''". Tumovi zapisi so kasneje postali ena od podlag venetske teorije Jožka Šavlija.<ref name=":28" /> == Ilirska teorija – povezava z Iliri == Ilirska teorija izvor Slovencev povezuje z antičnimi ilirskimi plemeni, ki so v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]] naseljevala (zahodni) [[Balkanski polotok]]. Predstavo o avtohtonosti Slovanov, naseljenih na Balkanu najdemo v krščanski tradiciji že v 10. stoletju, v pismu [[Papež Janez X.|papeža Janeza X]]. kralju [[Tomislav|Tomislavu]] in [[Mihajlo Višević|zahumskemu knezu Mihajlu]], kjer piše, da so bili Slovani pokristjanjeni že v apostolskih časih,<ref name=":25">Štih, P. (1996), str. 67.</ref> kar je posredno trdil tudi Anton Vramec, ki je leta 1578 zapisal, da so Sloveni že leta 110 imeli svojega krščanskega škofa – v Sisku, ki naj bi bil tega leta sicer utopljen (''Zizke'' […] ''Biskup Zlouenzki'' […] ''vtoplien''<ref>Vramec, A. (1578), str. 19 (dlib 43)</ref>). V kontekst te predstave spada tudi legenda, da je pisavo glagolico izumil [[sveti Hieronim]], [[Iliri|ilirski]]<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sentences of Sextus and the Origins of Christian Ascetiscism|url=https://books.google.ch/books?id=2Fgfxmz2EToC&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Mohr Siebeck|date=2013-11-19|isbn=9783161525797|language=en|first=Daniele|last=Pevarello}}</ref> (ne slovanski, slovenski ali hravški) cerkveni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje na meji med [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] (verjetno nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]]). Pod vplivom glagoljašev – ti so v [[Istra|Istri]] delovali tudi med slovenskim prebivalstvom – in njihove tradicije je ta trditev prišla tudi v listino papeža Inocenca IV. iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Filipu odobril slovansko bogoslužje v njegovi škofiji. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat listine [[Aleksander Veliki|Aleksandra Makedonskega]], s katero naj bi leta 335 pr. n. št. podelil Slovanom ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih mej Italije. Predstava o avtohtonosti Slovanov v Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih je zabeležena že v [[Zgodovina minulih let|Nestorjevi kroniki]] iz 11.–12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov kronika navezuje na [[Sveto pismo]].<ref name=":25" /> Med potomci [[Jafet|Jafeta]], enega izmed treh Noetovih sinov, ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato sledi po zgodbi o gradnji [[Babilonski stolp|babilonskega stolpa]] navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa; pa kronika omenja legendo o misijonarjenju apostola Pavla in njegovega učenca Andronika med Slovani v Iliriku.<ref name=":25" /> [[Žiga Herberstein]] je sredi 16. stoletja po Nestorju povzemal, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, izvirajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob [[Donava|Donavi]], kjer sta sedaj [[Ogrska]] in [[Bolgarija]], od koder so se z raznimi imeni razpršili.<ref name=":25" /> Pristaš ilirske teorije je bil gotovo tudi [[Primož Trubar]], ki se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub), kar kaže na njegovo prepričanost, da so (bili) Iliri Slovani.<ref name=":24" /><ref name=":25" /> Podobno prepričanost najdemo še pri [[Matija Trost|Matiju Trostu]], ki se je v svojih pesmih podpisal kot ''Matthias Trostius Illyrious Vipacensis'' (Ilir, iz [[Vipava|Vipave]]).<ref>{{cite web|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> Antol Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje ''Slovenijeh'' v latinščini uporabil pojem, da je ''Kroniko'' prevedel v "ilirski" jezik (''iliricua lingua redditas''<ref>Vramec, A (1578), str. predgovor (dlib 3)</ref>), a dejansko uporablja mešanico slovenščine in hrvaščine.{{Efn|Za to področje se je takrat v pokrajinskem smislu poleg fonetičnega pojma Sloven in Slovenec uporabljal pojem Bezjak (Bizjak ipd.), v današnjem smislu Kajkavec.}} Iz naštetega izhaja, da je bil do 17. stoletja v latinščini pojem ''ilirski'' sinonim za ''slovenski'', šele kasneje je postal sinonim za ''hrvaški'' ter temelj za njihovo [[Ilirsko gibanje]]. Teorijo, da so Iliri govorili slovansko je zagovarjal tudi [[Mavro Orbini]].<ref>Ljudevit Gaj (1838). [https://books.google.si/books?id=Wvo8AAAAIAAJ&pg=RA1-PA47&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Danica ilirska'']. Liber. str. 47.</ref> Podprl je tudi Pribojevićevo stališče, da so bili [[Aleksander Veliki]] in stari [[Makedonci]] Sloveni.<ref>[https://books.google.si/books?id=FGmJqMflYgoC&pg=PA280&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Entangled Histories of the Balkans: Volume One: National Ideologies and Language Policies''] . BRILL. 13. junij 2013. str. 280–. ISBN 978-90-04-25076-5.</ref> Podobno teorijo o ilirsko-venetski povezavi s Slovenci je podpiral tudi [[Balthasar Hacquet]], ki je trdil, da so pisci Slovane prvotno imenovali Vendi ali Windi, a so si zaradi svojih dejanj nadeli naziv Slavenci ali Stawni.<ref>{{cite book|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ}}</ref> V romantični narodovi mitologiji so nekateri pisci 18. in 19. stoletja, npr. [[Marko Pohlin]],<ref name=":24" /> ki je izrazil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesoljnem potopu.<ref name=":27" /> Teorijo o ilirskem izvoru Slovencev odseva tudi pesem ''Ilirija oživljena'' [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]].<ref name=":27" /> V času romantiku je kot velik ilirec in panslavist teorije o ilirskem izvoru Slovencev nadaljeval [[Jakob Zupan]].<ref name=":27" /> V tem času je deloval tudi [[Anton Krempl]]. V svojih delih ga označuje izraziti nekritični romantični poudarki, med njimi prav avtohtonizem, ki se kaže v jezikovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Noričanov in tudi Venetov.<ref name=":27" /> Kot se kaže je tudi [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] poenaičil in pomešal pojma Iliri in Sloveni. Tako je pisal o treh vojnah med Sloveni in Rimljani. Slovene je Venelin uvstril med prebivalce starorimskih provinc [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Retija|Retije]], [[Vindelicija|Vindelicije]] itn. V odstavku Germani niso Nemci je poudaril, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena. Prav tako je želel dokazati povezavo med Veneti - Benečani, [[Karni]] - Kranjci, [[Histri]], Panonci, Reti - Rezijci, Vindeliki in Slovenci.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 33</ref><ref>Petrič, R. (2007), str. 68.</ref> Modernih avtorjev, ki bi to teorijo razvijali kot ločen koncept, skoraj ni (so večino na Hrvaškem); kljub temu ta ideja živi kot ena izmed inačic staroselstva, vendar nima jezikoslovne ali arheološke podpore in danes ni del znanstvenih razprav. == Skandinavska teorija – povezava s Skandinavci == [[Franc Jeza]] je predlagal skandinavsko poreklo Slovencev. Trdil je, da naj bi bili Slovenci izhajajoči iz Skandinavije. Izdal je delo ''Skandinavski izvor Slovencev'' (1967), v katerem je primerjal skandinavski in slovenski jezik ter etnologijo. Prišel je do sklepa, da Slovenci izvirajo iz Skandinavije in da so prišli na slovensko ozemlje pod imenom ''[[Vandali]]''. Jugoslovanski režim je obsodil te njegove naivne ideje, Jeza pa je vztrajal pri omenjenih tezah tudi v delu ''O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine'' (1977).<ref name=":24" /> Na podlagi zunanje ''podobnosti'' nekaterih slovenskih in švedskih besed, a brez poznavanja in upoštevanja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je ''dokazoval'' severni izvor Slovencev. Germanistika in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in nesmiselnost Jezovih dokazovanja povezanosti Slovencev in Švedov.<ref name=":28" /> Šavli je v svojih študijah ugotovil, da Jezova teorija ni tako neverjetna, saj naj bi študije DNK-rodoslovja pokazali podobnost med [[Slovenci]] in [[Švedi]].<ref name=":24" /> Pred Jezo je izvor Slovenov iz Skandinavije zagovarjal Mavro Orbini, ki jih je povezoval izvorno z [[Goti]].<ref>Mohammed Abu-Nimer (1. januar 2001). [https://books.google.si/books?id=lWVEr3VLjzoC&pg=PA308&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Reconciliation, Justice, and Coexistence: Theory and Practice'']. Lexington Books. str. 308–. ISBN 978-0-7391-0268-8.</ref> == Etruščanska teorija – povezava z Etruščani == Prvi, ki ga je privlačila teza o sorodnosti Etruščanov in Slovanov je bil [[Davorin Žunkovič]].<ref name=":27" /> Okrog leta 1970 se je začela izoblikovati ''popolnejša'' teorija o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je predstavil in branil Matej Bor, ki pa je to tezo kasneje opustil in postal zagovornik venetske teorije. Boru sta kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Rebec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT (1976/1977) in čez nekaj let še v knjižni obliki.<ref name=":28" /> Prvi je prispeval zgodovinski okvir, drugi pa se je namenil streti oreh etruščanskega jezika. V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slovenščina v resnici dobila iz srednjeveške nemščine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti (ovest-zahod) in podobno. Hipoteza, ki sta jo predstavila nikoli ni dobila znanstvene podpore, saj sta to tezo ostro kritizirala mdr. Peter Štih<ref name=":28" /> in [[Marko Snoj]].<ref>{{cite journal|last=Snoj|first=Marko|date=28 December 1984|year=1984|title=So bili Etruščani Slovani?: ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|journal=Naši razgledi|volume=33|issue=24|pages=714–715|issn=0547-3276|cobiss=13378349}}</ref> == Avtorji in zagovorniki alternativnih teorij == {{div col|colwidth=27em}} * [[Peter Amalietti]] * [[Mario Alinei]] * [[Anthony Ambrozic]] * [[Anton Berlot]] * [[Adam Bohorič]] * [[Matej Bor]] * [[Žiga Herberstein|Žiga Herbenstein]] * [[Peter Hicinger]] * [[Cyril A. Hromník]] * [[Marko Hrovat]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] * [[Franc Jeza]] * [[Dimitrij Kebe]] * [[Oskar Kogoj]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Mavro Orbini]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jože Rant (filozof)|Jože Rant]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Ivan Rebec]] * [[Joseph Skulj]] * [[Zorko Simčič]] * [[Jožko Šavli]] * [[Mirko Škibin]] * [[Dušan Škrlep]] * [[Andrej Šiško]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič]] * [[Ivan Topolovšek]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Matija Trost]] * [[Primož Trubar]] * [[Henrik Tuma]] * [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] * [[Leopold Verbovšek]] * [[Matija Vlačić Ilirik]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Anton Vramec]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Jakob Zupan]] * [[Davorin Žunkovič]] {{div col end}} == Znanstvena kritika in znanstveni konsenz == Nasproti vèčim avtohtonističnim teorijam, ki si sicer v določeni meri same med sabo nasprotujejo (Iliri, Veneti, Etruščani, Skandinavci ipd.) stoji zgodovinsko znansteven konsenz. Po mnenju večine zgodovinarjev in arheologov so se predniki Slovencev (to so v večini ''Slověni''<ref name=":262">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> starocerkvenoslovansko im. ed. ''slověninъ''<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>) v alpski svet začeli preseljevati šele v zgodnjem srednjem veku – v 6. stoletju. Primarni zgodovinski viri za to obdobje in ta prostor omenjenjajo prisotnost slovenskih prednikov šele v letih 593 in 595, ko pisci poročajo o bojih med Slovani in [[Bavarci]] (po vsej verjetnosti) ob zgornji Dravi – približno takrat, ob koncu 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri [[Špital ob Dravi|Špitalu]]), nato pa leta 598 ob prvem slovanskem (skupaj z Avari in Langobardi) vdoru v Istro,<ref name=":3">Štih, P. (1996), str. 76</ref> potem še maja 599 in junija 600, ko se v dveh listinah [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]] – le-ta veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani in je obenem vznemerjen, saj so Slovani že začeli ogrožati Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Winkler|first4=Katharina|page=18}}</ref> Arheološki dokazi ne podpirajo avtohtonističnih teorij, saj je razmerje – med arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgodnjega srednjega veka – približno 10:1. To razliko v kvantiteti dopolnjuje še razlika v kvaliteti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antičnih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesrednjeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi antično prebivalstvo preživelo konec antike kot temeljni sestavni del današnjih Slovencev. Očem najbolj vidna sprememba pa je bil propad antičnih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne pozna v takšni obliki.<ref name=":29">Štih, P. (1996), str. 75</ref> Prelom lahko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: župan in [[Kosezi|kosez]] sta pojma, ki ju ta prostor v antiki ni poznal. Spremenilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: antična kvadratna razdelitev polja je izginila, tista, ki jo poznamo danes, pa je povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od frankovske dobe naprej. Spremenila se je tudi duhovna podoba prostora.<ref name=":29" /> Pozna antika je čas, ko se je v slovenskem prostoru popolnoma uveljavilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebivalstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilnice), napisi s krščansko vsebino, predmeti za liturgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena organizacija s prihodom novega ([[Poganstvo|poganskega]]) ljudstva propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot vemo, so bili prebivalci tega prostora (ki so se naselili) pokristjanjeni šele med drugo polovico 8. in prvo polovico 9. stoletja.<ref name=":29" /> [[Arheogenetika|Arheogenetska]] študija iz leta 2023, ki je temeljila na 146 vzorcih, je potrdila, da je širjenje Slovanov posledica velikih premikov ljudi, tako moških kot žensk, s specifičnim vzhodnoevropskim poreklom in da "več kot polovica prednikov večine ljudstev na današnjem Balkanu izvira zaradi slovanskih migracij (ok. 6.-7. stoletje).<ref name="Olalde2023">{{Navedi časopis|last=Olalde|first=Iñigo|last2=Carrión|first2=Pablo|date=December 7, 2023|title=A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations|journal=[[Cell (journal)|Cell]]|volume=186|issue=25|pages=P5472–5485.E9|doi=10.1016/j.cell.2023.10.018|pmc=10752003|pmid=38065079|doi-access=free}}</ref> Veliki nabor podatkov je pokazal, da haploskupini Y-DNK [[Haploskupina I2a-L621|I2a-L621]] in [[Haploskupina R1a-Z282|R1a-Z282]] v antiki nista prisotni in se pojavljata šele od zgodnjega srednjega veka, »vedno povezani z vzhodnoevropskimi sorodnimi predniki v avtosomnem genomu, na Balkanu v zgodnjem srednjem veku«.<ref name="Olalde2023" /><ref>{{Navedi revijo|last=Olalde|first=Iñigo|last2=Carrión|first2=Pablo|last3=Mikić|first3=Ilija|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Lazaridis|first6=Iosif|last7=Mah|first7=Matthew|last8=Korać|first8=Miomir|last9=Golubović|first9=Snežana|date=2023-12-07|title=A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations|url=https://www.cell.com/cell/abstract/S0092-8674(23)01135-2|magazine=Cell|language=en|volume=186|issue=25|issn=0092-8674|pmid=38065079}}</ref> Študija tako kontrira slovenske in ostale balkanske avtohtonistične teorije. Jezikoslovci izpostavljajo, da avtohtonistične teorije pogosto temeljijo na nestrokovni metodologiji, primerjanju podobno zvenečih besed in poljudnih etimologijah, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. Opozarjajo tudi na poenostavljenem razumevanju evropske kulturne, politične in etnične zgodovine, samovoljno prirejanje prevodov in nekonsistentnost ter tudi očitna protislovja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Snoj|first=M.|date=1984|title=So bili Etruščani Slovani? : ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|magazine=Naši razgledi : NR : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|cobiss=13378349|issn=0547-3276}}</ref><ref>{{cite book|last1=Plut-Pregelj|first1=Leopoldina|first2=Carole|last2=Rogel|date=2010|title=The A to Z of Slovenia|location=Lanham, MD|publisher=[[Scarecrow Press]]|page=481}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=Znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> kar vodi do napačnih zaključkov. Vse to kaže, da avtohtonistične razlage nimajo močnih strokovnih temeljev. Takšne teorije so pravzaprav različni zgodovinski miti, ki skušajo narodno zgodovino predstaviti drugače, kot je resnična, pri čemer jih zgodovinski kritiki hitro označijo kot šibke in nevzdržne. Pomembno je razlikovati med znanstveno preučevanjem preteklosti, ki temelji na preverljivih virih in metodah, ter ideološko obarvanimi, neznanstvenimi razlagami. Slovenski narod se je v današnjem območju oblikoval postopno in ima več prednikov, zato ''svobodno'' ponavljanje avtohtonističnih trditev ne nadomešča strokovne historiografije in ne odraža zaključenega znanstvenega dogovora. V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremenljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci - tako kot vsi ostali narodi – celo vrsto prednikov, ki se niso izrazili: od antičnih staroselcev (to so romanizirani Iliro-Kelti<ref name=":52">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref>) preko [[Hrvati|Hrvatov]], [[Furlani|Furlanov]], [[Avari|Avarov]], [[Karantanci|Karantancev]], [[Madžarska|Madžarov]], [[Nemci|Nemcev]], do [[Uskoki|Uskokov]] in drugih. Naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka je dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še danes. Predvsem zaradi tega je priznano, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili tudi iz drugih korenin.<ref>Štih, P. (1996), str. 78-79</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * Mario Alinei. ''Origini delle lingue d'Europa''. Vol. I, II: ''La teoria della continuitá''. Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4. * Bor, Matej; Šavli, Jožko; Tomažič, Ivan (1989). ''Veneti: naši davni predniki''. Ljubljana. {{COBISS|ID=8083456}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c.500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * Guštin, Mitja (ur). ''Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen''. Ljubljana, 2002. {{COBISS|ID=3411552}} * [[Simona Klemenčič|Klemenčič, Simona]], ''Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?)'', Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131; [https://www.academia.edu/6353237/Klemen%C4%8Di%C4%8D_Ve_rov_ne_curri_Ali_smo_Slovenci_Veneti_in_zakaj_ne_ celotno besedilo v PDF] * Kos, Franc (1906). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * [[Janez Peršič|Peršič, Janez]], »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126; * {{cite journal|last=Petrič|first=Robert|year=2007|title=Venetska teorije in izvor Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/petric07.pdf|journal=Korenine|volume=6|pages=65–85}} * {{Cite book|title=Staroselci v Alpah: izbrani prispevki: zbornik konferenc Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2021|type=zbornik|editor=Rant, Jože; Krnel-Umek, Duša|cobiss=66985219}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'', doktorska disertacija. Wien: [R. Steinacher]. * {{Navedi revijo|last=Šiško|first=Andrej|date=2013|title=Slovenci, sloveni, slovenski in Slovenija v dveh starih kronikah panonskih Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik12/Slovenci-in-Slovenija-(%C5%A0i%C5%A1ko).pdf|magazine=Korenine slovenskega naroda}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{cite book|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Cite book|author=Vodopivec|title=Starejša slovenska etnogeneza|publisher=Jutro|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=252847872|first=Vinko}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * [[Peter Turk|Turk, Peter]]. ''Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir''. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: [http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm celotno besedilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927022532/http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm|date=2007-09-27}} {{COBISS|ID=7459170}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|author=Zbigniew Gołąb|year=1992|title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view.|publisher=Columbus: Slavica Publishers|isbn=0-89357-231-4|cobiss=36703744|pages=}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. == Zunanje povezave == * {{cite web|last1=Petrovčič|first1=Vida|last2=Anžur|first2=Matjaž|last3=Rant|first3=Jože|last4=Pleterski|first4=Andrej|last5=Perdih|first5=Anton|last6=Jezernik|first6=Božidar|title=Slovenci skozi čas in v prostoru: Polnočni klub|website=RTV Slovenija|date=2015-04-03|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/polnocni-klub/174328794|cobiss=57207650|language=sl}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Avtohtonistične teorije]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] k7164jf2qrw4ii94vyi57q91uadnvb6 Predloga:Table row counter/dok 10 597465 6655474 6620201 2026-04-03T19:31:46Z Janezdrilc 3152 pp kat 6655474 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Template shortcut|TRC}} {{lua|Module:Table row counter}} <!------------------------------------------------------------------- Place categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]). --------------------------------------------------------------------> This template counts the number of rows in wikitext tables. It does not work with nested tables, HTML tables, or tables contained in templates. It will also ignore {{tag|nowiki}} tags and {{tag|pre}} tags. The template works by getting the wikitext source of a page and counting the number of tables in that source. This means that the template will not return the correct number of rows on preview, as it will still be using the old version of the page to count from. This also means that if there is more than one wikitext table on a page, you need to specify the number or the ID of the table manually. == Redirects == *'''{{tl|TRC}}''' *'''{{tl|trc}}''' == Usage == '''Table ID''' &#123;{table row counter|id=''id''}} '''Table number''' &#123;{table row counter|tableno=''number''}} '''All parameters''' &#123;{table row counter|id=''id''|tableno=''number''|ignore=''number''|page=''pagename''}} == Parameters == * '''id''' - if specified, the template will decide which table to use by its ID. IDs can be assigned to wikitables by adding the text <code>id="''id''"</code> to the first line of the table (the same line as the <code>{|</code> code). IDs can consist only of uppercase letters, lowercase letters, and numbers. Blank spaces are not permitted. '''Dashes do not work''' (for example a date range of 2000-2017). The template is particular in that the ID in the first line of the table must have quotes around it: <code>{| id="''id''"</code> But the ID parameter in the template must NOT have quotes around it: <code>&#123;{table row counter|id=''id''}}</code> * '''tableno''' - the number of the table to use, if there is more than one table on the page. Defaults to 1. * '''ignore''' - the number of rows to ignore. If specified, the template subtracts this number of rows from the count. This is useful if you do not need to count header rows at the top or bottom. Count rows, not lines of text within those rows. * '''page''' - the page to work on. Defaults to the current page. == Example with header cells == '''The table to be used''' <pre>{| class="wikitable" id="foo" !Column 1 !Column 2 |- | Cell 1 || Cell 2 |- | Cell 3 || Cell 4 |- | Cell 5 || Cell 6 |}</pre> {| class="wikitable" id="foo" !Column 1 !Column 2 |- | Cell 1 || Cell 2 |- | Cell 3 || Cell 4 |- | Cell 5 || Cell 6 |} '''Code and result''' * <code><nowiki>{{table row counter|id=foo|page=Template:Table row counter/doc}}</nowiki></code> &rarr; {{table row counter|id=foo|page=Predloga:Table row counter/dok}} == Example without header cells == '''Note that the counter does not count the first row.''' <pre>{| class="wikitable" id="foo2" | Cell 1 || Cell 2 |- | Cell 3 || Cell 4 |- | Cell 5 || Cell 6 |}</pre> {| class="wikitable" id="foo2" | Cell 1 || Cell 2 |- | Cell 3 || Cell 4 |- | Cell 5 || Cell 6 |} '''Code and result''' * <code><nowiki>{{table row counter|id=foo2|page=Template:Table row counter/doc}}</nowiki></code> &rarr; {{table row counter|id=foo2|page=Predloga:Table row counter/dok}} * <code><nowiki>{{#expr: {{table row counter|id=foo2|page=Template:Table row counter/doc}} + 1 }}</nowiki></code> &rarr; {{#expr: {{table row counter|id=foo2|page=Predloga:Table row counter/dok}} + 1 }} == See also == *Template:Static column begin - {{tl|TRC}} is often used within that template. <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below here, interwikis to Wikidata.--> [[Kategorija:Predloge za tabele in stolpce]] }}</includeonly> cwl7hexsrm9xq7m4fd6ptflfpm5kz72 Kaja Dobrovoljc 0 598132 6655478 6655164 2026-04-03T19:48:05Z ~2026-20428-40 257580 Predlog za izbris 6655478 wikitext text/x-wiki {{brisanje|Razlog=kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf}} {{brisanje|Razlog=Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.}} {{primarni viri}} {{infopolje oseba |organization = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani]]; [[Institut »Jožef Stefan«]] |website=https://kajad.github.io/ }} '''Kaja Dobrovoljc''' [ka:ja dɔbrɔˈvoːlts] je univerzitetna diplomirana [[prevajalec|prevajalka]] in doktorica [[slovenistika|slovenistike]]. Je znanstvena sodelavka na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]][[Univerza v Ljubljani| Univerze v Ljubljani]] in na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]] na odseku za umetno inteligenco in pri slovenskem nacionalnem konzorciju CLARIN.SI<ref>{{navedi splet|title=CLARIN.SI |work=Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije – Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia|url=https://www.clarin.si/info/o-projektu/}}</ref>, ki deluje v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN<ref>{{navedi splet|title=CLARIN|work=The Research Infrastructure for Language as Social and Cultural Data|url=https://www.clarin.eu/}}</ref>. Kot raziskovalka sodeluje tudi s [[CJVT - Center za jezikovne vire in tehnologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|work= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Izobrazba== Leta 2011 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz [[prevajanje|prevajalstva]] ([[angleščina]] in [[francoščina]]) z nalogo, naslovljeno ''Besedilnozvrstni pregled prevajanja iz francoščine v slovenščino v slovenskih prevajalskih agencijah.'' Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2018 doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] ''Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev''. Glavno področje disertacije je [[analiza diskurza]], ki se osredotoča na to, »kako jezikovni uporabniki stavke, povedi, izjave ali kakorkoli drugače opredeljene sporočilno zaključene enote povezujejo z njihovim kontekstom« (Dobrovoljc 2018: 9).<ref>{{cite book|title =Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev | work =Kaja Dobrovoljc (doktorska disertacija)|cobiss = 294106368}}</ref> ==Znanstvenoraziskovalna področja== Glavna raziskovalna področja, za katera se zanima, med drugim vključujejo [[korpusno jezikoslovje]], [[odvisnostna skladnja|odvisnostno skladnjo]], [[analiza diskurza|analizo diskurza]], [[govorjeni jezik]] in [[procesiranje naravnih jezikov]].<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL)|url=https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Projekti== ===Trenutni projekti (2025)<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Osebna spletna stran|url=https://kajad.github.io/}}</ref> === *Sodeluje pri projektu LLM4DH (Large Language Models for Digital Humanities), katerega cilj je razširiti raziskovalno dejavnost na področju jezikovnih tehnologij, umetne inteligence in digitalne humanistike v slovenskem okolju. Projekt traja od septembra 2024 do septembra 2027.<ref>{{navedi splet|title=LLM4DH|work=Large Language Models for Digital Humanities|url=https://www.cjvt.si/llm4dh/en/}}</ref> *AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki je projekt, ki se zavzema za povezovanje raziskovalcev s področij [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], [[družboslovje|družboslovja]] in [[digitalna humanistika|digitalne humanistike]]. Projekt financira [[Evropska unija]] in traja od 2025 do 2030.<ref>{{navedi splet|title=AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki |work= AI4DH: Centre of Excellence in Artificial Intelligence for Digital Humanities|url=https://ai4dh.eu/}}</ref> *Med 23. 9. 2022 in 22. 9. 2026 bo sodelovala pri projektu UniDive: Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology. Projekt traja od 2022 do 2026. Cilj projekta je omogočiti učinkovit dostop do jezikovnih podatkov. Med drugim se osredotočajo na obdelavo naravnega jezika (NLP – natural language processing) in na spodbujanje in usklajevanje jezikovnih virov in tehnologij, katerih razvoj temelji na univerzalnosti raznolikosti.<ref>{{navedi splet|title= UniDive |work=Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology |url=https://www.cost.eu/actions/CA21167/}}</ref> ===Izbrani pretekli projekti<ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|work= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Osebna spletna stran|url=https://kajad.github.io/}}</ref> === *Od 1. 10. 2022 do 31. 5. 2025 je vodila podoktorski projekt SPOT – Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine<ref>{{navedi splet|title=SPOT|work= Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine|url=https://spot.ff.uni-lj.si/}}</ref>. *Sodelovala je pri projektu SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator, ki je potekal v letih 2022 in 2023. Vodja projekta je bil Iztok Kosem, glavni namen projekta je bila nadgradnja portala raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI s storitvami, ki bi portal, predvsem pa korpuse, približali širši množici uporabnikov. V okviru projekta sta nastali novi jezikovni orodji, in sicer Korpusnik, ki nudi hiter osnovni pregled rabe besed v petih korpusih slovenščine: Gigafida 2.0, Trendi 2023-09, OSS 1.0, JANES 1.0 in Gos 2.0. in SENTA – aplikacija, ki identificira in poenostavi kompleksne povedi, pripravi tudi analizo z osnovno statistiko besedila. Oba vira sta prilagojena tudi osebam s posebnimi potrebami.<ref>{{navedi splet|title=SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator |work=SLOKIT: CLARIN.SI tool for corpus data analysis and summarization |url=https://slokit.ijs.si/}}</ref> *Med 2020 in 2023 je sodelovala pri projektu RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment). S projektom so želeli zadovoljiti potrebe po računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij za slovenščino. Projekt je financiralo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet|title=RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju|work=DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment|url =https://rsdo.slovenscina.eu/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Portal slovenščina.eu|work=Odprtokodna orodja za slovenski jezik v digitalnem okolju|url=https://slovenscina.eu/}}</ref> *Med 1. 2. 2018 in 31. 7. 2022 je potekal evropski projekt ELEXIS: European Lexicographic Infrastructure, ki ga je koordiniral Institut Jožef Stefan. S projektom so želeli integrirati, razširiti in harmonizirati nacionalna prizadevanja na področju leksikologije. Cilj je bil ustvariti trajnostno evropsko infrastrukturo, ki bi omogočala učinkovit dostop do visokokakovostnih leksikalnih podatkov, in zapolniti vrzel med bolj in manj razvitimi skupnostmi raziskovalcev in znanstvenikov, ki se ukvarjajo z leksikografskimi viri. Orodja in storitve, nastali s projektom so, med drugim: **Lexonomy – na oblaku temelječ sistem za pisanje slovarjev in objavljanje spletnih slovarjev; **OneClick Dictionary, ki omogoča hitro in avtomatsko ustvarjanje osnutkov slovarjev; **Elexifier, ki je orodje za pretvorbo slovarjev v strojno berljiv format (TEI).<ref>{{navedi splet|title=ELEXIS |work= European Lexicographic Infrastructure |url= https://project.elex.is/}}</ref> *S projektom Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri (krajše: SLED), ki je trajal od 1. 9. 2021 do 30. 10. 2022, so želeli izdelati spremljevalni korpus, ki je nujno potrebna infrastruktura za spremljanje, opazovanje, pa tudi popisovanje različnih diahronih jezikovnih fenomenov. Projekt z orodjem za tematsko označevanje besedil manjša tudi manko na področju priprave metainformacij o besedilih v jezikoslovnih korpusih, kar trenutno ovira hitrejše podrobnejše jezikoslovne analize.<ref>{{navedi splet|title=SLED:Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri |work=SLED: Monitor Corpus for Slovene and Related Resources |url=https://sled.ijs.si/}}</ref> *Projekt Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (NSSSS: New grammar of contemporary standard Slovene) je trajal od leta 2017 do leta 2020 in je raziskoval jezikoslovne metodološke temelje za celostno analizo sodobne pisne in govorjene slovenščine.<ref>{{navedi splet|title=NSSSS:Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode |work=NSSSS: New grammar of contemporary standard Slovene (uradna spletna stran projekta) |url=https://slovnica.ijs.si/?lang=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode |work= Raziskovalni projekt ([[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI UL]]) |url=https://fri.uni-lj.si/sl/projekti/505}}</ref> *Med 2019 in 2024 je bila članica raziskovalnega programa Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik. V programu so raziskovali sodobni jezik, potrebe in možnosti, ki prinaša pospešena digitalizacija jezikov in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Kaja Dobrovoljc se je ukvarjala predvsem z razvojem strojno berljivih besedilnih in slovarskih podatkovnih zbirk ter njihovo uporabo v deskriptivnih jezikoslovnih raziskavah.<ref>{{navedi splet|title=Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik|work=Raziskovalni projekt ([[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI UL]]) |url=https://www.fri.uni-lj.si/sl/projekti/1586}}</ref> ===Vsi raziskovalni projekti (2025)=== {|class="wikitable" |+ Kaja Dobrovoljc: raziskovalni projekti |- !Leto !!Raziskovalni projekt !!Vloga |- |2025–2030 ||AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki (Centre of excellence for artificial intelligence in digital humanities) ||/ |- |2024–2027 ||LLM4DH: Large Language Models for Digital Humanities ||vodja naloge projekta |- |2022–2026 ||UniDive: Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology ||/ |- |1. 10. 2022–31. 5. 2025 ||SPOT: Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine (Treebank-Driven Approach to the Study of Spoken Slovenian) ||vodja projekta |- | 2024 ||STARK 2: Enhancement of the STARK tool for analysing parsed corpora ||vodja projekta |- |2022–2023 ||SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator (CLARIN.SI service for corpus data analysis and summarization) ||vodja delovnega sklopa projekta |- |2022 ||CLARIN.SI: Drevesnik online service for Slovenian treebank querying ||vodja projekta |- |2020–2023 ||RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment) ||vodja naloge projekta |- |2021–2022 ||SLED: Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri (Monitor Corpus for Slovene and Related Resources) ||/ |- |1. 2. 2018–31. 7. 2022 ||ELEXIS: European Lexicographic Infrastructure ||/ |- |2017–2020 ||NSSSS: Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (New grammar of contemporary standard Slovene) ||vodja delovnega sklopa projekta |- |2019–2020 ||KOLOS: Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (Collocation as a basis for lang. description: semantic and temporal perspective) ||/ |- |2019 ||STARK: dependency tree extraction tool ||vodja projekta |- |2018–2019 ||Slovenščina na dlani (Slovene in the palm of your hand: interactive e-environment for teaching Slovene) ||/ |- |2014–2015 ||Language Resources Portal || razvijalka projekta |- |2012–2013 ||Language Technology Seminars for Teachers ||koordinatorica projekta |- |2012 ||xLike - Cross Lingual Knowledge Extraction ||/ |- |2012 ||PISA Dependency Treebank for Slovene Student Assessment Texts ||/ |- |2010–2013 ||SSJ: Communication in Slovene ||/ |} ==Nagrade in štipendije== {|class="wikitable" |+ Kaja Dobrovoljc: nagrade in štipendije |- |2020 ||E-Pub Special Mention Award at the Slovenian Book Fair (Gigafida 2.0 Corpus) |- |2018 ||University of Ljubljana Best Research Achievement (Thesaurus of Modern Slovene) |- |2013–2015 ||Štipendija Škrabčeve ustanove |- |2006 ||Zlata matura |- |2001–2010 ||Zoisova štipendija |} ==Zunanje povezave== *'''SICRIS:''' Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/41835] *'''COBISS+''' [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=kaja+dobrovoljc&db=cobib&mat=allmaterials&start=10] *'''Google scholar''' [https://scholar.google.com/citations?user=KWq-H4AAAAAJ&hl=en] *'''ResearchGate''' [https://www.researchgate.net/profile/Kaja-Dobrovoljc] *'''ORCID''' [https://orcid.org/0000-0002-5909-7965] *'''CJVT''' [https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/] *'''Nacionalni portal odprte znanosti''' [https://openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?t=s&q=1%3a0%3aKaja+Dobrovoljc%3b] *'''Repozitorij CLARIN.SI''' Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia [https://www.clarin.si/repository/xmlui/browse?page=1&rpp=80&type=author&value=Dobrovoljc,%20Kaja&order=DESC&locale-attribute=sl] Dr. Kaja Dobrovoljc je sodelovala tudi na različnih podkastih in konferencah, med drugim tudi: * na podkastu Vala 202 '''Jezikanje''' v oddaji z naslovom ''Govoriti in pisati, dva različna jezika'' in *'''ESFRI - Strategy Forum on Research Infrastructures''': Fundamental and applied science led in European RIs, ESFRI 20th Anniversary Conference (25.3. 2022) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dobrovoljc, Kaja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] iqaokcrqb5rf6kipdc8bnenilgmonta 6655491 6655478 2026-04-03T20:32:06Z Upwinxp 126544 predlog za brisanje 6655491 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{primarni viri}} {{infopolje oseba |organization = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani]]; [[Institut »Jožef Stefan«]] |website=https://kajad.github.io/ }} '''Kaja Dobrovoljc''' [ka:ja dɔbrɔˈvoːlts] je univerzitetna diplomirana [[prevajalec|prevajalka]] in doktorica [[slovenistika|slovenistike]]. Je znanstvena sodelavka na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]][[Univerza v Ljubljani| Univerze v Ljubljani]] in na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]] na odseku za umetno inteligenco in pri slovenskem nacionalnem konzorciju CLARIN.SI<ref>{{navedi splet|title=CLARIN.SI |work=Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije – Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia|url=https://www.clarin.si/info/o-projektu/}}</ref>, ki deluje v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN<ref>{{navedi splet|title=CLARIN|work=The Research Infrastructure for Language as Social and Cultural Data|url=https://www.clarin.eu/}}</ref>. Kot raziskovalka sodeluje tudi s [[CJVT - Center za jezikovne vire in tehnologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|work= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Izobrazba== Leta 2011 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz [[prevajanje|prevajalstva]] ([[angleščina]] in [[francoščina]]) z nalogo, naslovljeno ''Besedilnozvrstni pregled prevajanja iz francoščine v slovenščino v slovenskih prevajalskih agencijah.'' Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2018 doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] ''Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev''. Glavno področje disertacije je [[analiza diskurza]], ki se osredotoča na to, »kako jezikovni uporabniki stavke, povedi, izjave ali kakorkoli drugače opredeljene sporočilno zaključene enote povezujejo z njihovim kontekstom« (Dobrovoljc 2018: 9).<ref>{{cite book|title =Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev | work =Kaja Dobrovoljc (doktorska disertacija)|cobiss = 294106368}}</ref> ==Znanstvenoraziskovalna področja== Glavna raziskovalna področja, za katera se zanima, med drugim vključujejo [[korpusno jezikoslovje]], [[odvisnostna skladnja|odvisnostno skladnjo]], [[analiza diskurza|analizo diskurza]], [[govorjeni jezik]] in [[procesiranje naravnih jezikov]].<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL)|url=https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Projekti== ===Trenutni projekti (2025)<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Osebna spletna stran|url=https://kajad.github.io/}}</ref> === *Sodeluje pri projektu LLM4DH (Large Language Models for Digital Humanities), katerega cilj je razširiti raziskovalno dejavnost na področju jezikovnih tehnologij, umetne inteligence in digitalne humanistike v slovenskem okolju. Projekt traja od septembra 2024 do septembra 2027.<ref>{{navedi splet|title=LLM4DH|work=Large Language Models for Digital Humanities|url=https://www.cjvt.si/llm4dh/en/}}</ref> *AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki je projekt, ki se zavzema za povezovanje raziskovalcev s področij [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], [[družboslovje|družboslovja]] in [[digitalna humanistika|digitalne humanistike]]. Projekt financira [[Evropska unija]] in traja od 2025 do 2030.<ref>{{navedi splet|title=AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki |work= AI4DH: Centre of Excellence in Artificial Intelligence for Digital Humanities|url=https://ai4dh.eu/}}</ref> *Med 23. 9. 2022 in 22. 9. 2026 bo sodelovala pri projektu UniDive: Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology. Projekt traja od 2022 do 2026. Cilj projekta je omogočiti učinkovit dostop do jezikovnih podatkov. Med drugim se osredotočajo na obdelavo naravnega jezika (NLP – natural language processing) in na spodbujanje in usklajevanje jezikovnih virov in tehnologij, katerih razvoj temelji na univerzalnosti raznolikosti.<ref>{{navedi splet|title= UniDive |work=Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology |url=https://www.cost.eu/actions/CA21167/}}</ref> ===Izbrani pretekli projekti<ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|work= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Osebna spletna stran|url=https://kajad.github.io/}}</ref> === *Od 1. 10. 2022 do 31. 5. 2025 je vodila podoktorski projekt SPOT – Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine<ref>{{navedi splet|title=SPOT|work= Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine|url=https://spot.ff.uni-lj.si/}}</ref>. *Sodelovala je pri projektu SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator, ki je potekal v letih 2022 in 2023. Vodja projekta je bil Iztok Kosem, glavni namen projekta je bila nadgradnja portala raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI s storitvami, ki bi portal, predvsem pa korpuse, približali širši množici uporabnikov. V okviru projekta sta nastali novi jezikovni orodji, in sicer Korpusnik, ki nudi hiter osnovni pregled rabe besed v petih korpusih slovenščine: Gigafida 2.0, Trendi 2023-09, OSS 1.0, JANES 1.0 in Gos 2.0. in SENTA – aplikacija, ki identificira in poenostavi kompleksne povedi, pripravi tudi analizo z osnovno statistiko besedila. Oba vira sta prilagojena tudi osebam s posebnimi potrebami.<ref>{{navedi splet|title=SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator |work=SLOKIT: CLARIN.SI tool for corpus data analysis and summarization |url=https://slokit.ijs.si/}}</ref> *Med 2020 in 2023 je sodelovala pri projektu RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment). S projektom so želeli zadovoljiti potrebe po računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij za slovenščino. Projekt je financiralo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet|title=RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju|work=DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment|url =https://rsdo.slovenscina.eu/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Portal slovenščina.eu|work=Odprtokodna orodja za slovenski jezik v digitalnem okolju|url=https://slovenscina.eu/}}</ref> *Med 1. 2. 2018 in 31. 7. 2022 je potekal evropski projekt ELEXIS: European Lexicographic Infrastructure, ki ga je koordiniral Institut Jožef Stefan. S projektom so želeli integrirati, razširiti in harmonizirati nacionalna prizadevanja na področju leksikologije. Cilj je bil ustvariti trajnostno evropsko infrastrukturo, ki bi omogočala učinkovit dostop do visokokakovostnih leksikalnih podatkov, in zapolniti vrzel med bolj in manj razvitimi skupnostmi raziskovalcev in znanstvenikov, ki se ukvarjajo z leksikografskimi viri. Orodja in storitve, nastali s projektom so, med drugim: **Lexonomy – na oblaku temelječ sistem za pisanje slovarjev in objavljanje spletnih slovarjev; **OneClick Dictionary, ki omogoča hitro in avtomatsko ustvarjanje osnutkov slovarjev; **Elexifier, ki je orodje za pretvorbo slovarjev v strojno berljiv format (TEI).<ref>{{navedi splet|title=ELEXIS |work= European Lexicographic Infrastructure |url= https://project.elex.is/}}</ref> *S projektom Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri (krajše: SLED), ki je trajal od 1. 9. 2021 do 30. 10. 2022, so želeli izdelati spremljevalni korpus, ki je nujno potrebna infrastruktura za spremljanje, opazovanje, pa tudi popisovanje različnih diahronih jezikovnih fenomenov. Projekt z orodjem za tematsko označevanje besedil manjša tudi manko na področju priprave metainformacij o besedilih v jezikoslovnih korpusih, kar trenutno ovira hitrejše podrobnejše jezikoslovne analize.<ref>{{navedi splet|title=SLED:Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri |work=SLED: Monitor Corpus for Slovene and Related Resources |url=https://sled.ijs.si/}}</ref> *Projekt Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (NSSSS: New grammar of contemporary standard Slovene) je trajal od leta 2017 do leta 2020 in je raziskoval jezikoslovne metodološke temelje za celostno analizo sodobne pisne in govorjene slovenščine.<ref>{{navedi splet|title=NSSSS:Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode |work=NSSSS: New grammar of contemporary standard Slovene (uradna spletna stran projekta) |url=https://slovnica.ijs.si/?lang=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode |work= Raziskovalni projekt ([[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI UL]]) |url=https://fri.uni-lj.si/sl/projekti/505}}</ref> *Med 2019 in 2024 je bila članica raziskovalnega programa Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik. V programu so raziskovali sodobni jezik, potrebe in možnosti, ki prinaša pospešena digitalizacija jezikov in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Kaja Dobrovoljc se je ukvarjala predvsem z razvojem strojno berljivih besedilnih in slovarskih podatkovnih zbirk ter njihovo uporabo v deskriptivnih jezikoslovnih raziskavah.<ref>{{navedi splet|title=Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik|work=Raziskovalni projekt ([[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI UL]]) |url=https://www.fri.uni-lj.si/sl/projekti/1586}}</ref> ===Vsi raziskovalni projekti (2025)=== {|class="wikitable" |+ Kaja Dobrovoljc: raziskovalni projekti |- !Leto !!Raziskovalni projekt !!Vloga |- |2025–2030 ||AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki (Centre of excellence for artificial intelligence in digital humanities) ||/ |- |2024–2027 ||LLM4DH: Large Language Models for Digital Humanities ||vodja naloge projekta |- |2022–2026 ||UniDive: Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology ||/ |- |1. 10. 2022–31. 5. 2025 ||SPOT: Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine (Treebank-Driven Approach to the Study of Spoken Slovenian) ||vodja projekta |- | 2024 ||STARK 2: Enhancement of the STARK tool for analysing parsed corpora ||vodja projekta |- |2022–2023 ||SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator (CLARIN.SI service for corpus data analysis and summarization) ||vodja delovnega sklopa projekta |- |2022 ||CLARIN.SI: Drevesnik online service for Slovenian treebank querying ||vodja projekta |- |2020–2023 ||RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment) ||vodja naloge projekta |- |2021–2022 ||SLED: Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri (Monitor Corpus for Slovene and Related Resources) ||/ |- |1. 2. 2018–31. 7. 2022 ||ELEXIS: European Lexicographic Infrastructure ||/ |- |2017–2020 ||NSSSS: Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (New grammar of contemporary standard Slovene) ||vodja delovnega sklopa projekta |- |2019–2020 ||KOLOS: Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (Collocation as a basis for lang. description: semantic and temporal perspective) ||/ |- |2019 ||STARK: dependency tree extraction tool ||vodja projekta |- |2018–2019 ||Slovenščina na dlani (Slovene in the palm of your hand: interactive e-environment for teaching Slovene) ||/ |- |2014–2015 ||Language Resources Portal || razvijalka projekta |- |2012–2013 ||Language Technology Seminars for Teachers ||koordinatorica projekta |- |2012 ||xLike - Cross Lingual Knowledge Extraction ||/ |- |2012 ||PISA Dependency Treebank for Slovene Student Assessment Texts ||/ |- |2010–2013 ||SSJ: Communication in Slovene ||/ |} ==Nagrade in štipendije== {|class="wikitable" |+ Kaja Dobrovoljc: nagrade in štipendije |- |2020 ||E-Pub Special Mention Award at the Slovenian Book Fair (Gigafida 2.0 Corpus) |- |2018 ||University of Ljubljana Best Research Achievement (Thesaurus of Modern Slovene) |- |2013–2015 ||Štipendija Škrabčeve ustanove |- |2006 ||Zlata matura |- |2001–2010 ||Zoisova štipendija |} ==Zunanje povezave== *'''SICRIS:''' Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/41835] *'''COBISS+''' [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=kaja+dobrovoljc&db=cobib&mat=allmaterials&start=10] *'''Google scholar''' [https://scholar.google.com/citations?user=KWq-H4AAAAAJ&hl=en] *'''ResearchGate''' [https://www.researchgate.net/profile/Kaja-Dobrovoljc] *'''ORCID''' [https://orcid.org/0000-0002-5909-7965] *'''CJVT''' [https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/] *'''Nacionalni portal odprte znanosti''' [https://openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?t=s&q=1%3a0%3aKaja+Dobrovoljc%3b] *'''Repozitorij CLARIN.SI''' Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia [https://www.clarin.si/repository/xmlui/browse?page=1&rpp=80&type=author&value=Dobrovoljc,%20Kaja&order=DESC&locale-attribute=sl] Dr. Kaja Dobrovoljc je sodelovala tudi na različnih podkastih in konferencah, med drugim tudi: * na podkastu Vala 202 '''Jezikanje''' v oddaji z naslovom ''Govoriti in pisati, dva različna jezika'' in *'''ESFRI - Strategy Forum on Research Infrastructures''': Fundamental and applied science led in European RIs, ESFRI 20th Anniversary Conference (25.3. 2022) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dobrovoljc, Kaja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] fxdosnrrfy8al8k63zx0e5o9oet4aat Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6655356 6655151 2026-04-03T14:23:06Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6655356 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] e7vtxadc7zmisnc6om1nzpn1kf1s029 6655361 6655356 2026-04-03T14:42:34Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6655361 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] j3qek29clfb1jqb83z3nxwt8h402ect 6655401 6655361 2026-04-03T16:02:34Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655401 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] b00nqxtf6a7mqclo3t5nq88c5cvdenw 6655447 6655401 2026-04-03T18:18:39Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655447 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] kfrlmqedgwf6h55orfrj0js3rotvnlz 6655455 6655447 2026-04-03T18:50:13Z Yerpo 8417 +1 6655455 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 6xokebwqvx0wbchbdr1q8i1d0jea63h 6655469 6655455 2026-04-03T19:14:51Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6655469 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Severni Kavkaz]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] gco99ep510j3bfsusykxmzu3ch9eo4b 6655482 6655469 2026-04-03T19:57:43Z Upwinxp 126544 pp, +1 6655482 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] rhcygwgl62fp7dk0pnykkcwqg4rl92e 6655579 6655482 2026-04-04T07:31:25Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ zarota 6655579 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] mosjuh71alsmzd4wlf2jibe6bwaddkt 6655589 6655579 2026-04-04T08:07:37Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655589 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] eg78djxwkdf6sg75gk19fgxo6ksc1ci Pogovor:Ana Gligić 1 599883 6655456 6649929 2026-04-03T18:51:17Z Yerpo 8417 {{WPMED}} 6655456 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=low}} {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=znanost |tema2=ženske |država=Srbija}} a3aisfm7qhbaxxop5fi87mzazvfry7t Osnutek:PoraVnava d.o.o. 118 599889 6655299 6655295 2026-04-03T12:02:46Z Oleksandr Miziuk 256992 6655299 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019. Po teh podatkih je podjetje poraVnava d.o.o. doseglo 708.475,57 evra prihodkov ter imelo povprečno 14,65 zaposlenega.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po novejših javno dostopnih bonitetnih podatkih za leto 2024 je imelo podjetje 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] 78msekscf1de398nt9bjyq9spr0lfl4 Cerkev Rožica, Beograd 0 600029 6655466 6654971 2026-04-03T19:04:42Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6655466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij (''[[proščenje]])'' je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka'', čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojnopp]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kal-Ro-0338 sveta-vodica.jpg|Vodica je na razpolago za točenje File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Црква Ружица, Београд.jpg|Lestenec iz krogl je nekaj posebnega File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] e7ftwredeabx7p0x1q1y7n2x8yna7xf Nuša Komplet Peperko 0 600186 6655353 6654458 2026-04-03T13:52:25Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6655353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nuša Komplet Peperko''', slovenska [[Dramaturg|dramaturginja]], [[23. december]] [[1983]], [[Celje]]. == Življenje == Nuša Komplet Peperko je slovenska dramaturginja, [[Komparativistika|komparativistka]] in [[Filozofija|filozofinja]]. Leta 2002 je začela z dvopredmetnim študijem primerjalne književnosti in filozofije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], pozneje pa se je vzporedno vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], smer dramaturgija. Prvi študij je zaključila leta 2009 z diplomsko nalogo ''Družina v tragediji. Orest, Hamlet, Saloma – od tragičnega do svetega,'' drugega pa leta 2013 z diplomsko nalogo ''Jaz, praktični dramaturg. Ti? Teoretski okvir s primeri iz dela praktične dramaturgije.'' Poročena je z arhitektom Miho Peperkom. == Delo == Od leta 2014 je samozaposlena v kulturi. Je članica Umetniške četrti (U4) Celje in stalna sodelavka ter producentka v [[Hiša kulture Celje|Hiši kulture Celje]], kjer je vodja [[Veronikina nagrada|Veronikine nagrade]]. Ukvarja se tudi s plesno pedagogiko in pisanjem. Leta 2016 je z ilustratorko Neo Likar izdala slikanico ''Mojstri pajki''. Za svoje delo je leta 2010 dobila Študentsko nagrado Zlatolaska za praktično dramaturgijo pri predstavi ''Saloma'', leta 2014 pa Kristalni celjski grb za študijske dosežke. == Viri == {{refsez}} * https://sigledal.org/geslo/Nu%C5%A1a_Komplet_Peperko Pridobljeno 30. marca 2026. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Komplet Peperko, Nuša}} [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] g5hc6i0bc8wsyrgd7h42877fwukl47l Lev Jašin 0 600218 6655496 6654529 2026-04-03T20:59:20Z FJJ 4310 dod več o reprez. karieri 6655496 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Lev Jašin | image = LevYashin.JPG | full_name = Lev Ivanovič Jašin | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref name="Лев Иванович Яшин">{{cite web|url=http://academydinamo.ru/yashin/|title=Лев Иванович Яшин.|publisher=academydinamo.ru|language=ru|access-date=27 March 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | youthyears1 = 1948–1950 | youthclubs1 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] | years1 = 1950–1970 | clubs1 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] | caps1 = 326 | goals1 = 0 | nationalyears1 = 1956 | nationalteam1 = Sovjetska zveza OI | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 1954–1970 | nationalteam2 = [[Sovjetska nogometna reprezentanca|Sovjetska zveza]] | nationalcaps2 = 74 | nationalgoals2 = 0 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalCountry|{{fb|URS}}}} {{MedalCompetition|[[File:Olympics_rings_(1913-1986).svg|20px|link=Nogomet na poletnih olimpijskih igrah]] [[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1956|ekipno]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Winner|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Francija 1960]]|}} {{Medal|Runner-up|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Španija 1964]]|}} }} '''Lev Ivanovič Jašin''' ({{jezik-ru|Лев Иванович Яшин}}), [[Rusi|ruski]] [[Vratar (nogomet)|nogometni vratar]], * [[22. oktober]] [[1929]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]], † [[20. marec]] [[1990]], Moskva. Jašin velja za najboljšega nogometnega vratarja vseh časov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-9077855/Lev-Ivanovich-Yashin|title=Yashin, Lev Ivanovich|accessdate=2026-03-30|website=Encyclopædia Britannica Online}}</ref> Revolucioniral je igro vratarja; branilcem je vzklikal navodila in zapuščal gol, da bi prestregel podajo ali šel naproti napadalcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/players/player=174638/|title=Yashin, the impregnable Spider|website=FIFA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203005620/http://www.fifa.com/classicfootball/players/player=174638/|archivedate=2013-12-03}}</ref> Zaradi izvrstnih obramb in ker je vedno igral v črnem dresu (pravzaprav zelo temno modrem), sta se ga prijela vzdevka ''črni pajek'' in ''črni panter.''<ref name=":0" /> Nastopil je na treh [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstvih]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]; leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] kot drugi rezervni vratar ni zaigral. Celotno klubsko kariero je igral pri [[NK Dinamo Moskva|Dinamu Moskva]]. Je edini vratar, ki so mu podelili [[FIFA Zlata žoga|Zlato žogo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/44411465|title=Lev Yashin: Bullet-maker to Ballon d'Or - the man who reinvented goalkeeping|date=2018-06-08|accessdate=2026-03-30|website=BBC Sport}}</ref> == Življenje == === Mladost === Rodil se je v delavski družini v Moskvi. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je [[Operacija Barbarossa|nemška vojska bila pred Moskvo]], se je družina preselila v [[Uljanovsk]], kamor so preselili tovarno streliva, v kateri je delal oče. V tovarni je začel delati tudi sam. Leta 1944 se je družina vrnila v Moskvo. Začel je igrati za nogometno ekipo tovarne, v kateri je delal. Pri 18. letih je doživel [[živčni zlom]] in posledično voljo do športa. Na prijateljev predlog se je pridružil vojski, kjer se je ponovno zagrel za nogomet in začel veliko bolj resno trenirati.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/yashin|title=Yashin|date=2018-06-07|accessdate=2026-03-30|website=bbc.co.uk}}</ref> Opazil ga je takratni trener mladinske ekipe Dinama Moskva in ga povabil v ekipo. === Klubska kariera === Leta 1950 je prvič zaigral za člansko ekipo. Po poraznem debiju, v katerem je dobil gol od nasprotnikovega vratarja, je tistega leta nastopil le še enkrat, potem pa ne vse do leta 1953. V tem času je še naprej treniral nogomet in igral za Dinamovo rezervno ekipo, a je bil tudi [[Vratar (hokej na ledu)|hokejski vratar]] pri [[HK Dinamo Moskva|Dinamu Moskva]], s katerim je leta 1953 osvojil [[Sovjetski hokejski pokal|državni pokal]]. Po tem je opustil hokej in se popolnoma posvetil nogometu. Vsi klubsko kariero je igral pri Dinamu Moskva, s katerim je osvojil državno prvenstvo petkrat in državni pokal trikrat.<ref name=":1" /> Zadnjo sezono je odigral leta 1970. === Reprezentančna kariera === Leta 1954 so ga povabili v [[Sovjetska nogometna reprezentanca|reprezentanco]], za katero je zbral 74 nastopov. Z njim so osvojili [[Zlata medalja|zlato medaljo]] na [[Poletne olimpijske igre 1956|olimpijskih igrah 1956]] in prvo [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|evropsko nogometno prvenstvo leta 1960]]. Z odličnimi nastopi na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|svetovnem prvenstvu 1958]] je postal prepoznaven po svetu. Sovjetsko zvezo je sicer izločila Brazilija v četrtfinalu z 2:0, a Jašinove obrambe so preprečile še hujši poraz. Na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|svetovnem prvenstvu 1962]] je Sovjetska zveza prav tako izpadla v četrtfinalu proti [[Čilenska nogometna reprezentanca|Čilu]]. Jašin je med prvenstvom dvakrat utrpel pretres možganov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/articles/lev-yashin-soviet-union-goalkeeper|title=The impregnable Spider {{!}} Lev Yashin tribute|date=2026-01-01|accessdate=2026-04-03|website=FIFA}}</ref>, verjetno je zato naredil več zanj netipičnih napak.<ref>{{Navedi splet|url=http://en.euro2008.uefa.com/history/season=1960/historymaker/index.html|title=Victor Ponedelnik|website=UEFA EURO 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080420210955/http://en.euro2008.uefa.com/history/season%3D1960/historymaker/index.html|archivedate=2008-04-20}}</ref> V skupinskem delu v tekmi proti [[Kolumbijska nogomentna reprezentanca|Kolumbiji]] je Sovjetska zveza že vodila s 4:1, na koncu je Kolumbija izenačila na 4:4. Jašin je prejel dva poceni gola<ref name=":2" />, med drugim neposredno iz [[Udarec iz kota|kota]], kar je edini tak gol v zgodovini moških svetovnih prvenstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifamuseum.com/en/explore/fifamuseumplus/blog/Historic-moments-at-|title=Historic moments at the FIFA Women’s World Cup 2023|accessdate=2026-04-03|website=FIFA Museum}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sportshistoryweekly.com/stories/lev-yashin-soccer-goalie-soviet-union-world-cup,992|title=Blocking Shots and Protecting the 'Russian Border'|date=2021-04-04|accessdate=2026-04-03|website=Sports History Weekly}}</ref> Edini ruski članek o tekmi je Jašina predstavil kot krivca za izpad iz prvenstva. Domači navijači so ga jezni pričakali na letališču in ga s transparenti pozivali, da konča kariero. Dobival je celo grozilna pisma. To obdobje je opisal kot "moje najbolj grenke dneve v nogometu."<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Ballon d'Or recipients}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-bio-nogomet}} [[Kategorija:Ruski nogometaši]] [[Kategorija:Sovjetski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Moskve]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1958]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1960]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1962]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1964]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1970]] 4vtn7crerz1bq4omd7flmr4xsp9c6qd Kacper Tomasiak 0 600375 6655394 6654761 2026-04-03T15:54:45Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6655394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Kacper Tomasiak [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | nationality = {{POL}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[LKS Klimczok Bystra]] | personalbest = 186,5 m ([[Vikersundbakken|Vikersund]] 2026) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025]] | olympicteams = 1 | olympicmedals = 1 | olympicgolds = | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{POL}}}} {{MedalCompetition|Olimpijske igre}} {{MedalSilver|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|posamično, srednja}} {{MedalSilver|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|superekipno}} {{MedalBronze|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|posamično, velika}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalSilver|Whistler 2023|ekipno}} {{MedalSilver|Lillehammer 2026|posamično}} }} '''Kacper Tomasiak''', [[Poljaki|poljski]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[20. januar]] [[2007]], [[Bielsko-Biała]], [[Poljska]]. Je član kluba [[LKS Klimczok Bystra]] in poljske moške skakalne reprezentance. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je osvojil srebrni medalji na ekipni tekmi leta 2023 in posamični leta 2026. Leta 2025 je osvojil naslov poletnega zmagovalca skupnega seštevka v [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]].<ref>{{cite web |url=https://polskieradio24.pl/artykul/3636524,kacper-tomasiak-obchodzi-19-urodziny-niespodziewany-lider-polakow-swietuje |title=Kacper Tomasiak obchodzi 19. urodziny. Niespodziewany lider Polaków świętuje |website=polskieradio24.pl |date=20 January 2026 |access-date=9 February 2026 |language=pl}}</ref> V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 22. novembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025]] v [[Lillehammer]]ju in z 18. mestom prvič osvojil točke svetovnega pokala. 7. decembra istega leta se je na domači tekmi v [[Wisła (mesto)|Wisłi]] prvič uvrstil v deseterico s petim mestom, ki ga je ponovil še 21. decembra na tekmi v [[Engelberg]]u. Leta [[Zimske olimpijske igre 2026|2026]] je prvič nastopil na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]]<ref>{{cite web |url=https://www.polsatsport.pl/wiadomosc/2026-02-06/polacy-juz-z-pierwszymi-skokami-na-igrzyskach-tomasiak-w-czolowce/ |title=Polacy już z pierwszymi skokami na igrzyskach! Tomasiak w czołówce |website=polsatsport.pl |date=5 February 2026 |access-date=9 February 2026 |language=pl}}</ref>, kjer je osvojil srebrni medalji na posamični tekmi na srednji skakalnici<ref>{{cite web |url=https://ekoszalin.pl/artykul/29063-Kacper-Tomasiak-wicemistrzem-olimpijskim-Sensacyjny-srebrny-medal-Polaka-w-Predazzo |title=Kacper Tomasiak wicemistrzem olimpijskim! Sensacyjny srebrny medal Polaka w Predazzo |website=ekoszalin.pl |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026 |language=pl}}</ref> in superekipni tekmi skupaj s [[Paweł Wąsek|Pawłom Wąskom]]<ref>{{cite web |url=https://sport.interia.pl/skoki-narciarskie/news-wasek-i-tomasiak-ze-srebrnymi-medalami-igrzysk-sensacyjne-sc,nId,22601239 |title=Wąsek i Tomasiak ze srebrnymi medalami igrzysk! Sensacyjne sceny w Predazzo. Historyczny wynik Polaków |website=sport.interia.pl |date=16 February 2026 |access-date=16 February 2026 |language=pl}}</ref> ter bronasto medaljo na posamični tekmi na veliki skakalnici.<ref>{{cite web |url=https://sport.interia.pl/skoki-narciarskie/news-kacper-tomasiak-z-kolejnym-medalem-kapitalny-konkurs-braz-dl,nId,22600508 |title=Kacper Tomasiak z kolejnym medalem! Kapitalny konkurs, brąz dla Polaka |website=sport.interia.pl |date=14 February 2026 |access-date=14 February 2026 |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Tomasiak, Kacper}} [[Kategorija:Poljski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Poljsko]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Poljsko]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Poljsko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2026]] 5yd0c0alu44dh3fryyuhvo0cbb2z0un Sekeli 0 600420 6655368 6655296 2026-04-03T15:13:59Z Octopus 13285 /* Srednji vek */ srednji vek 6655368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: ''Natio Siculorum''). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja. Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'. Sekeli so imeli sedem sedežev: * Csík-szék, * Udvarhely-szék, * Maros-szék, * Aranyos-szék in * Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék. Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (''libertas Siculorum''): * voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo, * konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda, * kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov. ===Izguba privilegijev=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] qz2u3qsi418bmwrfb4cur8lpax53di3 6655393 6655368 2026-04-03T15:54:10Z Octopus 13285 /* Izguba privilegijev */ nadaljevanje 6655393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: ''Natio Siculorum''). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja. Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'. Sekeli so imeli sedem sedežev: * Csík-szék, * Udvarhely-szék, * Maros-szék, * Aranyos-szék in * Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék. Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (''libertas Siculorum''): * voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo, * konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda, * kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov. ===Izguba privilegijev=== Sekeli so uživali avtonomijo na svoji zemlji do leta 1437, ko so zaradi groženj z vzhoda sklenili zavezništvo s transilvanskimi Madžari in [[Transilvanski Sasi|Transilvanskimi Sasi]] ter vstopili v Zvezo treh narodov (''Unio trium nationum''), ki je vladala Transilvaniji. Turška osvojitev vzhodne Evrope v 16. stoletju je privedla do ločitve Transilvanije od Ogrske in polvazalnega statusa Transilvanije v odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ko je bila ustanovljena Kneževina Erdelija (madžarsko: Erdélyi Fejedelemség). V kneževini je bilo več poskusov uvedb nekaterih reform in odprave privilegijev, ki so jih imeli Sekeli, in leta 1562 so se nezadovoljni Sekeli prvič uprli. Zaradi nenehnih konfliktov s takratno vladajočo madžarsko stranko so se med napadom [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] (romunsko: Mihai Viteazul), kneza [[Kneževina Moldavija|Moldavije]] (do leta 1600), Erdelije (1599-1600) in [[Vlaška|Vlaške]] (1593-1601), postavili na njegovo stran in mu pomagal doseči njegove cilje. Po porazu Osmanskega cesarstva in padcu pod avstrijsko oblast je Transilvanija izgubila še tisto malo avtonomije, ki jo je imela pod Turki. Med reorganizacijo vojske in uvedbo prisilne mobilizacije s strani [[Marija Terezija|Marije Terezije]] so Sekeli zavrnili poslušnost. Upor je 7. januarja 1764 povzročil povračilne ukrepe in prelivanje krvi v Madefalvi, kjer je bilo ubitih več sto Sekelov. Poboji so povzročili veliko selitev prebivalstva v Moldavijo in kasneje v [[Bukovina|Bukovino]]. Leta 1883 so se migranti iz Bukovine začeli seliti v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] (Skorenovac, Ivanovo in Vojlovica) in na Ogrsko. Poboj je v zgodovini Sekelov postal znan kot "krvoprolitje v Madefalvi". Med madžarsko revolucijo leta 1848 so Sekeli stopili na stran ''"svojih madžarskih bratov proti transilvanskim Romunom in Sasom"''. Leta 1867 je bila Transilvanija ponovno priključena k Ogrski, vendar so Sekeli izgubili avtonomijo in vse privilegije in bili namesto nekdanjih sedmih sedežev prisiljeni imeti samo štiri. Te spremembe so veljale do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije in [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskega mirovnega sporazuma]] iz leta 1920. ===Sekeli v 20. stoletju=== * 1920: s Trianonskim mirovnim sporazumom je bila Transilvanija dodeljena Rumuniji. * 1940: z [[Dunajski diktat|Dunajskim diktatom]] je bila severna Transilvanija vrnjena Madžarski. * 1945: Transilvanija ponovno postane del Romunije. * 1947: status Transilvanije je potrjen s Pariškim sporazumom. * 1952: komunistična partija v Transilvaniji ustanovi Madžarsko autonomno pokrajino. * 1960: Madžarska autonomna pokrajina se reorganizira, število Madžarov v njej se zmanjša. * 1968: z novo administrativno ureditvijo Romunije se Madžarska avtonomna pokrajina ukine. ==Jezik in kultura== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] 3av6nmmxsjbxnmuj14o22ov27vtljmv 6655422 6655393 2026-04-03T17:17:48Z Octopus 13285 /* Srednji vek */ slike 6655422 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== [[Slika:Szekelys-in-hungary.png|thumb|250px|Migracije Sekelov]] [[Slika:Gesta hungarorum map.jpg| thumb|250px |Sekeli v Transilvaniji v 9. stoletju po madžarskem zgodovinarju Sandorfu Markiju]] [[Slika:Székely traditional leaving room.JPG| thumb|250px||Notranjost stare sekelske kmečke hiše]] Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: ''Natio Siculorum''). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja. Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'. Sekeli so imeli sedem sedežev: * Csík-szék, * Udvarhely-szék, * Maros-szék, * Aranyos-szék in * Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék. Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (''libertas Siculorum''): * voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo, * konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda, * kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov. ===Izguba privilegijev=== Sekeli so uživali avtonomijo na svoji zemlji do leta 1437, ko so zaradi groženj z vzhoda sklenili zavezništvo s transilvanskimi Madžari in [[Transilvanski Sasi|Transilvanskimi Sasi]] ter vstopili v Zvezo treh narodov (''Unio trium nationum''), ki je vladala Transilvaniji. Turška osvojitev vzhodne Evrope v 16. stoletju je privedla do ločitve Transilvanije od Ogrske in polvazalnega statusa Transilvanije v odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ko je bila ustanovljena Kneževina Erdelija (madžarsko: Erdélyi Fejedelemség). V kneževini je bilo več poskusov uvedb nekaterih reform in odprave privilegijev, ki so jih imeli Sekeli, in leta 1562 so se nezadovoljni Sekeli prvič uprli. Zaradi nenehnih konfliktov s takratno vladajočo madžarsko stranko so se med napadom [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] (romunsko: Mihai Viteazul), kneza [[Kneževina Moldavija|Moldavije]] (do leta 1600), Erdelije (1599-1600) in [[Vlaška|Vlaške]] (1593-1601), postavili na njegovo stran in mu pomagal doseči njegove cilje. Po porazu Osmanskega cesarstva in padcu pod avstrijsko oblast je Transilvanija izgubila še tisto malo avtonomije, ki jo je imela pod Turki. Med reorganizacijo vojske in uvedbo prisilne mobilizacije s strani [[Marija Terezija|Marije Terezije]] so Sekeli zavrnili poslušnost. Upor je 7. januarja 1764 povzročil povračilne ukrepe in prelivanje krvi v Madefalvi, kjer je bilo ubitih več sto Sekelov. Poboji so povzročili veliko selitev prebivalstva v Moldavijo in kasneje v [[Bukovina|Bukovino]]. Leta 1883 so se migranti iz Bukovine začeli seliti v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] (Skorenovac, Ivanovo in Vojlovica) in na Ogrsko. Poboj je v zgodovini Sekelov postal znan kot "krvoprolitje v Madefalvi". Med madžarsko revolucijo leta 1848 so Sekeli stopili na stran ''"svojih madžarskih bratov proti transilvanskim Romunom in Sasom"''. Leta 1867 je bila Transilvanija ponovno priključena k Ogrski, vendar so Sekeli izgubili avtonomijo in vse privilegije in bili namesto nekdanjih sedmih sedežev prisiljeni imeti samo štiri. Te spremembe so veljale do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije in [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskega mirovnega sporazuma]] iz leta 1920. ===Sekeli v 20. stoletju=== * 1920: s Trianonskim mirovnim sporazumom je bila Transilvanija dodeljena Rumuniji. * 1940: z [[Dunajski diktat|Dunajskim diktatom]] je bila severna Transilvanija vrnjena Madžarski. * 1945: Transilvanija ponovno postane del Romunije. * 1947: status Transilvanije je potrjen s Pariškim sporazumom. * 1952: komunistična partija v Transilvaniji ustanovi Madžarsko autonomno pokrajino. * 1960: Madžarska autonomna pokrajina se reorganizira, število Madžarov v njej se zmanjša. * 1968: z novo administrativno ureditvijo Romunije se Madžarska avtonomna pokrajina ukine. ==Jezik in kultura== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] 3lyk5x7oign7noodaijnqln2mtua0cq 6655566 6655422 2026-04-04T05:50:36Z Octopus 13285 /* Jezik in kultura */ jezik 6655566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== [[Slika:Szekelys-in-hungary.png|thumb|250px|Migracije Sekelov]] [[Slika:Gesta hungarorum map.jpg| thumb|250px |Sekeli v Transilvaniji v 9. stoletju po madžarskem zgodovinarju Sandorfu Markiju]] [[Slika:Székely traditional leaving room.JPG| thumb|250px||Notranjost stare sekelske kmečke hiše]] Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: ''Natio Siculorum''). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja. Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'. Sekeli so imeli sedem sedežev: * Csík-szék, * Udvarhely-szék, * Maros-szék, * Aranyos-szék in * Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék. Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (''libertas Siculorum''): * voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo, * konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda, * kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov. ===Izguba privilegijev=== Sekeli so uživali avtonomijo na svoji zemlji do leta 1437, ko so zaradi groženj z vzhoda sklenili zavezništvo s transilvanskimi Madžari in [[Transilvanski Sasi|Transilvanskimi Sasi]] ter vstopili v Zvezo treh narodov (''Unio trium nationum''), ki je vladala Transilvaniji. Turška osvojitev vzhodne Evrope v 16. stoletju je privedla do ločitve Transilvanije od Ogrske in polvazalnega statusa Transilvanije v odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ko je bila ustanovljena Kneževina Erdelija (madžarsko: Erdélyi Fejedelemség). V kneževini je bilo več poskusov uvedb nekaterih reform in odprave privilegijev, ki so jih imeli Sekeli, in leta 1562 so se nezadovoljni Sekeli prvič uprli. Zaradi nenehnih konfliktov s takratno vladajočo madžarsko stranko so se med napadom [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] (romunsko: Mihai Viteazul), kneza [[Kneževina Moldavija|Moldavije]] (do leta 1600), Erdelije (1599-1600) in [[Vlaška|Vlaške]] (1593-1601), postavili na njegovo stran in mu pomagal doseči njegove cilje. Po porazu Osmanskega cesarstva in padcu pod avstrijsko oblast je Transilvanija izgubila še tisto malo avtonomije, ki jo je imela pod Turki. Med reorganizacijo vojske in uvedbo prisilne mobilizacije s strani [[Marija Terezija|Marije Terezije]] so Sekeli zavrnili poslušnost. Upor je 7. januarja 1764 povzročil povračilne ukrepe in prelivanje krvi v Madefalvi, kjer je bilo ubitih več sto Sekelov. Poboji so povzročili veliko selitev prebivalstva v Moldavijo in kasneje v [[Bukovina|Bukovino]]. Leta 1883 so se migranti iz Bukovine začeli seliti v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] (Skorenovac, Ivanovo in Vojlovica) in na Ogrsko. Poboj je v zgodovini Sekelov postal znan kot "krvoprolitje v Madefalvi". Med madžarsko revolucijo leta 1848 so Sekeli stopili na stran ''"svojih madžarskih bratov proti transilvanskim Romunom in Sasom"''. Leta 1867 je bila Transilvanija ponovno priključena k Ogrski, vendar so Sekeli izgubili avtonomijo in vse privilegije in bili namesto nekdanjih sedmih sedežev prisiljeni imeti samo štiri. Te spremembe so veljale do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije in [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskega mirovnega sporazuma]] iz leta 1920. ===Sekeli v 20. stoletju=== * 1920: s Trianonskim mirovnim sporazumom je bila Transilvanija dodeljena Rumuniji. * 1940: z [[Dunajski diktat|Dunajskim diktatom]] je bila severna Transilvanija vrnjena Madžarski. * 1945: Transilvanija ponovno postane del Romunije. * 1947: status Transilvanije je potrjen s Pariškim sporazumom. * 1952: komunistična partija v Transilvaniji ustanovi Madžarsko autonomno pokrajino. * 1960: Madžarska autonomna pokrajina se reorganizira, število Madžarov v njej se zmanjša. * 1968: z novo administrativno ureditvijo Romunije se Madžarska avtonomna pokrajina ukine. ==Jezik in kultura== ===Jezik=== Sekeli govorijo madžarski jezik, ki se imenuje tudi sekelsko narečje (madžarsko: székely nyelvjárás). To narečje, ki ga govori večina Sekelov, jezikoslovci delijo na vzhodno in zahodno narečje. Vzhodno narečje se govori na območju vasi Čik, Haromsek in Seven, zahodno narečje pa se govori okoli Udvarhelja. Ob tem je treba povedati, da ja nastala tudi tretja skupina, ki vključuje Sekele in Cango-Madžare v Moldaviji. Narečje slednje se že tako razlikuje od prvih dveh, da se obravnava kot ločeno narečje madžarskega jezika. Vsa ta narečja so za jezikoslovce zanimiva zaradi njihovih posebnosti in ohranjene arhaičnosti, povezave s staro madžarščino. === Religija=== Sekeli so večinoma katoličani. Nekaj je tudi kalvinistov in unijatov. Največ katoličanov je na območjih Čik, Džerđo, Kason, Udvarhelj in Kezdisek, unijatov na območjih Udvarhelja, Šepši in Aranjavšek, evangeličanov pa na območjih Marošek, Orbaisek, Aranjancek, Udvarhelj in Haromsek. <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:Szekely03 original map.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popiso iz leta 1992 Slika:Szekely03.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popiso iz leta 2002 Slika:Szekely04.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popiso iz leta 2011 </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] 9webq238qrt2s1emb7ckx55ttd37jnd 6655567 6655566 2026-04-04T05:51:12Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6655567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== [[Slika:Szekelys-in-hungary.png|thumb|250px|Migracije Sekelov]] [[Slika:Gesta hungarorum map.jpg| thumb|250px |Sekeli v Transilvaniji v 9. stoletju po madžarskem zgodovinarju Sandorfu Markiju]] [[Slika:Székely traditional leaving room.JPG| thumb|250px||Notranjost stare sekelske kmečke hiše]] Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: ''Natio Siculorum''). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja. Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'. Sekeli so imeli sedem sedežev: * Csík-szék, * Udvarhely-szék, * Maros-szék, * Aranyos-szék in * Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék. Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (''libertas Siculorum''): * voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo, * konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda, * kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov. ===Izguba privilegijev=== Sekeli so uživali avtonomijo na svoji zemlji do leta 1437, ko so zaradi groženj z vzhoda sklenili zavezništvo s transilvanskimi Madžari in [[Transilvanski Sasi|Transilvanskimi Sasi]] ter vstopili v Zvezo treh narodov (''Unio trium nationum''), ki je vladala Transilvaniji. Turška osvojitev vzhodne Evrope v 16. stoletju je privedla do ločitve Transilvanije od Ogrske in polvazalnega statusa Transilvanije v odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ko je bila ustanovljena Kneževina Erdelija (madžarsko: Erdélyi Fejedelemség). V kneževini je bilo več poskusov uvedb nekaterih reform in odprave privilegijev, ki so jih imeli Sekeli, in leta 1562 so se nezadovoljni Sekeli prvič uprli. Zaradi nenehnih konfliktov s takratno vladajočo madžarsko stranko so se med napadom [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] (romunsko: Mihai Viteazul), kneza [[Kneževina Moldavija|Moldavije]] (do leta 1600), Erdelije (1599-1600) in [[Vlaška|Vlaške]] (1593-1601), postavili na njegovo stran in mu pomagal doseči njegove cilje. Po porazu Osmanskega cesarstva in padcu pod avstrijsko oblast je Transilvanija izgubila še tisto malo avtonomije, ki jo je imela pod Turki. Med reorganizacijo vojske in uvedbo prisilne mobilizacije s strani [[Marija Terezija|Marije Terezije]] so Sekeli zavrnili poslušnost. Upor je 7. januarja 1764 povzročil povračilne ukrepe in prelivanje krvi v Madefalvi, kjer je bilo ubitih več sto Sekelov. Poboji so povzročili veliko selitev prebivalstva v Moldavijo in kasneje v [[Bukovina|Bukovino]]. Leta 1883 so se migranti iz Bukovine začeli seliti v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] (Skorenovac, Ivanovo in Vojlovica) in na Ogrsko. Poboj je v zgodovini Sekelov postal znan kot "krvoprolitje v Madefalvi". Med madžarsko revolucijo leta 1848 so Sekeli stopili na stran ''"svojih madžarskih bratov proti transilvanskim Romunom in Sasom"''. Leta 1867 je bila Transilvanija ponovno priključena k Ogrski, vendar so Sekeli izgubili avtonomijo in vse privilegije in bili namesto nekdanjih sedmih sedežev prisiljeni imeti samo štiri. Te spremembe so veljale do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije in [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskega mirovnega sporazuma]] iz leta 1920. ===Sekeli v 20. stoletju=== * 1920: s Trianonskim mirovnim sporazumom je bila Transilvanija dodeljena Rumuniji. * 1940: z [[Dunajski diktat|Dunajskim diktatom]] je bila severna Transilvanija vrnjena Madžarski. * 1945: Transilvanija ponovno postane del Romunije. * 1947: status Transilvanije je potrjen s Pariškim sporazumom. * 1952: komunistična partija v Transilvaniji ustanovi Madžarsko autonomno pokrajino. * 1960: Madžarska autonomna pokrajina se reorganizira, število Madžarov v njej se zmanjša. * 1968: z novo administrativno ureditvijo Romunije se Madžarska avtonomna pokrajina ukine. ==Jezik in kultura== ===Jezik=== Sekeli govorijo madžarski jezik, ki se imenuje tudi sekelsko narečje (madžarsko: székely nyelvjárás). To narečje, ki ga govori večina Sekelov, jezikoslovci delijo na vzhodno in zahodno narečje. Vzhodno narečje se govori na območju vasi Čik, Haromsek in Seven, zahodno narečje pa se govori okoli Udvarhelja. Ob tem je treba povedati, da ja nastala tudi tretja skupina, ki vključuje Sekele in Cango-Madžare v Moldaviji. Narečje slednje se že tako razlikuje od prvih dveh, da se obravnava kot ločeno narečje madžarskega jezika. Vsa ta narečja so za jezikoslovce zanimiva zaradi njihovih posebnosti in ohranjene arhaičnosti, povezave s staro madžarščino. === Religija=== Sekeli so večinoma katoličani. Nekaj je tudi kalvinistov in unijatov. Največ katoličanov je na območjih Čik, Džerđo, Kason, Udvarhelj in Kezdisek, unijatov na območjih Udvarhelja, Šepši in Aranjavšek, evangeličanov pa na območjih Marošek, Orbaisek, Aranjancek, Udvarhelj in Haromsek. <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:Szekely03 original map.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popiso iz leta 1992 Slika:Szekely03.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popiso iz leta 2002 Slika:Szekely04.png| Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popiso iz leta 2011 </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] fnxk2739up3vc0phfhdziqatmoav623 Geza Lukachich von Somorja 0 600425 6655342 2026-04-03T13:22:45Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Géza Lukachich von Somorja]] 6655342 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Géza Lukachich von Somorja]] jaj6eyhsd4wp02numjs6kw6525arf4h Uporabnik:NelidaJ 2 600426 6655346 2026-04-03T13:34:16Z NelidaJ 257553 I have created this page with relevant quotations 6655346 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''Mija Lorbek''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Welcome to the borderless European Capital of Culture 2025|url=https://www.go2025.eu/en|website=https://www.go2025.eu|date=2023-12-14|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 1sjk2gepc1ed1onwq5crzw9ikc0yh32 6655349 6655346 2026-04-03T13:36:06Z NelidaJ 257553 6655349 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''Mija Lorbek''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 5kjusd32t6q18p4djfwcas55papw6hr Pogovor:Moldavija 1 600427 6655357 2026-04-03T14:24:54Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}}« 6655357 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}} qxgjl3n06ifox0pdarwu6btsmnlavk0 Avtocesta Postojna–Jelšane 0 600428 6655358 2026-04-03T14:27:25Z A09 188929 n 6655358 wikitext text/x-wiki [[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|sličica|Trasa predlagane avtoceste v vijoličnem na JZ Slovenije.]] '''Avtocesta Postojna–Jelšane''' je načrtovana 37 km dolga avtocestna povezava med [[Postojna|Postojno]] in mejnim prehodom [[Jelšane]] na državni meji s Hrvaško. Predlaganih je več različic trase cestišča, načrtovana pa je izgradnja treh predorov, desetih viaduktov, štirih mostov, štirih pokritih vkopov ter 16 nadvozov. Trenutna trasa se deli na severni, 21 km dolg krak, ki ima trenutno tri predlagane poteke (rdečega, modrega in vijoličnega), in južni, 16 km dolg krak, ki je že enotno začrtan. Prve ideje o tovrstni cestni povezavi so stare že dve desetletji.<ref>{{Navedi splet|title=Krajani Jelšan na svojem območju nasprotujejo predlagani trasi avtoceste do hrvaške meje|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/krajani-jelsan-na-svojem-obmocju-nasprotujejo-predlagani-trasi-avtoceste-do-hrvaske-meje/777323|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Irena|last=Cunja}}</ref> Trenutni potek je bil predstavljen na vladnem obisku notranjskih občin februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Avtocestna povezava Postojna–Jelšane v fazi izbire trase - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/1234252|website=www.postojna.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref> Trenutno je v pripravi državni prostorski načrt, gradnja naj bi se začela leta 2035, cesta pa bi bila prometu predana do leta 2040. == Objekti == === Priključki === * '''Razcep Hrastje''', navezava na [[Avtocesta A1|avtocesto A1]] * '''Priključek in počivališče Selce''' * '''Neverke''' * '''Ribnica''' * '''Ilirska Bistrica – sever''' * '''Jelšane''' in navezava na [[Avtocesta A7, Hrvaška|avtocesto A7, Hrvaška]] === Predori === * '''Prestranek''', predlagane dolžine so 1150 (rdeči), 2000 (vijolični) ozirom 1700 (modri) metrov odvisno od izbranega trasiranja severnega kraka. * '''Osojnica''', dolžine 1975 m (rdeči potek), 2350 m (modri potek) oziroma 1800 m (vijolični potek). * '''Kilovče''', dolžine 200 m. === Viadukti in drugi premostitveni objekti === * '''Ekodukt''' v bližini [[Koče, Postojna|Koč]], dolžine 50 m * '''Viadukt Slavina''', dolžine 300 m, samo na rdečem poteku * '''Viadukt Repniki''', dolžine 100 m, samo na vijoličnem poteku * '''Viadukt Sušica 1''', dolžine 400 m, samo na rdečem in modrem poteku * '''Viadukt Sušica 2''', dolžine 315 m, samo na rdečem in modrem poteku * '''Viadukt Neverke''', dolžine 300 m, samo na vijoličnem poteku * '''Viadukt Vrtiči''', dolžine 170 m * '''Viadukt Mrzlek''', dolžine 190 m za vijolični in modri potek ter 250 m za rdeči potek * '''Viadukt Narinski žleb''', dolžine 450 m * '''Viadukt Reka''', dolžine 365 m * '''Viadukt Trobinc''', dolžine 170 m * '''Viadukt Boben''', dolžine 275 m * '''Viadukt Bukovica''', dolžine 130 m == Glej tudi == * [[Tretja razvojna os]] * [[Hitra cesta H8]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Nezgrajene zgradbe in objekti]] sp1exy0y723f1a5j9vwzzymf6yyh4j1 Soteska Turda 0 600429 6655359 2026-04-03T14:41:05Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6655359 wikitext text/x-wiki [[File:Looking east through the Turda gorge, Romania, 2017.jpg |thumb|250px|right|Soteske Turda, gledane z zahodne strani]] [[File:Tordai hasadék ML.jpg|thumb|250px|Pogled na sotesko Turda z vzhodnega konca]] '''Soteska Turda''' ({{langx|ro|Cheile Turzii}}, {{langx|hu|Tordai-hasadék}}) je naravni rezervat (na reki Hășdate), 6 km zahodno od Turde in približno 15 km jugovzhodno od [[Cluj-Napoca]] v [[Transilvanija|Transilvaniji]], [[Romunija]]. == Geografija == Soteska, ki je nastala z [[erozija|erozijo]] gore iz [[jura|jurskega]] [[apnenec|apnenca]], je dolg 2900 m,<ref name=autogenerated1>Violeta Nicula, p. 64</ref> stene pa dosežejo višino 300 m. Skupna površina soteske je 324 ha. Cheile Turzii vsebuje eno najbogatejših in najbolj slikovitih kraških pokrajin v Romuniji. Tukaj živi več kot 1000 rastlinskih in živalskih vrst (nekatere med njimi so redke ali ogrožene, kot sta divji česen ali nekatere vrste orlov). == Zgodovina == Na območju je bilo naseljeno že od [[neolitik]]a. == Rastlinstvo == V rezervatu je mogoče najti več kot 1000 rastlinskih vrst, vključno z ''Allium obliquum'', ''Dianthus petraeus'' in ''Viola jobi''. == Živalstvo == 67 vrst ptic, metuljev (''Eublema'', ''Heterogynis'', ''Dysauxes'', ''Phybalopterix'' itd.), rib, dvoživk in nekaterih sesalcev (lisice, podlasice, kune, divje svinje itd.). == Jame == Znanih je približno 60 jam, skoraj vse so majhne (najdaljša je dolga 120 m). == Druge turistične znamenitosti == Soteska Turda (''Cheile Turzii'') je le nekaj kilometrov oddaljena od dveh drugih kanjonov (Cheile Turului in Cheile Borzești) ter od slapa Ciucaș. Soteska Turda je eno glavnih plezališč v Romuniji. == Galerija slik == <gallery> Tordai-hasadek.JPG|Soteske Turda, gledane z zahodne strani CheileTurzii02.jpg|Soteska Turda Cheile Turzii-Podeț-(48).JPG|Eden od mostov Cheile Turzii Cheile Turzii (2).jpg CheileTurziiPesteraBalica.jpg|''Jama bazilika'' CheileTurziiCabana.jpg|Brunarica 2007 06210073Turda.JPG|Soteska vidna iz Turde Henric Trenk - Intrare in Cheile Turzii.jpg|Slika Henrica Trenka ''Cheile Turzii'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Turda, date istorice'', Violeta Nicula, Editura Triade, pag. 64-66 == Zunanje povezave == {{Commonscat}} *[http://www.karpatenwilli.com/images/dia26.htm Opis in slike na karpatenwilli.com] *[http://www.my-travelworld.de/rumaenien/cheile-turzii-thorenburger-schlucht-cluj/ Potovalni nasveti in informacije v nemščini, slike] * [http://www.turdaturism.ro Turda tourism] * [http://www.welcometoromania.ro/DN75/DN75_Cheile_Turzii_r.htm Cheile Turzii] {{coord|46|33|50|N|23|40|45|E|region:RO_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Geografija Romunije]] [[Kategorija:Zavarovana območja Romunije]] r0orsauz3y5ldy0g4xv9dmfen1tzdas Pogovor:Soteska Turda 1 600430 6655360 2026-04-03T14:41:53Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}}« 6655360 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}} qxgjl3n06ifox0pdarwu6btsmnlavk0 Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski 0 600431 6655365 2026-04-03T14:59:55Z Florentina Veršič 146476 Nov članek, prevod z enwiki, še bo dopolnjen in urejen. 6655365 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = Erzherzog Franz Karel.JPG | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimiljan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimiljan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški, avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha prve svetovne vojne. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol. === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] afw2j4h700hh3fbqssn02ia8s1qq0vy 6655366 6655365 2026-04-03T15:04:00Z Florentina Veršič 146476 Popravek slike. 6655366 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimiljan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimiljan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški, avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol. === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] h3qtgrgk1hah6406v24n7lbxglwey92 6655369 6655366 2026-04-03T15:14:03Z Florentina Veršič 146476 Dodani otroci. 6655369 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimiljan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimiljan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški, avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol. === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimiljan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | Karel Ludvik || 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | Ludvik Viktor || 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] d1xo64bknmrtucl1n5iouzzzn0epvt3 6655370 6655369 2026-04-03T15:17:47Z Florentina Veršič 146476 Časti. 6655370 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimiljan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimiljan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški, avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol. === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** [[Red svetega Štefana Madžarskega]], ''1835'' ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimiljan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | Karel Ludvik || 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | Ludvik Viktor || 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] 3d6hq5q2r7c0krgllxd8xbujm5iyox3 6655408 6655370 2026-04-03T16:24:48Z Florentina Veršič 146476 6655408 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimiljan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimiljan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol. === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** [[Red svetega Štefana Madžarskega]], ''1835'' ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimiljan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | Karel Ludvik || 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | Ludvik Viktor || 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] b6n74kygzlhpoiq51vjhwkf8rywofk1 6655568 6655408 2026-04-04T06:35:12Z Florentina Veršič 146476 Dodan vir. 6655568 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimiljan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimiljan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** [[Red svetega Štefana Madžarskega]], ''1835'' ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimiljan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | Karel Ludvik || 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | Ludvik Viktor || 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] i2klo434j652dmeyvfmlg9ib94ugyw9 Osnutek:Alojz Mrgole 118 600432 6655373 2026-04-03T15:21:41Z Tineu 257603 dodal kratek opis o Alojzu Mrgoletu 6655373 wikitext text/x-wiki '''Alojz''' '''Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]], občina [[Sevnica]], Slovenija, &#x2020; [[14. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]]. Alojz Mrgole je ustvarjal z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je znan kot ljudski godec. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčov Lojze". tqj1sj626dfwsovfabh24xhfpd7xplg 6655423 6655373 2026-04-03T17:21:29Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Alojz Mrgole]] na [[Osnutek:Alojz Mrgole]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]] 6655373 wikitext text/x-wiki '''Alojz''' '''Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]], občina [[Sevnica]], Slovenija, &#x2020; [[14. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]]. Alojz Mrgole je ustvarjal z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je znan kot ljudski godec. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčov Lojze". tqj1sj626dfwsovfabh24xhfpd7xplg 6655424 6655423 2026-04-03T17:22:22Z Yerpo 8417 {{Predložitev ČU}} 6655424 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|||ts=20260403172100|u=Tineu|ns=118|demo=}} '''Alojz''' '''Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]], občina [[Sevnica]], Slovenija, &#x2020; [[14. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]]. Alojz Mrgole je ustvarjal z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je znan kot ljudski godec. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčov Lojze". mnsujmi4iefcqxy03ohzzuepiwlkyf0 6655425 6655424 2026-04-03T17:22:31Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6655425 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=Tineu|ns=118|demo=|decliner=Yerpo|declinets=20260403192231|ts=20260403172100}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> '''Alojz''' '''Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]], občina [[Sevnica]], Slovenija, &#x2020; [[14. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]]. Alojz Mrgole je ustvarjal z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je znan kot ljudski godec. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčov Lojze". qv1ra7wok8tjdqctewr351nqshr74g6 Pogovor:Sekeli 1 600433 6655395 2026-04-03T15:56:03Z Octopus 13285 CEE 6655395 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= sociologija|tema2= |tema3= |država= Romunija|država2=Madžarska |država3= }} of4cng2sn3nh6re0a35zxkadnyhhgks Paweł Wąsek 0 600434 6655399 2026-04-03T16:01:23Z Sporti 5955 n 6655399 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Paweł Wąsek [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | nationality = {{POL}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[WSS Wisła]] | personalbest = 233 m ([[Letalnica Heini Klopfer|Oberstdorf]] 2025) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2018]] | olympicteams = 2 | olympicmedals = 1 | olympicgolds = | worldsteams = 2 | wcwins = | wcpodiums = 1 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{POL}}}} {{MedalCompetition|Olimpijske igre}} {{MedalSilver|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|superekipno}} }} '''Paweł Wąsek''', [[Poljaki|poljski]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[2. junij]] [[1999]], [[Tešin]], [[Poljska]]. Je član kluba [[WSS Wisła]] in poljske moške skakalne reprezentance. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 28. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2018]] na domači tekmi v [[Zakopane|Zakopanah]] s 44. mestom.<ref>{{cite web |author1=Tomasz Kalemba |title=Paweł Wąsek: publiczność narobiła trochę szumu w głowie |url=https://sport.onet.pl/zimowe/skoki-narciarskie/pawel-wasek-o-konkursie-w-zakopanem-or-skoki-narciarskie-2018/zdvfgd3 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201212142352/https://sport.onet.pl/zimowe/skoki-narciarskie/pawel-wasek-o-konkursie-w-zakopanem-or-skoki-narciarskie-2018/zdvfgd3 |archive-date=2020-12-12 |language=pl |date=2018-01-28}}</ref> 20. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2019]] se je na istem prizorišču prvič uvrstil med dobitnike točk s 27. mestom. Prva uvrstitev v prvo deseterico mu je uspela 6. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020]] s šestim mestom v [[Nižni Tagil|Nižnem Tagilu]], prve stopničke pa je dosegel 22. marca [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2025]] s tretjim mestom v [[Lahti]]ju. Nastopil je na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] v letih [[Zimske olimpijske igre 2022|2022]] in [[Zimske olimpijske igre 2026|2026]]. Leta 2022 je dosegel šesto mesto na ekipno tekmi, leta 2026 pa je dosegel uspeh kariere s srebrno medaljo na superekipni tekmi skupaj s [[Kacper Tomasiak|Kacperjem Tomasiakom]].<ref>{{cite web |url=https://sport.interia.pl/skoki-narciarskie/news-wasek-i-tomasiak-ze-srebrnymi-medalami-igrzysk-sensacyjne-sc,nId,22601239 |title=Wąsek i Tomasiak ze srebrnymi medalami igrzysk! Sensacyjne sceny w Predazzo. Historyczny wynik Polaków |website=sport.interia.pl |date=16 February 2026 |access-date=16 February 2026 |language=pl}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|2023]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]], ko je dosegel svojo najboljšo posamično uvrstitev z desetim mestom na srednji skakalnici in ekipno s šestim mestom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Wąsek, Paweł}} [[Kategorija:Poljski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Poljsko]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Poljsko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2026]] 7qj75out3ardz8jsu8ou56cij1o6ais Pogovor:Paweł Wąsek 1 600435 6655400 2026-04-03T16:02:10Z Sporti 5955 CEE 6655400 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |država=Poljska }} l14132n3vcus8dswy063vgx90cottxc Pawel Wasek 0 600436 6655402 2026-04-03T16:03:16Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Paweł Wąsek]] 6655402 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Paweł Wąsek]] aci3jmvlgkrf9fh86f161z33efbl8cl Pawel Wąsek 0 600437 6655403 2026-04-03T16:03:18Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Paweł Wąsek]] 6655403 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Paweł Wąsek]] aci3jmvlgkrf9fh86f161z33efbl8cl Paweł Wasek 0 600438 6655404 2026-04-03T16:03:20Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Paweł Wąsek]] 6655404 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Paweł Wąsek]] aci3jmvlgkrf9fh86f161z33efbl8cl Pogovor:3. april 1 600439 6655410 2026-04-03T16:26:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6655410 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:536 1 600440 6655412 2026-04-03T16:28:25Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6655412 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Severni Kavkaz 0 600441 6655418 2026-04-03T17:07:07Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6655418 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = geography | above = North Caucasus | image = [[File:Map_of_North_Caucasus.png|350px]] | caption = Map of North Caucasus | location = [[Eastern Europe]] | label1 = Coordinates | data1 = {{Coord|45|N|42|E|format=dms|display=inline,title}} | label2 = Country | data2 = {{ublist|class=nowrap |{{flag|Russia}} }} | label3 = [[Federalni subjekti Rusije]] | data3 = * {{flagicon|Adigeja}} [[Adigeja]] * [[File:Flag of Chechnya.svg|border|22px|link=]] [[Čečenija]] * {{flagicon|Dagestan}} [[Dagestan]] * [[File:Flag of Ingushetia.svg|border|22px|link=]] [[Ingušetija]] * [[File:Flag_of_Kabardino-Balkaria.svg|border|22px|link=]] [[Kabardino-Balkarija]] * [[File:Flag of Kalmykia.svg|border|22px|link=]] [[Kalmikija]] (delno) * [[File:Flag of Karachay-Cherkessia.svg|border|22px|link=]] [[Karačajevo - Čerkezija]] * [[File:Flag of Krasnodar Krai.svg|border|22px|link=]] [[Krasnodarski okraj]] * [[File:Flag of North Ossetia.svg|border|22px|link=]] [[Severna Osetija - Alanija]] * [[File:Flag of Rostov Oblast.svg|border|22px|link=]] [[Rostovska oblast]] (delno) * [[File:Flag of Stavropol Krai.svg|border|22px|link=]] [[Stavropolski okraj]] | label5 = Demonim | data5 = Severni Kavkaščani | label6 = Time Zones | data6 = [[UTC+03:00]] | label7 = Najvišja gora | data7 = [[Elbrus]] (5642 m) }} '''Severni Kavkaz''',({{langx|ady|Темыр Къафкъас|Temır Qafqas}}; {{langx|av|Хьундасеб Кавказ}}; {{langx|krc|Шимал Кавказ|Şimal Kavkaz}}; {{langx|ce|Къилбаседа Кавказ|Q̇ilbaseda Kavkaz}}; {{langx|inh|Даькъасте|Däq̇aste}}; {{langx|kbd|Ишхъэрэ Къаукъаз|İṩxhərə Qauqaz}}; {{langx|os|Цӕгат Кавказ|Cægat Kavkaz}}; {{langx|ru|Северный Кавказ|Severnyy Kavkaz}}, {{IPA|ru|ˈsʲevʲɪrnɨj kɐfˈkas|IPA}}) ali Ciskavkazija,[c] je podregija v vzhodni Evropi, ki je del [[Rusija|Rusije]].{{efn|name="Europe"|Severni del Kavkaza na splošno velja za del evropske celine, saj leži severno od porečja Velikega Kavkaza.<ref>Definicije iz 18. stoletja so mejo potegnile severno od Kavkaza, čez Kuma-Manič depresijo. Ta definicija se je v Sovjetski zvezi uporabljala vse do 20. stoletja. V zahodni literaturi je celinska meja potegnjena vzdolž kavkaškega povodja vsaj od sredine 19. stoletja. See e.g. Baron von Haxthausen, "Transcaucasia" (1854); review [https://books.google.com/books?id=SN0EAAAAQAAJ&dq=%22watershed+of+the+Caucasus%22&pg=PA140 Dublin university magazine] Douglas W. Freshfield, "[https://books.google.com/books?id=ips8AAAAIAAJ&dq=%22watershed+of+the+Caucasus%22&pg=PA71 Journey in the Caucasus]", Proceedings of the Royal Geographical Society, Volumes 13–14, 1869.</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/place/Europe|title=Europe|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=6 June 2024|quote= Med alternativnimi mejami, ki so jih predlagali geografi in so dobile široko sprejetje, je shema, ki vidi vrh Velikega Kavkaza kot ločnico med Evropo in Azijo, pri čemer se severni del Kavkaza, Zakavkazje, nahaja v Evropi, južni del pa v Aziji.}}</ref>}} Predstavlja severni del širše [[Kavkaška regija|Kavkaške regije]], ki ločuje Evropo in Azijo. Severni Kavkaz meji na [[Azovsko morje|Azovsko]] in [[Črno morje]] na zahodu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Kavkaz|Kavkaško gorovje]] na jugu. Regija si deli kopensko mejo z [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Azerbajdžan]]om na [[Zakavkazje|Južnem Kavkazu]].[e] [[Elbrus]], ki je v južnem delu regije, je najvišji vrh v Evropi.{{efn|name="Elbrus"|Elbrus velja za najvišji evropski vrh..<ref>{{cite web|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/elbrus/|title=El'brus|publisher=National Geographic|access-date=6 June 2024|quote=Gora Elbrus se nahaja v jugozahodni Rusiji in je del Kavkaza. Je najvišja točka v Rusiji in najvišja točka v vsej Evropi. Je del narodnega parka Prielbrusje.}}</ref>}} [[Krasnodar]] je najbolj naseljeno med urbanimi središči v regiji. Severni Kavkaz je prišel pod ruski nadzor v 19. stoletju po kavkaški vojni med [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]] in različnimi regionalnimi silami. Ozemlje je najjužnejši del Rusije in je razdeljeno med številne republike in kraje. Upravlja se kot del Severnokavkaškega in Južnega zveznega okrožja ter obsega Krasnodarsko ozemlje, Stavropolsko ozemlje in sestavne republike, približno od zahoda proti vzhodu: Republiko Adigejo, Karačaj-Čerkezijo, Kabardino-Balkarijo, Severno Osetijo-Alanijo, Ingušetijo, Čečenijo in Republiko Dagestan, na severu pa Kalmikijo.<ref name="sunbelt">{{Cite book |last1=Hill |first1=Fiona |title=The Siberian Curse: How Communist Planners Left Russia Out in the Cold |last2=Gaddy |first2=Clifford |publisher=Brookings Institution Press |year=2003 |isbn=978-0-8157-9618-3 |location=Washington, D.C. |pages=121 |language=en |quote=}}</ref> Geografsko se izraz Severni Kavkaz nanaša tudi na severno pobočje in zahodni konec gorovja [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] ter na del njegovega južnega pobočja proti zahodu. Območje [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] je pogosto zajeto tudi pod pojmom regije Predkavkaz, zato se severna meja stepe Predkavkaz ali Nogajske stepe na splošno šteje za reko Manič. Zaradi milega podnebja v primerjavi z večjim delom Rusije je bila regija opisana kot ruski ''sončni pas''.<ref name="sunbelt"/> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{refbegin}} * {{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of Refugees: North Caucasian Muslims and the Late Ottoman State |publisher=Stanford University Press |year=2024 |location=Stanford, CA |url=https://books.google.com/books?id=c0vpEAAAQBAJ |isbn=978-1-5036-3696-5}} * {{Cite book |last1=Moroney |first1=Jennifer |title=Ungoverned Territories: Understanding and Reducing Terrorism Risks |last2=Karasik |first2=Theodore |publisher=RAND Corporation |year=2007 |chapter=Case Study: The North Caucasus |pages=207–242 |jstor=10.7249/mg561af.19 |isbn=978-0-8330-4152-4 |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/mg561af.19}} * {{Cite book |last=Melvin |first=Neil J. |author-link=|url=https://www.jstor.org/stable/resrep19207 |title=Building Stability in the North Caucasus: Ways Forward for Russia and the European Union |chapter=Ways Forward for Russia and the European Union |date=1 May 2007 |publisher=Stockholm International Peace Research Institute |pages=68}} * {{Cite book |last1=Paul |first1=Christopher |url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/j.ctt7zvzdn.12 |title=Mexico Is Not Colombia: Alternative Historical Analogies for Responding to the Challenge of Violent Drug-Trafficking Organizations, Supporting Case Studies |last2=Clarke |first2=Colin P. |last3=Serena |first3=Chad C. |publisher=RAND Corporation |year=2014 |isbn=978-0-8330-8447-7 |chapter=The Caucasus (1990–2012) |jstor=10.7249/j.ctt7zvzdn.12 |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/j.ctt7zvzdn.12}} * {{Cite book |last=Akayev |first=Vakhit Kh. |url=https://www.jstor.org/stable/resrep08066 |title=Chechen Scholars on Chechnya |date=1 January 2010 |publisher=Norwegian Institute of International Affairs |pages=88 |chapter=The Conflict between Traditional Islam and Wahhabism in the North Caucasus: Origins, Dynamics and the Means for its Resolution |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/resrep08066.6}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|North Caucasus}} * [http://www.hartford-hwp.com/archives/63/index-dk.html History of the Caucasus ] * {{Wikivoyage-inline|North Caucasus}} * Relations between The North and South Caucasus. Articles in the [http://www.laender-analysen.de/cad/pdf/CaucasusAnalyticalDigest27.pdf Caucasus Analytical Digest No. 27] [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Kavkaz]] bixgoynhd5b7wiqccanwuav1nhc7pyb 6655434 6655418 2026-04-03T18:05:12Z Ljuba24b 92351 6655434 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox | bodyclass = geography | above = North Caucasus | image = [[File:Map_of_North_Caucasus.png|350px]] | caption = Map of North Caucasus | location = [[Eastern Europe]] | label1 = Coordinates | data1 = {{Coord|45|N|42|E|format=dms|display=inline,title}} | label2 = Country | data2 = {{ublist|class=nowrap |{{flag|Russia}} }} | label3 = [[Federalni subjekti Rusije]] | data3 = * {{flagicon|Adigeja}} [[Adigeja]] * [[File:Flag of Chechnya.svg|border|22px|link=]] [[Čečenija]] * {{flagicon|Dagestan}} [[Dagestan]] * [[File:Flag of Ingushetia.svg|border|22px|link=]] [[Ingušetija]] * [[File:Flag_of_Kabardino-Balkaria.svg|border|22px|link=]] [[Kabardino-Balkarija]] * [[File:Flag of Kalmykia.svg|border|22px|link=]] [[Kalmikija]] (delno) * [[File:Flag of Karachay-Cherkessia.svg|border|22px|link=]] [[Karačajevo - Čerkezija]] * [[File:Flag of Krasnodar Krai.svg|border|22px|link=]] [[Krasnodarski okraj]] * [[File:Flag of North Ossetia.svg|border|22px|link=]] [[Severna Osetija - Alanija]] * [[File:Flag of Rostov Oblast.svg|border|22px|link=]] [[Rostovska oblast]] (delno) * [[File:Flag of Stavropol Krai.svg|border|22px|link=]] [[Stavropolski okraj]] | label5 = Demonim | data5 = Severni Kavkaščani | label6 = Time Zones | data6 = [[UTC+03:00]] | label7 = Najvišja gora | data7 = [[Elbrus]] (5642 m) }} '''Severni Kavkaz''',({{langx|ady|Темыр Къафкъас|Temır Qafqas}}; {{langx|av|Хьундасеб Кавказ}}; {{langx|krc|Шимал Кавказ|Şimal Kavkaz}}; {{langx|ce|Къилбаседа Кавказ|Q̇ilbaseda Kavkaz}}; {{langx|inh|Даькъасте|Däq̇aste}}; {{langx|kbd|Ишхъэрэ Къаукъаз|İṩxhərə Qauqaz}}; {{langx|os|Цӕгат Кавказ|Cægat Kavkaz}}; {{langx|ru|Северный Кавказ|Severnyy Kavkaz}}, {{IPA|ru|ˈsʲevʲɪrnɨj kɐfˈkas|IPA}}) ali Ciskavkazija,[c] je podregija v vzhodni Evropi, ki je del [[Rusija|Rusije]].{{efn|name="Europe"|Severni del Kavkaza na splošno velja za del evropske celine, saj leži severno od porečja Velikega Kavkaza.<ref>Definicije iz 18. stoletja so mejo potegnile severno od Kavkaza, čez Kuma-Manič depresijo. Ta definicija se je v Sovjetski zvezi uporabljala vse do 20. stoletja. V zahodni literaturi je celinska meja potegnjena vzdolž kavkaškega povodja vsaj od sredine 19. stoletja. See e.g. Baron von Haxthausen, "Transcaucasia" (1854); review [https://books.google.com/books?id=SN0EAAAAQAAJ&dq=%22watershed+of+the+Caucasus%22&pg=PA140 Dublin university magazine] Douglas W. Freshfield, "[https://books.google.com/books?id=ips8AAAAIAAJ&dq=%22watershed+of+the+Caucasus%22&pg=PA71 Journey in the Caucasus]", Proceedings of the Royal Geographical Society, Volumes 13–14, 1869.</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/place/Europe|title=Europe|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=6 June 2024|quote= Med alternativnimi mejami, ki so jih predlagali geografi in so dobile široko sprejetje, je shema, ki vidi vrh Velikega Kavkaza kot ločnico med Evropo in Azijo, pri čemer se severni del Kavkaza, Zakavkazje, nahaja v Evropi, južni del pa v Aziji.}}</ref>}} Predstavlja severni del širše [[Kavkaška regija|Kavkaške regije]], ki ločuje Evropo in Azijo. Severni Kavkaz meji na [[Azovsko morje|Azovsko]] in [[Črno morje]] na zahodu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Kavkaz|Kavkaško gorovje]] na jugu. Regija si deli kopensko mejo z [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Azerbajdžan]]om na [[Zakavkazje|Južnem Kavkazu]].[e] [[Elbrus]], ki je v južnem delu regije, je najvišji vrh v Evropi.{{efn|name="Elbrus"|Elbrus velja za najvišji evropski vrh..<ref>{{cite web|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/elbrus/|title=El'brus|publisher=National Geographic|access-date=6 June 2024|quote=Gora Elbrus se nahaja v jugozahodni Rusiji in je del Kavkaza. Je najvišja točka v Rusiji in najvišja točka v vsej Evropi. Je del narodnega parka Prielbrusje.}}</ref>}} [[Krasnodar]] je najbolj naseljeno med urbanimi središči v regiji. Severni Kavkaz je prišel pod ruski nadzor v 19. stoletju po kavkaški vojni med [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]] in različnimi regionalnimi silami. Ozemlje je najjužnejši del Rusije in je razdeljeno med številne republike in kraje. Upravlja se kot del Severnokavkaškega in Južnega zveznega okrožja ter obsega Krasnodarsko ozemlje, Stavropolsko ozemlje in sestavne republike, približno od zahoda proti vzhodu: Republiko Adigejo, Karačaj-Čerkezijo, Kabardino-Balkarijo, Severno Osetijo-Alanijo, Ingušetijo, Čečenijo in Republiko Dagestan, na severu pa Kalmikijo.<ref name="sunbelt">{{Cite book |last1=Hill |first1=Fiona |title=The Siberian Curse: How Communist Planners Left Russia Out in the Cold |last2=Gaddy |first2=Clifford |publisher=Brookings Institution Press |year=2003 |isbn=978-0-8157-9618-3 |location=Washington, D.C. |pages=121 |language=en |quote=}}</ref> Geografsko se izraz Severni Kavkaz nanaša tudi na severno pobočje in zahodni konec gorovja [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] ter na del njegovega južnega pobočja proti zahodu. Območje [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] je pogosto zajeto tudi pod pojmom regije Predkavkaz, zato se severna meja stepe Predkavkaz ali Nogajske stepe na splošno šteje za reko Manič. Zaradi milega podnebja v primerjavi z večjim delom Rusije je bila regija opisana kot ruski ''sončni pas''.<ref name="sunbelt"/> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{refbegin}} * {{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of Refugees: North Caucasian Muslims and the Late Ottoman State |publisher=Stanford University Press |year=2024 |location=Stanford, CA |url=https://books.google.com/books?id=c0vpEAAAQBAJ |isbn=978-1-5036-3696-5}} * {{Cite book |last1=Moroney |first1=Jennifer |title=Ungoverned Territories: Understanding and Reducing Terrorism Risks |last2=Karasik |first2=Theodore |publisher=RAND Corporation |year=2007 |chapter=Case Study: The North Caucasus |pages=207–242 |jstor=10.7249/mg561af.19 |isbn=978-0-8330-4152-4 |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/mg561af.19}} * {{Cite book |last=Melvin |first=Neil J. |author-link=|url=https://www.jstor.org/stable/resrep19207 |title=Building Stability in the North Caucasus: Ways Forward for Russia and the European Union |chapter=Ways Forward for Russia and the European Union |date=1 May 2007 |publisher=Stockholm International Peace Research Institute |pages=68}} * {{Cite book |last1=Paul |first1=Christopher |url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/j.ctt7zvzdn.12 |title=Mexico Is Not Colombia: Alternative Historical Analogies for Responding to the Challenge of Violent Drug-Trafficking Organizations, Supporting Case Studies |last2=Clarke |first2=Colin P. |last3=Serena |first3=Chad C. |publisher=RAND Corporation |year=2014 |isbn=978-0-8330-8447-7 |chapter=The Caucasus (1990–2012) |jstor=10.7249/j.ctt7zvzdn.12 |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/j.ctt7zvzdn.12}} * {{Cite book |last=Akayev |first=Vakhit Kh. |url=https://www.jstor.org/stable/resrep08066 |title=Chechen Scholars on Chechnya |date=1 January 2010 |publisher=Norwegian Institute of International Affairs |pages=88 |chapter=The Conflict between Traditional Islam and Wahhabism in the North Caucasus: Origins, Dynamics and the Means for its Resolution |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/resrep08066.6}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|North Caucasus}} * [http://www.hartford-hwp.com/archives/63/index-dk.html History of the Caucasus ] * {{Wikivoyage-inline|North Caucasus}} * Relations between The North and South Caucasus. Articles in the [http://www.laender-analysen.de/cad/pdf/CaucasusAnalyticalDigest27.pdf Caucasus Analytical Digest No. 27] [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Kavkaz]] 5kxl8j3x2od3dfinzrn8e6f97am9g3a 6655468 6655434 2026-04-03T19:14:12Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6655468 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = geography | above = North Caucasus | image = [[File:Map_of_North_Caucasus.png|350px]] | caption = Map of North Caucasus | location = [[Eastern Europe]] | label1 = Coordinates | data1 = {{Coord|45|N|42|E|format=dms|display=inline,title}} | label2 = Country | data2 = {{ublist|class=nowrap |{{flag|Russia}} }} | label3 = [[Federalni subjekti Rusije]] | data3 = * {{flagicon|Adigeja}} [[Adigeja]] * [[File:Flag of Chechnya.svg|border|22px|link=]] [[Čečenija]] * {{flagicon|Dagestan}} [[Dagestan]] * [[File:Flag of Ingushetia.svg|border|22px|link=]] [[Ingušetija]] * [[File:Flag_of_Kabardino-Balkaria.svg|border|22px|link=]] [[Kabardino-Balkarija]] * [[File:Flag of Kalmykia.svg|border|22px|link=]] [[Kalmikija]] (delno) * [[File:Flag of Karachay-Cherkessia.svg|border|22px|link=]] [[Karačajevo - Čerkezija]] * [[File:Flag of Krasnodar Krai.svg|border|22px|link=]] [[Krasnodarski okraj]] * [[File:Flag of North Ossetia.svg|border|22px|link=]] [[Severna Osetija - Alanija]] * [[File:Flag of Rostov Oblast.svg|border|22px|link=]] [[Rostovska oblast]] (delno) * [[File:Flag of Stavropol Krai.svg|border|22px|link=]] [[Stavropolski okraj]] | label5 = Demonim | data5 = Severni Kavkaščani | label6 = Time Zones | data6 = [[UTC+03:00]] | label7 = Najvišja gora | data7 = [[Elbrus]] (5642 m) }} '''Severni Kavkaz''',({{langx|ady|Темыр Къафкъас|Temır Qafqas}}; {{langx|av|Хьундасеб Кавказ}}; {{langx|krc|Шимал Кавказ|Şimal Kavkaz}}; {{langx|ce|Къилбаседа Кавказ|Q̇ilbaseda Kavkaz}}; {{langx|inh|Даькъасте|Däq̇aste}}; {{langx|kbd|Ишхъэрэ Къаукъаз|İṩxhərə Qauqaz}}; {{langx|os|Цӕгат Кавказ|Cægat Kavkaz}}; {{langx|ru|Северный Кавказ|Severnyy Kavkaz}}, {{IPA|ru|ˈsʲevʲɪrnɨj kɐfˈkas|IPA}}) ali Ciskavkazija, je podregija v vzhodni Evropi, ki je del [[Rusija|Rusije]].{{efn|name="Europe"|Severni del Kavkaza na splošno velja za del evropske celine, saj leži severno od porečja Velikega Kavkaza.<ref>Definicije iz 18. stoletja so mejo potegnile severno od Kavkaza, čez Kuma-Manič depresijo. Ta definicija se je v Sovjetski zvezi uporabljala vse do 20. stoletja. V zahodni literaturi je celinska meja potegnjena vzdolž kavkaškega povodja vsaj od sredine 19. stoletja. See e.g. Baron von Haxthausen, "Transcaucasia" (1854); review [https://books.google.com/books?id=SN0EAAAAQAAJ&dq=%22watershed+of+the+Caucasus%22&pg=PA140 Dublin university magazine] Douglas W. Freshfield, "[https://books.google.com/books?id=ips8AAAAIAAJ&dq=%22watershed+of+the+Caucasus%22&pg=PA71 Journey in the Caucasus]", Proceedings of the Royal Geographical Society, Volumes 13–14, 1869.</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/place/Europe|title=Europe|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=6 June 2024|quote= Med alternativnimi mejami, ki so jih predlagali geografi in so dobile široko sprejetje, je shema, ki vidi vrh Velikega Kavkaza kot ločnico med Evropo in Azijo, pri čemer se severni del Kavkaza, Zakavkazje, nahaja v Evropi, južni del pa v Aziji.}}</ref>}} Predstavlja severni del širše [[Kavkaška regija|Kavkaške regije]], ki ločuje Evropo in Azijo. Severni Kavkaz meji na [[Azovsko morje|Azovsko]] in [[Črno morje]] na zahodu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Kavkaz|Kavkaško gorovje]] na jugu. Regija si deli kopensko mejo z [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Azerbajdžan]]om na [[Zakavkazje|Južnem Kavkazu]].[e] [[Elbrus]], ki je v južnem delu regije, je najvišji vrh v Evropi.{{efn|name="Elbrus"|Elbrus velja za najvišji evropski vrh..<ref>{{cite web|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/elbrus/|title=El'brus|publisher=National Geographic|access-date=6 June 2024|quote=Gora Elbrus se nahaja v jugozahodni Rusiji in je del Kavkaza. Je najvišja točka v Rusiji in najvišja točka v vsej Evropi. Je del narodnega parka Prielbrusje.}}</ref>}} [[Krasnodar]] je najbolj naseljeno med urbanimi središči v regiji. Severni Kavkaz je prišel pod ruski nadzor v 19. stoletju po kavkaški vojni med [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]] in različnimi regionalnimi silami. Ozemlje je najjužnejši del Rusije in je razdeljeno med številne republike in kraje. Upravlja se kot del Severnokavkaškega in Južnega zveznega okrožja ter obsega Krasnodarsko ozemlje, Stavropolsko ozemlje in sestavne republike, približno od zahoda proti vzhodu: Republiko Adigejo, Karačaj-Čerkezijo, Kabardino-Balkarijo, Severno Osetijo-Alanijo, Ingušetijo, Čečenijo in Republiko Dagestan, na severu pa Kalmikijo.<ref name="sunbelt">{{Cite book |last1=Hill |first1=Fiona |title=The Siberian Curse: How Communist Planners Left Russia Out in the Cold |last2=Gaddy |first2=Clifford |publisher=Brookings Institution Press |year=2003 |isbn=978-0-8157-9618-3 |location=Washington, D.C. |pages=121 |language=en |quote=}}</ref> Geografsko se izraz Severni Kavkaz nanaša tudi na severno pobočje in zahodni konec gorovja [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] ter na del njegovega južnega pobočja proti zahodu. Območje [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] je pogosto zajeto tudi pod pojmom regije Predkavkaz, zato se severna meja stepe Predkavkaz ali Nogajske stepe na splošno šteje za reko Manič. Zaradi milega podnebja v primerjavi z večjim delom Rusije je bila regija opisana kot ruski ''sončni pas''.<ref name="sunbelt"/> == Zgodovina == [[File:Northern Caucasus, Early Bronze Age artifacts, 3rd millennium BCE.jpg|thumb|Severni Kavkaz, artefakti zgodnje bronaste dobe, 3. tisočletje pr. n. št.]] Starodavne kulture Severnega Kavkaza so znane kot skupnost Klin-Jar, med katerimi je ena najpomembnejših kultur starodavna Kobanska kultura.<ref>{{Cite journal |last1=Sharko |first1=Fedor S. |last2=Boulygina |first2=Eugenia S. |last3=Tsygankova |first3=Svetlana V. |last4=Slobodova |first4=Natalia V. |last5=Rastorguev |first5=Sergey M. |last6=Krasivskaya |first6=Anna A. |last7=Belinsky |first7=Andrej B. |last8=Härke |first8=Heinrich |last9=Kadieva |first9=Anna A. |last10=Demidenko |first10=Sergej V. |last11=Malashev |first11=Vladimir Yu |last12=Shvedchikova |first12=Tatiana Yu |last13=Dobrovolskaya |first13=Maria V. |last14=Reshetova |first14=Irina K. |last15=Korobov |first15=Dmitry S. |date=2024-01-04 |title=Koban culture genome-wide and archeological data open the bridge between Bronze and Iron Ages in the North Caucasus |journal=European Journal of Human Genetics |volume=32 |issue=11 |language=en |pages=1483–1491 |doi=10.1038/s41431-023-01524-4 |pmid=38177408 |pmc=11576754 |s2cid=266745350 |issn=1476-5438}}</ref> [[Zakavkazje]] je bilo v preteklosti pokrito s pontsko-kaspijskimi stepami, večinoma na rodovitnih apnenčastih [[černozjom]]skih tleh, ki so bile skoraj v celoti obdelane in pašne. Na zahodu ga omejuje Azovsko morje, na vzhodu pa Kaspijsko jezero. Glede na ''Concise Atlas of the World, Second Edition'' (2008), leži regija Zakavkazje na evropski strani 'splošno sprejete delitve', ki ločuje Evropo od Azije. Ruski imperij je do leta 1864 osvojil Severni Kavkaz. Med 1850-imi in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je približno milijon severnokavkaških muslimanov, vključno s [[Čerkezi]], [[Čečeni]], [[Inguši]], [[Oseti]] in drugimi, postalo beguncev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]].{{sfn|Hamed-Troyansky|2024|p=49}} Osmanska vlada je severnokavkaške begunce naselila na ozemljih današnje [[Turčija|Turčije]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]], [[Libanon]]a, [[Izrael]]a, [[Irak]]a, [[Gruzija|Gruzije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Srbija|Srbije]], [[Kosovo|Kosova]], [[Grčija|Grčije]], [[Ciper|Cipra]] in [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], s čimer je ustvarila veliko severnokavkaško diasporo.{{sfn|Hamed-Troyansky|2024|p=2}} Velik del Severnega Kavkaza se je marca 1917 odcepil od Rusije kot Gorska republika Severni Kavkaz, pri čemer je izkoristil nestabilnost, ki jo je povzročila februarska revolucija in postal manjši udeleženec v ruski državljanski vojni. Čete Gorske republike so se spopadle z invazivno Prostovoljno armado belega generala Antona Denikina, preden je slednja utrpela poraz od [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Kmalu zatem je regijo neformalno okupirala [[Sovjetska zveza]], republika pa je bila januarja 1921 prisiljena sprejeti nenasilno priključitev. Reformirana je bila v Gorsko ASSR, ki je bila kasneje oktobra 1924 razpuščena in nadomeščena z vrsto avtonomnih okrožij in območij. Zunanja meja Severnokavkaškega ozemlja Sovjetske zveze je bila enaka meji današnjega Severnokavkaškega gospodarskega območja (''Raion''), ki vključuje Rostovsko oblast, Krasnodarski okraj in Stavropolski okraj in sedem republik. Nekdanje Severnokavkaško vojaško okrožje (''Okrug'') je vključevalo tudi [[Astrahanska oblast|Astrahansko oblast]], [[Volgograjska oblast|Volgograjsko oblast]] in [[Republika Kalmikija|Republiko Kalmikijo]]. Njegovo upravno središče je bilo do 10. januarja 1934 [[Rostov na Donu]], do januarja 1936 Pjatigorsk, nato Ordžonikidze (danes [[Vladikavkaz]]) in od 15. decembra 1936 Vorošilovsk (danes [[Stavropol]]). === Nemiri === Severnokavkaška regija je po padcu Sovjetske zveze doživela obsežne nemire in upor, vključno z oboroženim spopadom manjše stopnje med Rusijo in militanti, povezanimi s Kavkaškim emiratom, od junija 2015 pa z Islamsko državo.<ref>{{cite news|date=2017-03-24|title=Six Russian soldiers killed in Chechnya|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-39377409|url-status=live|access-date=2017-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180616042221/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-39377409|archive-date=16 June 2018|quote=Russian troops in Chechnya have faced a low level insurgency for years ... They still face a low-level insurgency in the mainly Muslim region in Russia's volatile North Caucasus area.|df=dmy-all}}</ref><ref name=":0">{{cite web|title=Russia's North Caucasus Insurgency Widens as ISIS' Foothold Grows|url=https://www.worldpoliticsreview.com/articles/18466/russia-s-north-caucasus-insurgency-widens-as-isis-foothold-grows|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003225036/https://www.worldpoliticsreview.com/articles/18466/russia-s-north-caucasus-insurgency-widens-as-isis-foothold-grows|archive-date=3 October 2017|access-date=2017-10-03|website=www.worldpoliticsreview.com|date=12 April 2016 |language=en|quote=Russia's North Caucasus insurgency has gone relatively quiet, but reduced casualty numbers belie a still-worrying situation where long-standing grievances remain.|df=dmy-all}}</ref><ref name=":1">{{cite news|last=Walker|first=Shaun|date=2017-04-04|title=Why suspicion over St Petersburg metro attack is likely to fall on Islamist groups|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2017/apr/03/why-suspicion-over-st-petersburg-metro-attack-islamist-groups-russia-chechnya-syria-isis|url-status=dead|access-date=2017-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170403191024/https://www.theguardian.com/world/2017/apr/03/why-suspicion-over-st-petersburg-metro-attack-islamist-groups-russia-chechnya-syria-isis|archive-date=2017-04-03|issn=0261-3077|quote=A renewed crackdown on any suspected militant activity in the run-up to the Sochi winter Olympics in 2014 and the departure of many militants to fight in Syria led to a weakening of the North Caucasus insurgency.}}</ref> V poznejših letih je upor postal relativno neaktiven. Na vrhuncu je bilo nasilje večinoma skoncentrirano v severnokavkaških republikah Čečeniji, Dagestanu, Ingušetiji in Kabardino-Balkariji. Občasni incidenti so se zgodili tudi v okoliških regijah, kot so Severna Osetija-Alanija, Karačaj-Čerkezija, Stavropolski kraj in Volgograjska oblast. Čeprav je bil upor uradno končan 19. decembra 2017, ko je direktor FSB Aleksander Bortnikov napovedal dokončno eliminacijo uporniškega podzemlja na Severnem Kavkazu,<ref name="vz.ru">Нечаев А., Зайнашев Ю. [https://vz.ru/politics/2017/12/19/900398.html Россия выиграла еще одну важнейшую битву] // Взгляд.ру, 19.12.2017</ref> protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu se še niso končale.<ref name="veterans-law">Федеральный закон № 5-ФЗ от 12 января 1995, "О ветеранах" {{in lang|ru}}</ref> Junija 2022 je ameriški State Department državljanom svetoval, naj ne potujejo na Severni Kavkaz, vključno s Čečenijo in goro Elbrus, zaradi terorizma, ugrabitev in tveganja civilnih nemirov.<ref>{{Cite web|url=https://travel.state.gov/content/travel/en/traveladvisories/traveladvisories/russia-travel-advisory.html|title=Russia Travel Advisory|website=travel.state.gov}}</ref> Med drugimi paravojaškimi skupinami, ki so dejavne v regiji, je bila Konfederacija gorskih ljudstev Kavkaza, vsekavkaška organizacija, ki je svojo zastavo in politično agendo neposredno utemeljila na zastavi in ​​politični agendi Gorske republike. == Gospodarstvo == Severni Kavkaz velja za del periferne Rusije in trpi zaradi zelo nizke stopnje gospodarskega razvoja.<ref>{{Cite web |title=Russia Country Report 2024 |url=https://bti-project.org/en/reports/country-report/RUS |access-date=6 January 2025 |website=BTI Transformation Index |pages=18}}</ref> Nacionalni obveščevalni svet Združenih držav Amerike je leta 2004 regijo opisal kot območje, v katerem prevladujejo [[korupcija]], tihotapljenje orožja in zaostale ekonomije.{{sfn|Moroney|Karasik|2007|p=207}} Glavni vir zaposlovanja na Severnem Kavkazu je črni trg,<ref>{{Cite journal |last=Mamedov |first=O. Yu. |date=2014 |title=Северному Кавказу современную экономику! |trans-title=The North Caucasus needs a modern economy! |url=https://cyberleninka.ru/article/n/severnomu-kavkazu-sovremennuyu-ekonomiku |journal=Terra Economicus |language=ru |volume=12 |issue=1 |pages=8 |via=Cyberleninka}}</ref> organizirani kriminal pa je močan v lokalnem gospodarstvu in politiki.{{sfn|Paul|Clarke|Serena|2014|p=120–121}} Ruska vlada se je osredotočila predvsem na povečanje turističnega sektorja pri spodbujanju razvoja na Severnem Kavkazu. Ta strategija se je izkazala za neuspešno, saj le dva odstotka gospodarstva regije prihaja iz prihodkov od turizma. Glavni razlogi, zakaj ljudje ne potujejo na Severni Kavkaz, so slaba infrastruktura v regiji, pogosta nestabilnost in nasilje ter slaba podoba Kavkaza v ruski javni zavesti.<ref>{{Cite book |title=Too Far, Too Fast: Sochi, Tourism and Conflict in the Caucasus |date=30 January 2014 |publisher=[[International Crisis Group]] |chapter=III. The North Caucasus Resorts Project |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/resrep32007.7}}</ref> == Prebivalstvo == [[File:Life expectancy in Russia -North Caucasus.png|thumb|500px|Pričakovana življenjska doba ob rojstvu na Severnem Kavkazu, 1990–2021<ref name="rosstat" /><ref name="uiiss" />]] Severni Kavkaz, zlasti na svojih gorskih ozemljih, ima najvišjo pričakovano življenjsko dobo v Rusiji.<ref name="rosstat">{{cite web|url=https://rosstat.gov.ru/folder/210/document/13207 |title=Демографический ежегодник России |publisher=Federal State Statistics Service of Russia (Rosstat) |access-date=17 July 2022 |language=ru |trans-title=The Demographic Yearbook of Russia}}</ref><ref name="uiiss">{{cite web |url=https://www.fedstat.ru/indicator/31293 |title=Ожидаемая продолжительность жизни при рождении |website=Unified Interdepartmental Information and Statistical System of Russia |access-date=17 July 2022 |language=ru |trans-title=Life expectancy at birth |archive-date=20 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220220124657/https://www.fedstat.ru/indicator/31293 |url-status=dead }}</ref> Regija je znana po velikem številu stoletnikov.<ref>{{cite news|url=https://www.rferl.org/a/1076863.html |title=Russia: Mountain Air Leads To Long Life In North Caucasus |newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=1 June 2007}}</ref><ref>{{cite web|author=Sam Bedford |url=https://theculturetrip.com/europe/azerbaijan/articles/why-the-caucasus-has-so-many-100-year-olds/ |title=Why the Caucasus Has So Many 100-Year-Olds |website=TheCultureTrip.com |date=13 February 2018}}</ref><ref>{{cite web|author=Science |url=https://www.youtube.com/watch?v=ADXJPJkzjtQ |title=The Caucasus. The Oldest People In The World (Episode 3). Full Documentary |format=video |publisher=YouTube |date=29 January 2021}}</ref> Severni Kavkaz je izjemno etnično in jezikovno raznolik, kar je bil zgodovinski vzrok konfliktov v regiji. Luksemburška političarka Anne Brasseur je leta 2004 zapisala, da »ni nobene druge regije v Rusiji ali Evraziji na splošno, kjer bi toliko ljudstev in etničnih skupin z različnimi jeziki in kulturami živelo skupaj na tako majhnem območju«.<ref name="Brasseur">{{Cite web |last=Brasseur |first=Anne |author-link= |date=7 April 2006 |title=Cultural diversity of the North Caucasus |url=https://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/X2H-Xref-ViewHTML.asp?FileID=11180&lang=EN |access-date=6 January 2025 |website=Parliamentary Assembly of the Council of Europe}}</ref> Lokalno prebivalstvo pretežno sledi [[sunitizem|sunitskemu islamu]],{{sfn|Melvin|2007|p=19}} z izjemo Osetijcev in Abhazijcev. Zahodna polovica Severnega Kavkaza (ki jo sestavljajo republike Adigeja, Kabardino-Balkarija, Karačajevo - Čerkezija in Severna Osetija) ima tudi ohranjene tradicije poganstva, ki so postale tesno povezane z islamom. Nasprotno pa vzhodni del Severnega Kavkaza (vključno s Čečenijo, Dagestanom in Ingušetijo) prevladuje [[sufizem]].{{sfn|Akayev|2010|p=64}} Pogosti so tudi konflikti med islamskimi etničnimi skupinami, pri čemer se boji za nadzor nad verskimi in političnimi institucijami pogosto prekrivajo. Na primer, prevzem Duhovnega odbora muslimanov Dagestana (zdaj Muftijat Republike Dagestan) s strani sufističnih tarikatskih šejkov, ki so bili pretežno etnični Avari, je privedel do konflikta glede vodstva odbora, ki je vključeval verske, etnične in politične razlike.{{sfn|Melvin|2007|p=19}} == Upravne delitev == Ruske politične podrazdelitve, povezane z regijo, so: *Gorska avtonomna sovjetska socialistična republika (pod RSFSR) *Severnokavkaško zvezno okrožje *Severnokavkaška sovjetska republika *Severnokavkaška gospodarska regija *Severnokavkaški kraj *Severnokavkaško vojaško okrožje *[[Južno federalno okrožje]] ==Galerija== <gallery class="center" widths="180px"> File:Map of Russia - North Caucasian Federal District.svg|Lega Severnokavkaškega zveznega okrožja File:Russian Ground Forces - North Caucasus Military District Map.svg|Zemljevid nekdanjega vojaškega okrožja Severni Kavkaz (''okrug'') File:Map of Russia - North Caucasus economic region.svg|Zemljevid sodobne gospodarske regije Severnega Kavkaza (''raion'') File:Карачаево-Черкесия, Западный Кавказ, Софийская долина, горный массив и перевал София, Karachay-Cherkessia, Caucasus Mountains.jpg|Sofijska dolina,, [[Karačajevo - Čerkezija]] </gallery> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{refbegin}} * {{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of Refugees: North Caucasian Muslims and the Late Ottoman State |publisher=Stanford University Press |year=2024 |location=Stanford, CA |url=https://books.google.com/books?id=c0vpEAAAQBAJ |isbn=978-1-5036-3696-5}} * {{Cite book |last1=Moroney |first1=Jennifer |title=Ungoverned Territories: Understanding and Reducing Terrorism Risks |last2=Karasik |first2=Theodore |publisher=RAND Corporation |year=2007 |chapter=Case Study: The North Caucasus |pages=207–242 |jstor=10.7249/mg561af.19 |isbn=978-0-8330-4152-4 |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/mg561af.19}} * {{Cite book |last=Melvin |first=Neil J. |author-link=|url=https://www.jstor.org/stable/resrep19207 |title=Building Stability in the North Caucasus: Ways Forward for Russia and the European Union |chapter=Ways Forward for Russia and the European Union |date=1 May 2007 |publisher=Stockholm International Peace Research Institute |pages=68}} * {{Cite book |last1=Paul |first1=Christopher |url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/j.ctt7zvzdn.12 |title=Mexico Is Not Colombia: Alternative Historical Analogies for Responding to the Challenge of Violent Drug-Trafficking Organizations, Supporting Case Studies |last2=Clarke |first2=Colin P. |last3=Serena |first3=Chad C. |publisher=RAND Corporation |year=2014 |isbn=978-0-8330-8447-7 |chapter=The Caucasus (1990–2012) |jstor=10.7249/j.ctt7zvzdn.12 |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/10.7249/j.ctt7zvzdn.12}} * {{Cite book |last=Akayev |first=Vakhit Kh. |url=https://www.jstor.org/stable/resrep08066 |title=Chechen Scholars on Chechnya |date=1 January 2010 |publisher=Norwegian Institute of International Affairs |pages=88 |chapter=The Conflict between Traditional Islam and Wahhabism in the North Caucasus: Origins, Dynamics and the Means for its Resolution |chapter-url=https://www.jstor.org/stable/resrep08066.6}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|North Caucasus}} * [http://www.hartford-hwp.com/archives/63/index-dk.html History of the Caucasus ] * {{Wikivoyage-inline|North Caucasus}} * Relations between The North and South Caucasus. Articles in the [http://www.laender-analysen.de/cad/pdf/CaucasusAnalyticalDigest27.pdf Caucasus Analytical Digest No. 27] [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Kavkaz]] e7ncc7huvv4f4a35hhaxtx8ptgst0x7 Pogovor:Severni Kavkaz 1 600442 6655419 2026-04-03T17:08:06Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Rusija}}« 6655419 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Rusija}} 90h6ofh2v1lagkwofhagzom3yibclr4 Uporabniški pogovor:Tineu 3 600443 6655426 2026-04-03T17:22:31Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Alojz Mrgole|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6655426 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Alojz Mrgole|Alojz Mrgole]] (3. april) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Alojz Mrgole]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Alojz_Mrgole '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Alojz_Mrgole '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 3. april 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> po3t4yv6nps049sz5ajd4p16i2wbsmk Stepski krešič 0 600444 6655433 2026-04-03T17:57:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' (Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno i...« 6655433 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je vrsta [[Hrošč|hrošča]], iz reda [[Hrošči|Coleoptera]] in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{cite web | title=Carabus hungaricus | website=Alciphron | url=https://alciphron.habiprot.org.rs/listing-386948-carabus-hungaricus | language=sr | access-date=2026-04-03}}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} rroc7h8vhe5wju3h4mfqptxaryrhxbk 6655435 6655433 2026-04-03T18:07:51Z Pinky sl 2932 pp uvod 6655435 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je [[kserofilna vrsta]] [[Hrošči|hrošča]] (Coleoptera) in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{Navedi revijo | last=Gabor |first=Matic|magazine=Acta entomologica slovenica|location=Ljubljana|title=Novi podatki o prisotnosti stepskega krešiča Carabus hungaricus (Coleoptera: Carabidae) v Deliblatski peščari (Srbija) | publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]], Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija|date=6.1.2022 }}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} 495i5fn7c9okg98gidvbh4aa4lo0q1l 6655436 6655435 2026-04-03T18:09:16Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Krešiči]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655436 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je [[kserofilna vrsta]] [[Hrošči|hrošča]] (Coleoptera) in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{Navedi revijo | last=Gabor |first=Matic|magazine=Acta entomologica slovenica|location=Ljubljana|title=Novi podatki o prisotnosti stepskega krešiča Carabus hungaricus (Coleoptera: Carabidae) v Deliblatski peščari (Srbija) | publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]], Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija|date=6.1.2022 }}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} [[Kategorija:Krešiči]] rofgdxn9wa1sxpjsun8thefseery6on 6655439 6655436 2026-04-03T18:10:40Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Hrošči Evrope]]; +[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1792]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655439 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je [[kserofilna vrsta]] [[Hrošči|hrošča]] (Coleoptera) in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{Navedi revijo | last=Gabor |first=Matic|magazine=Acta entomologica slovenica|location=Ljubljana|title=Novi podatki o prisotnosti stepskega krešiča Carabus hungaricus (Coleoptera: Carabidae) v Deliblatski peščari (Srbija) | publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]], Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija|date=6.1.2022 }}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} [[Kategorija:Krešiči]] [[Kategorija:Hrošči Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1792]] lbg12ttwj5sbnvj1fd2nr5jk89qs9w4 6655441 6655439 2026-04-03T18:13:29Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655441 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je [[kserofilna vrsta]] [[Hrošči|hrošča]] (Coleoptera) in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{Navedi revijo | last=Gabor |first=Matic|magazine=Acta entomologica slovenica|location=Ljubljana|title=Novi podatki o prisotnosti stepskega krešiča Carabus hungaricus (Coleoptera: Carabidae) v Deliblatski peščari (Srbija) | publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]], Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija|date=6.1.2022 }}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} [[Kategorija:Krešiči]] [[Kategorija:Hrošči Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1792]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] pnb8r80pys0dvzik6n0497uchzsv8vg 6655442 6655441 2026-04-03T18:14:57Z Pinky sl 2932 6655442 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta hrošča}} {{Speciesbox | name = Stepski krešič | image = Carabus hungaricus.jpg | genus = Carabus | species = hungaricus | authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1792 | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''C. h. cribellatus'' *''C. h. scythus'' *''C. h. gastridulus'' *''C. h. mingens'' *''C. h. frivaldskyanus'' *''C. h. hungaricus'' }} '''Stepski krešič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carabus hungaricus''''') je [[kserofilna vrsta]] [[Hrošči|hrošča]] (Coleoptera) in družine [[Usnjati krešič|usnjatih krešičev]] (Carabidae).<ref name="Alciphron">{{Navedi revijo | last=Gabor |first=Matic|magazine=Acta entomologica slovenica|location=Ljubljana|title=Novi podatki o prisotnosti stepskega krešiča Carabus hungaricus (Coleoptera: Carabidae) v Deliblatski peščari (Srbija) | publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]], Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija|date=6.1.2022 }}</ref> Vrsta je razširjena na območju [[Palearktika|Palearktike]]. == Razširjenost == V [[Evropa|Evropi]] je njegova razširjenost razdrobljena na tri glavna območja: A) ukrajinske in ruske stepe, B) Bolgarija (majhno izolirano območje) in C) Karpatska kotlina. Njegova življenjska okolja so razpršena in pogosto med seboj ločena. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v [[Avstrija|Avstriji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Češka|Češki]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], osrednji in južni [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Slovaška|Slovaški]] in [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref name="eu-nomen">{{cite web | title=Carabus (Pachystus) hungaricus Fabricius, 1792 | website=PESI portal | date=2010-05-31 | url=https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:386948 | access-date=2026-04-03}}</ref> Je tipična stepska vrsta, ki naseljuje peščena in dolomitna [[Travišče|travišča]]. Večina populacij živi na apnenčastih peščenih traviščih [[Deliblatska peščara|Deliblatske Peščare]] v Srbiji, čez [[Banat]] (Srbija, Romunija), po peščenih območjih ob reki [[Donava|Donavi]] na Madžarskem, vse do [[Dunaj|Dunaja]] (Avstrija) in Južne Moravske (Češka). Več populacij živi tudi na kislih peščenih traviščih na območju Nyírséga, blizu mesta [[Debrecen]] (Madžarska). Znano klasično nahajališče te vrste so dolomitna travišča v [[Budimski hribi|Budimskem hribovju]] pri [[Budimpešta|Budimpešti]]. == Taksonomski status == Tipsko nahajališče »Hungaria«, ki ga je leta 1792 opisal [[Johan Christian Fabricius]] iz leta 1792, se najverjetneje nanaša na Budimsko hribovje To območje so v tistem času pogosto obiskovali zbiratelji in naravoslovci. Tipski primerek te vrste je shranjen v delu Fabriciusove zbirke, ki se danes nahaja v [[Zoološki muzej Univerze v Kielu|Zoološkem muzeju Univerze v Kielu]]. V panonski regiji sta bila poleg nominotipske podvrste opisana še dva taksona: * ''hungaricus viennensis'' (Kraatz, 1877), ki se pojavlja v Dunajski kotlini (Avstrija) in na Južnem Moravskem (Češka), * ''hungaricus'' frivald''skyanus'' (Breuning, 1933), ki se pojavlja v Banatu (Romunija, Srbija). Vendar pa mnogi avtorji (npr. Freude 1976; Turin et al. 2003) dvomijo, da ti dve obliki sploh predstavljata pravi podvrsti. ==Ohranitveni status== V Evropski uniji je ''Carabus hungaricus'' naveden v [[Direktiva o habitatih|direktivi o habitatih]] in velja za značilno vrsto [[Panonska biogeografska regija|panonsko biogeografsko regijo]]. Na celotnem območju razširjenosti je ogrožen. V nekaterih državah je skoraj izumrl ali kritično ogrožen (Avstrija, Müller-Motzfeld 2004; Moldavija, Neculiseanu et al. 1999 <ref>{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120107034851/http://www.salvaeco.org/insecte/page/carabus_pachistus_hungaricus.php||title=Carabus (Pachistus) hungaricus Fabricius, 1792}}</ref>). Na Češkem in Slovaškem so njegove populacije redke in omejene na posamezna območja (Torino et al. 2003). Na Madžarskem je prisoten na več mestih, vendar je njegov življenjski prostor močno razdrobljen. Nadaljnja fragmentacija njegovega habitata bi povzročila upad števila osebkov te vrste. Vrsta je vključena tudi v Rdeči knjigi Ruske federacije (Ivanenko 1999) in v Ukrajinski rdeči knjigi (Serbaka 1994). == Literatura == * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V., Kutasi, Cs., Szabó, K., Fülöp, D., Pénzes, Zs. & Peregovits, L. 2007: A magyar futrinka. [''Carabus hungaricus''.] – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, pp.&nbsp;107–124. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. 2007: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'') elterjedése és természetvédelmi helyzete. (The distribution and nature protection status of the species Carabus hungaricus.) – Természetvédelmi Közlemények 13: 411–420. * Bérces, S., Szél, Gy., Ködöböcz, V. & Kutasi, Cs. 2008: The distribution, habitat types and nature conservation value of a Natura 2000 beetle, ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary. – In: Penev, L., Erwin, T. & Assmann, T. (eds): Back to the roots and back to the future. Towards a New Synthesis between Taxonomic, Ecological and Biogeographical Approaches in Carabidology. Proceedings of the XIII European Carabidologists Meeting, Blagoevgrad, August 20–24, 2007. Pensoft Series Faunistica No. 75. [https://web.archive.org/web/20100618221404/http://www.pensoft.net/notes/14117.stm] * Breuning, S. 1933: Monographie der Gattung Carabus L. (IV. Teil). Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren (Troppau) 106. Heft pp.&nbsp;705–704. * Cziki, E. 1905-08: Magyarország bogárfaunája 1. kötet Adephaga 1. Caraboidea.[The beetle fauna of Hungary 1. volume Adephaga 1. Caraboidea.], Budapest. * Frivaldsky, I. 1865: Jellemző adatok Magyarország faunájához. [Typical faunistic data for Hungary] A Magyar Tudományos Akadémia Évkönyvei 11 (4): 1-275, 13 pls. * Frivaldsky, J. 1874: Magyarország téhelyröpűinek futonczféléi. [Hungarian ground beetles] (Carabidae) F. Eggenberger Magyar Akadémiai Könyvárusnál, Budapest. * Kaszab, Z. & Székessy, V. 1953: Bátorliget bogár-faunája, Coleoptera. – In: Bátorliget élővilága [The beetle fauna of Bátorliget – In: The flora and fauna of Bátorliget] (Székessy, V. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;194–285. * Kempelen, R. 1868. III. Heves és külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék állattani leírása. – In: Heves- és Külső Szolnok törvényesen egyesült vármegyék leírása [Faunistic description of the counties Heves and Szolnok in: The description he counties Heves and Szolnok] (Albert, F. ed.): A Magyar Orvosok és Természetvizsgálók XIII. nagygyűlése [Congress of the Hungarian doctors and naturalists], Eger, pp.&nbsp;175–226.[https://web.archive.org/web/20090210120132/http://vfek.vfmk.hu/00000083/albert33.htm] * Koy T. 1800: Alphabetisches Verzeichniss meiner Insecten-Sammlung. Gewidmet Seinen Entomologischen Freuden von Tobias Koy. Ofen, 64 pp. * Kutasi, Cs. 1998: Futóbogarak (Coleoptera, Carabidae) Litér környékéről. (Ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of the environment of Litér (West Hungary).– Folia Musei Historico-Naturalis Bakonyiensis 13 (1994): 73-87. * Kutasi, Cs. & Szél, GyY. 2006: Ground beetle assemblages of dolomitic grasslands in Hungary. – Entomologica Fennica 17: 253-257.[https://web.archive.org/web/20120301112649/http://www.entomologicafennica.org/Volume17/abstracts17_253.htm] * Kuthy, D. 1896 [1897]: Coleoptera. – In: A Magyar Hungariae). [Fauna of the Hungarian Empire.] Társulat, Budapest, pp.&nbsp;1–213. * Lie, P. 1994: Neue Beiträge zur Kenntniss der Carabofauna des Rumänischen Banates fur das Jahr 1993 (Coleoptera, Carabidae). – Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LV. 225-232. * Lie, P. 1995: Beiträge zur Kenntnis des Carabus hungaricus frivaldskyanus Breuning neuentdeckt im Banat, Rumanien (Coleoptera, Carbidae). -Folia Entomologica Hungarica, Budapest, Rovartani Közlemények, LVI. 85-88. * Merkl O. 1991: Reassessment of the beetle fauna of Bátorliget, NE Hungary (Coleoptera). – In: The Bátorliget Nature Reserves - after forty years, I. (Mahunka, S. ed.). Akadémiai Kiadó, Budapest, pp.&nbsp;381–498. * Szėl, Gy., Bėrces, S., Kutaki, Cs. & Ködöböcz, V. 2006: A magyar futrinka (''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792) hazai elterjedése és élőhelyei (''Coleoptera: Carabidae''). (Distribution and habitats of ''Carabus hungaricus'' Fabricius, 1792 in Hungary (''Coleoptera: Carabidae''.) – Praenorica. Folia historico-naturalia 9: 45–80. * Szėl GY., Retezár I., Bėrces S., Fülöp D. És Pénzes Zx. 2007: A magyarországi nagy testű futrinkák (Carabus-fajok). – In: Forró, L. (ed.): A Kárpát-medence állatvilágának kialakulása. [The origin of the fauna of the Carpathian Basin.] Magyar Természettudományi Múzeum, Budapest, p.&nbsp;87 p.&nbsp;102 * Turin, H., Penev, L., Casale A. (Eds). 2003: The Genus Carabus L. in Europe. A synthesis. Fauna Europaea Evertebrata No 2. [https://web.archive.org/web/20081012001715/http://www.pensoft.net/notes/7768.stm] * Бригадиренко В. В., Федорченко Д. О. [http://www.nbuv.gov.ua/portal/natural/vdpu/Biol/2008_1/Vestnik%20DNU%20%202008%201%2004_Brigadirenko.pdf Морфологічна мінливість популяції Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) в умовах острова Хортиця] // Вісник Дніпропетровського університету. Біологія. Екологія. – 2008. – Вип. 16, т. 1. – С. 20–27. (V. V. Brygadyrenko, D. О. Fedorchenko Morphological variability of populations Carabus hungaricus scythus (Coleoptera, Carabidae) on the Khortitsa island (Zaporizhzhya province) // Visnyk of Dnipropetrovsk University. Biology. Ecology. – 2008. – Vol. 16, N 1. – P. 20–27.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline}} *{{Commons-inline}} {{Taxonbar|from=Q730514}} [[Kategorija:Krešiči]] [[Kategorija:Hrošči Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1792]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] tr7txgccvug1wzzxb98365zn9k7imnt Carabus hungaricus 0 600445 6655438 2026-04-03T18:09:47Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Stepski krešič]] 6655438 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Stepski krešič]] 96r997ky097u9dzrx1qge77lok6ndlh Pogovor:Stepski krešič 1 600446 6655443 2026-04-03T18:16:16Z Pinky sl 2932 {{CEE Pomlad 2026 6655443 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema= geografija |država= Madžarska }} f6602um4atr8u51qxhee8k8t1a5rmc9 6655446 6655443 2026-04-03T18:18:22Z Pinky sl 2932 6655446 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema= geografija |država= Madžarska| država2=mednarodno }} 2wsvxno2qt6sz83e9hzgprr6k5tkvcw Mirko Grmek 0 600447 6655454 2026-04-03T18:48:12Z Yerpo 8417 n 6655454 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mirko Dražen Grmek''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Francozi|francoski]] [[zgodovina medicine|zgodovinar medicine]], * [[9. januar]] [[2024]], [[Krapina]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (danes [[Hrvaška]]), † [[6. marec]] [[2000]], [[Pariz]], [[Francija]]. V mednarodnem merilu je prepoznan kot eden najpomembnejših zgodovinarjev medicine sodobnega časa.<ref name="manif">{{navedi splet | last=Voltaggio | first=Franco | title=L'epidemiologo della civilita' | work=Il manifesto | date=2000-03-08 | url=https://ilmanifesto.it/archivio/2000003770 | language=it | access-date=2026-04-03}}</ref> == Življenjepis == Po zaključenem študiju [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]] se je zaposlil na Inštitutu za medicinske raziskave [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]], kjer je vzpostavil odsek za zgodovino medicine. Vzporedno je opravljal doktorski študij zgodovine medicine, ki ga je zaključil leta 1958.<ref name="HrEnc">{{navedi splet | title=Grmek, Mirko Dražen | work=[[Hrvatska enciklopedija]] | url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen | language=hr | access-date=2026-04-03}}</ref> Nato je postal izredni profesor na matični fakulteti, svoj odsek pa je preoblikoval v Inštitut za zgodovino naravnih, matematičnih in medicinskih znanosti ter ga do leta 1963 tudi vodil.<ref name="IstEnc">{{cite web |author=Rudelić, I. |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Istarska enciklopedija |url=https://istra.lzmk.hr/clanak/grmek-mirko-drazen |language=hr |access-date=2026-04-03}}</ref> Nato se je preselil v Pariz in se zaposlil kot raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) in napredoval do položaja znanstvenega svetnika, leta 1973 pa je bil imenovan za vodjo raziskav (''directeur d'études'') na École pratique des hautes études in to delo opravljal do upokojitve leta 1994. Leta 1967 je postal naturalizirani francoski državljan in leta 1971 pridobil še doktorat iz [[filozofija|filozofije]] in [[Humanistika|humanistike]] v Parizu.<ref name="IstEnc"/><ref>{{cite web |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Treccani |date=1970-01-01 |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/mirko-drazen-grmek/ |language=it |access-date=2026-04-03}}</ref> V zgodnjih letih se je izpopolnjeval tudi na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]], kjer je deloval kot izredni profesor, in drugih ameriških univerzah ter na [[Rimska univerza La Sapienza|rimski univerzi La Sapienza]] v [[Italija|Italiji]].<ref name="IstEnc"/> V svojih raziskavah zgodovine zahodne medicine je razvil koncept zgodovinskega preučevanja, ki vzporeja razvoj metod in teorij v medicini z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, predvsem filozofijo, pa tudi področji, kot je umetnost. S svojim pristopom je bil en od pionirjev medicinske humanistike, ki je veliko pozornosti vzbudila zlasti v Italiji. Za ta doprinos mu je [[Univerza v Bologni]] podelila častni doktorat.<ref name="manif"/> Posebej se je posvetil študiju metodologije [[Claude Bernard|Claudea Bernarda]], očeta eksperimentalne [[fiziologija|fiziologije]] in njegovega vpliva na razvoj medicinske misli, v [[epidemiologija|epidemiologiji]] pa je uvedel pojem ''patocenoze'' – soodvisnosti zgodovinskih [[epidemija|epidemij]] z vsemi drugimi boleznimi v populaciji, okoljskimi pogoji in medicinsko mislijo tega časa.<ref name="HrEnc"/> Bil je en najvidnejših članov hrvaške diaspore v Franciji, kjer je v času razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] pomembno pripomogel k oblikovanju javnega mnenja o novoustanovljeni Republiki Hrvaški, med drugim z dokumentiranjem etničnega čiščenja kot izraza velikosrbskih teženj v konfliktu.<ref name="HrEnc"/> Proti koncu življenja se je boril z napredujočo [[Amiotrofična lateralna skleroza|amiotrofično lateralno sklerozo]], za katero je tudi umrl.<ref name="manif"/> == Izbor del == * ''[[Leonardo da Vinci|Léonard de Vinci]], dessins scientifiques et techniques'' (1962) *'' Mille ans de chirurgie en Occident'' (s [[Pierre Huard|Pierrom Huardom]], 1966) * ''Catalogue des manuscrits de [[Claude Bernard]]'' (1968) * ''Raisonnement expérimental et recherches toxicologiques chez Claude Bernard'' (1973) * ''Les Maladies à l’aube de la civilisation occidentale'' (1983) * ''Histoire du [[Aids|sida]]'' (Payot, 1989, 1995) * ''La Première Révolution biologique'' (1990) * ''Le Nettoyage ethnique'' (v sodelovanju z Marcom Gjidaro in Nevenom Simcem , 1993) * ''Histoire de la pensée médicale en Occident'', 3 knjige: ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident [« Storia del pensiero medico occidentale. 1, Antichità e Medioevo »], 1. knjiga : Antiquité et Moyen Âge (Seuil, 1995) ISBN 978-2-02-115706-2 ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 2. knjiga : De la Renaissance aux Lumières (Seuil, 2014) ISBN 978-2-02-115707-9 ** Mirko D. Grmek, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 3. knjiga : Du romantisme à la science moderne (Seuil, 1999) ISBN 978-2-02-022141-2 * ''Le Legs de Claude Bernard'' (Fayard, 1997) * ''Le chaudron de Médée, l'expérimentation sur le vivant dans l'Antiquité'' (1997) * ''Les Révoltés de Villefranche'' (Seuil, 1998) * ''Les Maladies dans l’art antique'' (1998) * ''La vita, la malattia, la storia'' (Di Renzo Editore, Rim, 1998) * ''La Guerre comme maladie sociale et autres textes politiques'' (Seuil, 2002) == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Grmek, Mirko}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Francoski zgodovinarji]] [[Kategorija:Zgodovinarji medicine]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] 93afc3h4gmac7dt8lbvs2umxqb2ccgm 6655458 6655454 2026-04-03T18:52:36Z Yerpo 8417 /* Sklici */ {{normativna kontrola}} 6655458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mirko Dražen Grmek''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Francozi|francoski]] [[zgodovina medicine|zgodovinar medicine]], * [[9. januar]] [[2024]], [[Krapina]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (danes [[Hrvaška]]), † [[6. marec]] [[2000]], [[Pariz]], [[Francija]]. V mednarodnem merilu je prepoznan kot eden najpomembnejših zgodovinarjev medicine sodobnega časa.<ref name="manif">{{navedi splet | last=Voltaggio | first=Franco | title=L'epidemiologo della civilita' | work=Il manifesto | date=2000-03-08 | url=https://ilmanifesto.it/archivio/2000003770 | language=it | access-date=2026-04-03}}</ref> == Življenjepis == Po zaključenem študiju [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]] se je zaposlil na Inštitutu za medicinske raziskave [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]], kjer je vzpostavil odsek za zgodovino medicine. Vzporedno je opravljal doktorski študij zgodovine medicine, ki ga je zaključil leta 1958.<ref name="HrEnc">{{navedi splet | title=Grmek, Mirko Dražen | work=[[Hrvatska enciklopedija]] | url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen | language=hr | access-date=2026-04-03}}</ref> Nato je postal izredni profesor na matični fakulteti, svoj odsek pa je preoblikoval v Inštitut za zgodovino naravnih, matematičnih in medicinskih znanosti ter ga do leta 1963 tudi vodil.<ref name="IstEnc">{{cite web |author=Rudelić, I. |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Istarska enciklopedija |url=https://istra.lzmk.hr/clanak/grmek-mirko-drazen |language=hr |access-date=2026-04-03}}</ref> Nato se je preselil v Pariz in se zaposlil kot raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) in napredoval do položaja znanstvenega svetnika, leta 1973 pa je bil imenovan za vodjo raziskav (''directeur d'études'') na École pratique des hautes études in to delo opravljal do upokojitve leta 1994. Leta 1967 je postal naturalizirani francoski državljan in leta 1971 pridobil še doktorat iz [[filozofija|filozofije]] in [[Humanistika|humanistike]] v Parizu.<ref name="IstEnc"/><ref>{{cite web |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Treccani |date=1970-01-01 |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/mirko-drazen-grmek/ |language=it |access-date=2026-04-03}}</ref> V zgodnjih letih se je izpopolnjeval tudi na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]], kjer je deloval kot izredni profesor, in drugih ameriških univerzah ter na [[Rimska univerza La Sapienza|rimski univerzi La Sapienza]] v [[Italija|Italiji]].<ref name="IstEnc"/> V svojih raziskavah zgodovine zahodne medicine je razvil koncept zgodovinskega preučevanja, ki vzporeja razvoj metod in teorij v medicini z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, predvsem filozofijo, pa tudi področji, kot je umetnost. S svojim pristopom je bil en od pionirjev medicinske humanistike, ki je veliko pozornosti vzbudila zlasti v Italiji. Za ta doprinos mu je [[Univerza v Bologni]] podelila častni doktorat.<ref name="manif"/> Posebej se je posvetil študiju metodologije [[Claude Bernard|Claudea Bernarda]], očeta eksperimentalne [[fiziologija|fiziologije]] in njegovega vpliva na razvoj medicinske misli, v [[epidemiologija|epidemiologiji]] pa je uvedel pojem ''patocenoze'' – soodvisnosti zgodovinskih [[epidemija|epidemij]] z vsemi drugimi boleznimi v populaciji, okoljskimi pogoji in medicinsko mislijo tega časa.<ref name="HrEnc"/> Bil je en najvidnejših članov hrvaške diaspore v Franciji, kjer je v času razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] pomembno pripomogel k oblikovanju javnega mnenja o novoustanovljeni Republiki Hrvaški, med drugim z dokumentiranjem etničnega čiščenja kot izraza velikosrbskih teženj v konfliktu.<ref name="HrEnc"/> Proti koncu življenja se je boril z napredujočo [[Amiotrofična lateralna skleroza|amiotrofično lateralno sklerozo]], za katero je tudi umrl.<ref name="manif"/> == Izbor del == * ''[[Leonardo da Vinci|Léonard de Vinci]], dessins scientifiques et techniques'' (1962) *'' Mille ans de chirurgie en Occident'' (s [[Pierre Huard|Pierrom Huardom]], 1966) * ''Catalogue des manuscrits de [[Claude Bernard]]'' (1968) * ''Raisonnement expérimental et recherches toxicologiques chez Claude Bernard'' (1973) * ''Les Maladies à l’aube de la civilisation occidentale'' (1983) * ''Histoire du [[Aids|sida]]'' (Payot, 1989, 1995) * ''La Première Révolution biologique'' (1990) * ''Le Nettoyage ethnique'' (v sodelovanju z Marcom Gjidaro in Nevenom Simcem , 1993) * ''Histoire de la pensée médicale en Occident'', 3 knjige: ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident [« Storia del pensiero medico occidentale. 1, Antichità e Medioevo »], 1. knjiga : Antiquité et Moyen Âge (Seuil, 1995) ISBN 978-2-02-115706-2 ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 2. knjiga : De la Renaissance aux Lumières (Seuil, 2014) ISBN 978-2-02-115707-9 ** Mirko D. Grmek, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 3. knjiga : Du romantisme à la science moderne (Seuil, 1999) ISBN 978-2-02-022141-2 * ''Le Legs de Claude Bernard'' (Fayard, 1997) * ''Le chaudron de Médée, l'expérimentation sur le vivant dans l'Antiquité'' (1997) * ''Les Révoltés de Villefranche'' (Seuil, 1998) * ''Les Maladies dans l’art antique'' (1998) * ''La vita, la malattia, la storia'' (Di Renzo Editore, Rim, 1998) * ''La Guerre comme maladie sociale et autres textes politiques'' (Seuil, 2002) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grmek, Mirko}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Francoski zgodovinarji]] [[Kategorija:Zgodovinarji medicine]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] larb22djhsxzr5agyleubaakzrc4zhm 6655459 6655458 2026-04-03T18:53:33Z Yerpo 8417 /* Življenjepis */ np 6655459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mirko Dražen Grmek''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Francozi|francoski]] [[zgodovina medicine|zgodovinar medicine]], * [[9. januar]] [[2024]], [[Krapina]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (danes [[Hrvaška]]), † [[6. marec]] [[2000]], [[Pariz]], [[Francija]]. V mednarodnem merilu je prepoznan kot eden najpomembnejših zgodovinarjev medicine sodobnega časa.<ref name="manif">{{navedi splet | last=Voltaggio | first=Franco | title=L'epidemiologo della civilita' | work=Il manifesto | date=2000-03-08 | url=https://ilmanifesto.it/archivio/2000003770 | language=it | access-date=2026-04-03}}</ref> == Življenjepis == Po zaključenem študiju [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]] se je zaposlil na Inštitutu za medicinske raziskave [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]], kjer je vzpostavil odsek za zgodovino medicine. Vzporedno je opravljal doktorski študij zgodovine medicine, ki ga je zaključil leta 1958.<ref name="HrEnc">{{navedi splet | title=Grmek, Mirko Dražen | work=[[Hrvatska enciklopedija]] | url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen | language=hr | access-date=2026-04-03}}</ref> Nato je postal izredni profesor na matični fakulteti, svoj odsek pa je preoblikoval v Inštitut za zgodovino naravnih, matematičnih in medicinskih znanosti ter ga do leta 1963 tudi vodil.<ref name="IstEnc">{{cite web |author=Rudelić, I. |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Istarska enciklopedija |url=https://istra.lzmk.hr/clanak/grmek-mirko-drazen |language=hr |access-date=2026-04-03}}</ref> Nato se je preselil v Pariz in se zaposlil kot raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) in napredoval do položaja znanstvenega svetnika, leta 1973 pa je bil imenovan za vodjo raziskav (''directeur d'études'') na École pratique des hautes études in to delo opravljal do upokojitve leta 1994. Leta 1967 je postal naturalizirani francoski državljan in leta 1971 pridobil še doktorat iz [[filozofija|filozofije]] in [[Humanistika|humanistike]] v Parizu.<ref name="IstEnc"/><ref>{{cite web |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Treccani |date=1970-01-01 |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/mirko-drazen-grmek/ |language=it |access-date=2026-04-03}}</ref> V zgodnjih letih se je izpopolnjeval tudi na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]], kjer je deloval kot izredni profesor, in drugih ameriških univerzah ter na [[Rimska univerza La Sapienza|rimski univerzi La Sapienza]] v [[Italija|Italiji]].<ref name="IstEnc"/> V svojih raziskavah zgodovine zahodne medicine je razvil koncept zgodovinskega preučevanja, ki vzporeja razvoj metod in teorij v medicini z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, predvsem filozofijo, pa tudi področji, kot je umetnost. S svojim pristopom je bil en od pionirjev medicinske humanistike, ki je veliko pozornosti vzbudila zlasti v Italiji. Za ta doprinos mu je [[Univerza v Bologni]] podelila častni doktorat.<ref name="manif"/> Posebej se je posvetil študiju metodologije [[Claude Bernard|Claudea Bernarda]], očeta eksperimentalne [[fiziologija|fiziologije]] in njegovega vpliva na razvoj medicinske misli, v [[epidemiologija|epidemiologiji]] pa je uvedel pojem ''patocenoze'' – soodvisnosti zgodovinskih [[epidemija|epidemij]] z vsemi drugimi boleznimi v populaciji, okoljskimi pogoji in medicinsko mislijo tega časa.<ref name="HrEnc"/> Bil je en najvidnejših članov hrvaške diaspore v Franciji, kjer je v času razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] pomembno pripomogel k oblikovanju javnega mnenja o novoustanovljeni Republiki Hrvaški, med drugim z dokumentiranjem etničnega čiščenja kot izraza velikosrbskih teženj v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|konfliktu]].<ref name="HrEnc"/> Proti koncu življenja se je boril z napredujočo [[Amiotrofična lateralna skleroza|amiotrofično lateralno sklerozo]], za katero je tudi umrl.<ref name="manif"/> == Izbor del == * ''[[Leonardo da Vinci|Léonard de Vinci]], dessins scientifiques et techniques'' (1962) *'' Mille ans de chirurgie en Occident'' (s [[Pierre Huard|Pierrom Huardom]], 1966) * ''Catalogue des manuscrits de [[Claude Bernard]]'' (1968) * ''Raisonnement expérimental et recherches toxicologiques chez Claude Bernard'' (1973) * ''Les Maladies à l’aube de la civilisation occidentale'' (1983) * ''Histoire du [[Aids|sida]]'' (Payot, 1989, 1995) * ''La Première Révolution biologique'' (1990) * ''Le Nettoyage ethnique'' (v sodelovanju z Marcom Gjidaro in Nevenom Simcem , 1993) * ''Histoire de la pensée médicale en Occident'', 3 knjige: ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident [« Storia del pensiero medico occidentale. 1, Antichità e Medioevo »], 1. knjiga : Antiquité et Moyen Âge (Seuil, 1995) ISBN 978-2-02-115706-2 ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 2. knjiga : De la Renaissance aux Lumières (Seuil, 2014) ISBN 978-2-02-115707-9 ** Mirko D. Grmek, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 3. knjiga : Du romantisme à la science moderne (Seuil, 1999) ISBN 978-2-02-022141-2 * ''Le Legs de Claude Bernard'' (Fayard, 1997) * ''Le chaudron de Médée, l'expérimentation sur le vivant dans l'Antiquité'' (1997) * ''Les Révoltés de Villefranche'' (Seuil, 1998) * ''Les Maladies dans l’art antique'' (1998) * ''La vita, la malattia, la storia'' (Di Renzo Editore, Rim, 1998) * ''La Guerre comme maladie sociale et autres textes politiques'' (Seuil, 2002) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grmek, Mirko}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Francoski zgodovinarji]] [[Kategorija:Zgodovinarji medicine]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] sd241nhpm9fihwuqs6n4zqfl6azha4q 6655467 6655459 2026-04-03T19:07:12Z MaksiKavsek 244409 zanimiva letnica 6655467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mirko Dražen Grmek''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Francozi|francoski]] [[zgodovina medicine|zgodovinar medicine]], * [[9. januar]] [[1924]], [[Krapina]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (danes [[Hrvaška]]), † [[6. marec]] [[2000]], [[Pariz]], [[Francija]]. V mednarodnem merilu je prepoznan kot eden najpomembnejših zgodovinarjev medicine sodobnega časa.<ref name="manif">{{navedi splet | last=Voltaggio | first=Franco | title=L'epidemiologo della civilita' | work=Il manifesto | date=2000-03-08 | url=https://ilmanifesto.it/archivio/2000003770 | language=it | access-date=2026-04-03}}</ref> == Življenjepis == Po zaključenem študiju [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]] se je zaposlil na Inštitutu za medicinske raziskave [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]], kjer je vzpostavil odsek za zgodovino medicine. Vzporedno je opravljal doktorski študij zgodovine medicine, ki ga je zaključil leta 1958.<ref name="HrEnc">{{navedi splet | title=Grmek, Mirko Dražen | work=[[Hrvatska enciklopedija]] | url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen | language=hr | access-date=2026-04-03}}</ref> Nato je postal izredni profesor na matični fakulteti, svoj odsek pa je preoblikoval v Inštitut za zgodovino naravnih, matematičnih in medicinskih znanosti ter ga do leta 1963 tudi vodil.<ref name="IstEnc">{{cite web |author=Rudelić, I. |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Istarska enciklopedija |url=https://istra.lzmk.hr/clanak/grmek-mirko-drazen |language=hr |access-date=2026-04-03}}</ref> Nato se je preselil v Pariz in se zaposlil kot raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) in napredoval do položaja znanstvenega svetnika, leta 1973 pa je bil imenovan za vodjo raziskav (''directeur d'études'') na École pratique des hautes études in to delo opravljal do upokojitve leta 1994. Leta 1967 je postal naturalizirani francoski državljan in leta 1971 pridobil še doktorat iz [[filozofija|filozofije]] in [[Humanistika|humanistike]] v Parizu.<ref name="IstEnc"/><ref>{{cite web |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Treccani |date=1970-01-01 |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/mirko-drazen-grmek/ |language=it |access-date=2026-04-03}}</ref> V zgodnjih letih se je izpopolnjeval tudi na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]], kjer je deloval kot izredni profesor, in drugih ameriških univerzah ter na [[Rimska univerza La Sapienza|rimski univerzi La Sapienza]] v [[Italija|Italiji]].<ref name="IstEnc"/> V svojih raziskavah zgodovine zahodne medicine je razvil koncept zgodovinskega preučevanja, ki vzporeja razvoj metod in teorij v medicini z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, predvsem filozofijo, pa tudi področji, kot je umetnost. S svojim pristopom je bil en od pionirjev medicinske humanistike, ki je veliko pozornosti vzbudila zlasti v Italiji. Za ta doprinos mu je [[Univerza v Bologni]] podelila častni doktorat.<ref name="manif"/> Posebej se je posvetil študiju metodologije [[Claude Bernard|Claudea Bernarda]], očeta eksperimentalne [[fiziologija|fiziologije]] in njegovega vpliva na razvoj medicinske misli, v [[epidemiologija|epidemiologiji]] pa je uvedel pojem ''patocenoze'' – soodvisnosti zgodovinskih [[epidemija|epidemij]] z vsemi drugimi boleznimi v populaciji, okoljskimi pogoji in medicinsko mislijo tega časa.<ref name="HrEnc"/> Bil je en najvidnejših članov hrvaške diaspore v Franciji, kjer je v času razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] pomembno pripomogel k oblikovanju javnega mnenja o novoustanovljeni Republiki Hrvaški, med drugim z dokumentiranjem etničnega čiščenja kot izraza velikosrbskih teženj v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|konfliktu]].<ref name="HrEnc"/> Proti koncu življenja se je boril z napredujočo [[Amiotrofična lateralna skleroza|amiotrofično lateralno sklerozo]], za katero je tudi umrl.<ref name="manif"/> == Izbor del == * ''[[Leonardo da Vinci|Léonard de Vinci]], dessins scientifiques et techniques'' (1962) *'' Mille ans de chirurgie en Occident'' (s [[Pierre Huard|Pierrom Huardom]], 1966) * ''Catalogue des manuscrits de [[Claude Bernard]]'' (1968) * ''Raisonnement expérimental et recherches toxicologiques chez Claude Bernard'' (1973) * ''Les Maladies à l’aube de la civilisation occidentale'' (1983) * ''Histoire du [[Aids|sida]]'' (Payot, 1989, 1995) * ''La Première Révolution biologique'' (1990) * ''Le Nettoyage ethnique'' (v sodelovanju z Marcom Gjidaro in Nevenom Simcem , 1993) * ''Histoire de la pensée médicale en Occident'', 3 knjige: ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident [« Storia del pensiero medico occidentale. 1, Antichità e Medioevo »], 1. knjiga : Antiquité et Moyen Âge (Seuil, 1995) ISBN 978-2-02-115706-2 ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 2. knjiga : De la Renaissance aux Lumières (Seuil, 2014) ISBN 978-2-02-115707-9 ** Mirko D. Grmek, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 3. knjiga : Du romantisme à la science moderne (Seuil, 1999) ISBN 978-2-02-022141-2 * ''Le Legs de Claude Bernard'' (Fayard, 1997) * ''Le chaudron de Médée, l'expérimentation sur le vivant dans l'Antiquité'' (1997) * ''Les Révoltés de Villefranche'' (Seuil, 1998) * ''Les Maladies dans l’art antique'' (1998) * ''La vita, la malattia, la storia'' (Di Renzo Editore, Rim, 1998) * ''La Guerre comme maladie sociale et autres textes politiques'' (Seuil, 2002) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grmek, Mirko}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Francoski zgodovinarji]] [[Kategorija:Zgodovinarji medicine]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] 4svort3v5n8xo8gwvjtlg5f2x4bjrgq 6655583 6655467 2026-04-04T07:45:39Z Yerpo 8417 +slika 6655583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Mirko Grmek.jpg}} '''Mirko Dražen Grmek''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Francozi|francoski]] [[zgodovina medicine|zgodovinar medicine]], * [[9. januar]] [[1924]], [[Krapina]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (danes [[Hrvaška]]), † [[6. marec]] [[2000]], [[Pariz]], [[Francija]]. V mednarodnem merilu je prepoznan kot eden najpomembnejših zgodovinarjev medicine sodobnega časa.<ref name="manif">{{navedi splet | last=Voltaggio | first=Franco | title=L'epidemiologo della civilita' | work=Il manifesto | date=2000-03-08 | url=https://ilmanifesto.it/archivio/2000003770 | language=it | access-date=2026-04-03}}</ref> == Življenjepis == Po zaključenem študiju [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]] se je zaposlil na Inštitutu za medicinske raziskave [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]], kjer je vzpostavil odsek za zgodovino medicine. Vzporedno je opravljal doktorski študij zgodovine medicine, ki ga je zaključil leta 1958.<ref name="HrEnc">{{navedi splet | title=Grmek, Mirko Dražen | work=[[Hrvatska enciklopedija]] | url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen | language=hr | access-date=2026-04-03}}</ref> Nato je postal izredni profesor na matični fakulteti, svoj odsek pa je preoblikoval v Inštitut za zgodovino naravnih, matematičnih in medicinskih znanosti ter ga do leta 1963 tudi vodil.<ref name="IstEnc">{{cite web |author=Rudelić, I. |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Istarska enciklopedija |url=https://istra.lzmk.hr/clanak/grmek-mirko-drazen |language=hr |access-date=2026-04-03}}</ref> Nato se je preselil v Pariz in se zaposlil kot raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) in napredoval do položaja znanstvenega svetnika, leta 1973 pa je bil imenovan za vodjo raziskav (''directeur d'études'') na École pratique des hautes études in to delo opravljal do upokojitve leta 1994. Leta 1967 je postal naturalizirani francoski državljan in leta 1971 pridobil še doktorat iz [[filozofija|filozofije]] in [[Humanistika|humanistike]] v Parizu.<ref name="IstEnc"/><ref>{{cite web |title=Grmek, Mirko Dražen |website=Treccani |date=1970-01-01 |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/mirko-drazen-grmek/ |language=it |access-date=2026-04-03}}</ref> V zgodnjih letih se je izpopolnjeval tudi na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]], kjer je deloval kot izredni profesor, in drugih ameriških univerzah ter na [[Rimska univerza La Sapienza|rimski univerzi La Sapienza]] v [[Italija|Italiji]].<ref name="IstEnc"/> V svojih raziskavah zgodovine zahodne medicine je razvil koncept zgodovinskega preučevanja, ki vzporeja razvoj metod in teorij v medicini z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, predvsem filozofijo, pa tudi področji, kot je umetnost. S svojim pristopom je bil en od pionirjev medicinske humanistike, ki je veliko pozornosti vzbudila zlasti v Italiji. Za ta doprinos mu je [[Univerza v Bologni]] podelila častni doktorat.<ref name="manif"/> Posebej se je posvetil študiju metodologije [[Claude Bernard|Claudea Bernarda]], očeta eksperimentalne [[fiziologija|fiziologije]] in njegovega vpliva na razvoj medicinske misli, v [[epidemiologija|epidemiologiji]] pa je uvedel pojem ''patocenoze'' – soodvisnosti zgodovinskih [[epidemija|epidemij]] z vsemi drugimi boleznimi v populaciji, okoljskimi pogoji in medicinsko mislijo tega časa.<ref name="HrEnc"/> Bil je en najvidnejših članov hrvaške diaspore v Franciji, kjer je v času razpada [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] pomembno pripomogel k oblikovanju javnega mnenja o novoustanovljeni Republiki Hrvaški, med drugim z dokumentiranjem etničnega čiščenja kot izraza velikosrbskih teženj v [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|konfliktu]].<ref name="HrEnc"/> Proti koncu življenja se je boril z napredujočo [[Amiotrofična lateralna skleroza|amiotrofično lateralno sklerozo]], za katero je tudi umrl.<ref name="manif"/> == Izbor del == * ''[[Leonardo da Vinci|Léonard de Vinci]], dessins scientifiques et techniques'' (1962) *'' Mille ans de chirurgie en Occident'' (s [[Pierre Huard|Pierrom Huardom]], 1966) * ''Catalogue des manuscrits de [[Claude Bernard]]'' (1968) * ''Raisonnement expérimental et recherches toxicologiques chez Claude Bernard'' (1973) * ''Les Maladies à l’aube de la civilisation occidentale'' (1983) * ''Histoire du [[Aids|sida]]'' (Payot, 1989, 1995) * ''La Première Révolution biologique'' (1990) * ''Le Nettoyage ethnique'' (v sodelovanju z Marcom Gjidaro in Nevenom Simcem , 1993) * ''Histoire de la pensée médicale en Occident'', 3 knjige: ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident [« Storia del pensiero medico occidentale. 1, Antichità e Medioevo »], 1. knjiga : Antiquité et Moyen Âge (Seuil, 1995) ISBN 978-2-02-115706-2 ** Mirko D. Grmek in Bernardino Fantini, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 2. knjiga : De la Renaissance aux Lumières (Seuil, 2014) ISBN 978-2-02-115707-9 ** Mirko D. Grmek, ur. Histoire de la pensée médicale en Occident, 3. knjiga : Du romantisme à la science moderne (Seuil, 1999) ISBN 978-2-02-022141-2 * ''Le Legs de Claude Bernard'' (Fayard, 1997) * ''Le chaudron de Médée, l'expérimentation sur le vivant dans l'Antiquité'' (1997) * ''Les Révoltés de Villefranche'' (Seuil, 1998) * ''Les Maladies dans l’art antique'' (1998) * ''La vita, la malattia, la storia'' (Di Renzo Editore, Rim, 1998) * ''La Guerre comme maladie sociale et autres textes politiques'' (Seuil, 2002) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grmek, Mirko}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Francoski zgodovinarji]] [[Kategorija:Zgodovinarji medicine]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] 7uwcqm6qurjofs3bcksx4hvz9y818re Pogovor:Mirko Grmek 1 600448 6655457 2026-04-03T18:51:34Z Yerpo 8417 pasice 6655457 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=low}} {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=znanost |država=Hrvaška}} 53iiwd9qe2iv6uf445tg7urgi6o6ahy Kategorija:Predloge za tabele 14 600449 6655473 2026-04-03T19:31:21Z Janezdrilc 3152 Category redirect 6655473 wikitext text/x-wiki {{Category redirect|Predloge za tabele in stolpce}} h6jqmiyegrotptbck69mph65o27eqnu Ljuboten 0 600450 6655479 2026-04-03T19:55:36Z Upwinxp 126544 n 6655479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora |name = Ljuboten |photo = Luboteni.1.jpg |photo_caption = Pogled na Ljuboten s Kosova |elevation_m = 2498 |elevation_ref = |prominence_m = |prominence_ref = |coordinates = {{koord|42|12|24.6|N|21|7|8.8|E|type:mountain|display=inline,title}} |map = Makedonija#Kosovo |label_position = top |country = {{zastava|Kosovo}}{{efn|{{Kosovo-note}}}}, {{zastava|Severna Makedonija}} }} '''Ljuboten''' ({{jezik-mk|Љуботен|italic=yes}}, {{jezik-sq|Luboten}} ali ''Luboteni'', ponekod tudi ''Lybeteni'') je 2498 metrov visok vrh [[Šar planina|Šar planine]] na meji med [[Severna Makedonija|Makedonijo]] in [[Kosovo]]m. Čeprav ni najvišji vrh Šar planine – to je 249 metrov višji Titov vrh – je zaradi slikovitega videza, ki spominja na piramido, in izolirane lege eden najprepoznavnejših. Viden je z vseh okoliških vrhov in iz mnogih krajev, tudi iz [[Skopje|Skopja]] in [[Priština|Prištine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.sa-kra.ch/disavecorisharri.htm |title=Disa veçori të Maleve të Sharrit |website=www.sa-kra.ch |language=sq |accessdate=2026-04-03}}</ref><ref name="preslap">{{navedi splet |url=https://outdoorsrbija.rs/akcije/ljuboten-2498-m-sar-planina-severna-makedonija/ |title=Ljuboten (2498 m), Šar planina – SEVERNA MAKEDONIJA |website=outdoorsrbija.rs |language=sr |accessdate=2026-04-03}}</ref> Goro gradijo [[mezozoik|mezozojske]] [[kamnina|kamnine]],<ref>{{navedi splet |url=https://books.google.ru/books?id=Y60YAgAAQBAJ&pg=PA10&dq=Maja+e+Lubotenit&hl=ru&sa=X&ved=0ahUKEwjE6JDKusXTAhXD2SwKHQ07BasQ6AEIIzAA#v=onepage&q=Maja%20e%20Lubotenit&f=false |title=Kosova: Monumentet dhe bukuritë |access-date=2017-04-27}}</ref> predvsem [[apnenec]]. Veliko je apnenčastih [[melišče|melišč]] in kamnitih območij, poraščenih z značilnim rastlinjem. Na pobočjih gore uspeva [[šarplaninski čaj]] (''Sideritis scardica''), vrsta [[sklepnjak]]a. Na apnenčastih območjih v bližini vrha raste redka [[vijolica]] ''Viola grisebachiana''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.balkanhikingadventure.com/2015/12/19/village-staro-selo-ljuboten-peak-mountain-hut-ljuboten/ |title=Village Stare Selo – Ljuboten peak – Mountain HUT Ljuboten |website=balkanhikingadventure.com |language=en |accessdate=2026-04-03}}</ref> Ljuboten je priljubljen planinarski cilj. Vzpon je možen tako z makedonske kot s kosovske strani in kadar ni snega, ni tehnično zahteven. Ob poti z izhodiščem v Starem selu na 1639 metrih nadmorske višine stoji [[planinski dom]], najstarejši v Makedoniji.<ref name="preslap"/><ref>{{navedi splet |url=https://turnimedakinisam.mk/?p=8287 |title=Village Staro Selo – Mountain Hut Ljuboten – Peak Ljuboten |website=turnimedakinisam.mk |language=en |accessdate=2026-04-03}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=2018 |issue=3 |title=Skriti in osamljeni svet makedonskih gora: Zahodna makedonska transverzala |journal=[[Planinski vestnik]] |pages=43–45 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CDW1ALMO/b870a0e5-651a-4112-aa05-1cfbed1b0d18/PDF}}</ref> Po eni izmed interpretacij je Ljuboten upodobljen na [[Grb Severne Makedonije|grbu Makedonije]].<ref>{{navedi knjigo |title=Svijet oko nas: enciklopedija za djecu i omladinu |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1987 |volume=II (A-M) |pages=242}}</ref> Po vrhu se imenuje [[nogometni klub]] [[FK Ljuboten]] iz [[Tetovo|Tetova]]. <gallery> Ljuboten peak , 3.JPG|Ljuboten (desno) nad [[Skopje]]m Патека до планинскиот врв Љуботен 1.jpg|Pot proti vrhu На врвот Љуботен, Шар Планина.jpg|Vrh Ljubotena </gallery> == Sklici in opombe == {{seznam opomb}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} [[Kategorija:Gore v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Dvatisočaki]] 7ho6ix2axnvg8nbrv8q2k7e7qsaho5y 6655483 6655479 2026-04-03T19:59:16Z Upwinxp 126544 +np, imamo članek o Titovem vrhu 6655483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora |name = Ljuboten |photo = Luboteni.1.jpg |photo_caption = Pogled na Ljuboten s Kosova |elevation_m = 2498 |elevation_ref = |prominence_m = |prominence_ref = |coordinates = {{koord|42|12|24.6|N|21|7|8.8|E|type:mountain|display=inline,title}} |map = Makedonija#Kosovo |label_position = top |country = {{zastava|Kosovo}}{{efn|{{Kosovo-note}}}}, {{zastava|Severna Makedonija}} }} '''Ljuboten''' ({{jezik-mk|Љуботен|italic=yes}}, {{jezik-sq|Luboten}} ali ''Luboteni'', ponekod tudi ''Lybeteni'') je 2498 metrov visok vrh [[Šar planina|Šar planine]] na meji med [[Severna Makedonija|Makedonijo]] in [[Kosovo]]m. Čeprav ni najvišji vrh Šar planine – to je 249 metrov višji [[Titov Vrv|Titov vrh]] – je zaradi slikovitega videza, ki spominja na piramido, in izolirane lege eden najprepoznavnejših. Viden je z vseh okoliških vrhov in iz mnogih krajev, tudi iz [[Skopje|Skopja]] in [[Priština|Prištine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.sa-kra.ch/disavecorisharri.htm |title=Disa veçori të Maleve të Sharrit |website=www.sa-kra.ch |language=sq |accessdate=2026-04-03}}</ref><ref name="preslap">{{navedi splet |url=https://outdoorsrbija.rs/akcije/ljuboten-2498-m-sar-planina-severna-makedonija/ |title=Ljuboten (2498 m), Šar planina – SEVERNA MAKEDONIJA |website=outdoorsrbija.rs |language=sr |accessdate=2026-04-03}}</ref> Goro gradijo [[mezozoik|mezozojske]] [[kamnina|kamnine]],<ref>{{navedi splet |url=https://books.google.ru/books?id=Y60YAgAAQBAJ&pg=PA10&dq=Maja+e+Lubotenit&hl=ru&sa=X&ved=0ahUKEwjE6JDKusXTAhXD2SwKHQ07BasQ6AEIIzAA#v=onepage&q=Maja%20e%20Lubotenit&f=false |title=Kosova: Monumentet dhe bukuritë |access-date=2017-04-27}}</ref> predvsem [[apnenec]]. Veliko je apnenčastih [[melišče|melišč]] in kamnitih območij, poraščenih z značilnim rastlinjem. Na pobočjih gore uspeva [[šarplaninski čaj]] (''Sideritis scardica''), vrsta [[sklepnjak]]a. Na apnenčastih območjih v bližini vrha raste redka [[vijolica]] ''Viola grisebachiana''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.balkanhikingadventure.com/2015/12/19/village-staro-selo-ljuboten-peak-mountain-hut-ljuboten/ |title=Village Stare Selo – Ljuboten peak – Mountain HUT Ljuboten |website=balkanhikingadventure.com |language=en |accessdate=2026-04-03}}</ref> Ljuboten je priljubljen planinarski cilj. Vzpon je možen tako z makedonske kot s kosovske strani in kadar ni snega, ni tehnično zahteven. Ob poti z izhodiščem v Starem selu na 1639 metrih nadmorske višine stoji [[planinski dom]], najstarejši v Makedoniji.<ref name="preslap"/><ref>{{navedi splet |url=https://turnimedakinisam.mk/?p=8287 |title=Village Staro Selo – Mountain Hut Ljuboten – Peak Ljuboten |website=turnimedakinisam.mk |language=en |accessdate=2026-04-03}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=2018 |issue=3 |title=Skriti in osamljeni svet makedonskih gora: Zahodna makedonska transverzala |journal=[[Planinski vestnik]] |pages=43–45 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CDW1ALMO/b870a0e5-651a-4112-aa05-1cfbed1b0d18/PDF}}</ref> Po eni izmed interpretacij je Ljuboten upodobljen na [[Grb Severne Makedonije|grbu Makedonije]].<ref>{{navedi knjigo |title=Svijet oko nas: enciklopedija za djecu i omladinu |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1987 |volume=II (A-M) |pages=242}}</ref> Po vrhu se imenuje [[nogometni klub]] [[FK Ljuboten]] iz [[Tetovo|Tetova]]. <gallery> Ljuboten peak , 3.JPG|Ljuboten (desno) nad [[Skopje]]m Патека до планинскиот врв Љуботен 1.jpg|Pot proti vrhu На врвот Љуботен, Шар Планина.jpg|Vrh Ljubotena </gallery> == Sklici in opombe == {{seznam opomb}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} [[Kategorija:Gore v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Dvatisočaki]] 2e6x2tk76zf67zk3r6p3stwqgk7u65m Pogovor:Ljuboten 1 600451 6655481 2026-04-03T19:56:54Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2026 6655481 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=Geografija |država=Kosovo |država2=Severna Makedonija}} ex0x8feu8dehm9bid0wugfd3yt7y3ab Skopska Crna gora 0 600452 6655484 2026-04-03T20:02:18Z Upwinxp 126544 ->[[Skopska Črna gora]] 6655484 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Skopska Črna gora]] kk9a7w5nsel2q0hu8ctl7rjpvkf285k Mirko Dražen Grmek 0 600453 6655489 2026-04-03T20:18:51Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Mirko Grmek]] 6655489 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mirko Grmek]] t83159sg80odclfwr668iz4xqgobzno Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc 4 600454 6655492 2026-04-03T20:32:12Z Upwinxp 126544 n 6655492 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) 1gg3wtyfsu1hd97oqtcwtjl7y7io7x7 Alojz Mrgole 0 600455 6655494 2026-04-03T20:54:53Z Tineu 257603 Stran Alojz Mrgole je pomembna saj opisuje ljudskega godca Alojza Mrgole. Opisano je nekaj o njem. 6655494 wikitext text/x-wiki [[Slika:Alojz Mrgole.jpg|sličica|Alojz Mrgole(Rženčkov Lojze)]] '''Alojz''' '''Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]] pri [[Sevnica|Sevnici]], Slovenija, &#x2020; [[13. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]].<ref>{{Navedi revijo|date=17.3.2011|title=osmrtnice|magazine=Dolenjski list}}</ref> Ustvarjal je ljudsko glasbo z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je ljudski [[godec]]. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčkov Lojze".<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ksd-telce.com/o-kraju.html|title=Kšd Telče}}</ref> {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = solo_singer | name = Alojz Mrgole | alias = Rženčkov Lojze | birth_date = [[12.08.1931]] | birth_place = [[Telče]] | death_date = [[13.03.2011]] | death_place = Novo mesto | genre = [[ljudska glasba]], [[narodno-zabavna glasba]], [[polka]], [[valček]] | instrument = [[diatonična harmonika]] | years_active = [[1945]]–[[2011]] }} == Življenje == Lojze (Alojz) Mrgole se je rodil v [[Dolenjska|dolenjski]] vasi [[Telče]] v občini [[Sevnica]], kot prvi izmed 7 otrok očetu Janezu in mami Jožefi. Lojze je otroštvo preživel v zelo težkih časih saj se je kmalu pričela [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]]. Doma so imeli majhno kmetijo, njegov oče Janez pa je bil [[krojač]] in je tako družini priboril še kako pomemben zaslužek, da so se v tistih časih lažje preživljali. Že v zgodnjem otroštvu pa ga je oče navdušil za igranje harmonike. Bil je glasbeni samouk. Tako je že pri svojih 6 letih zaigral kakšno melodijo, še posebno je rad zaigral takrat ko so prišle k očetu stranke, ali pa je kdo prišel na obisk. Velikokrat pa je igral tudi zunaj na pragu in razveseljeval mimoidoče, ki so mu v klobuk vrgli kakšen kovanček. <ref name=":1" /> Ko je Lojze dopolnil štirinajst let življenja, je s [[Harmonika|harmoniko]] že igral na ohcetih. Svojo prvo poroko je odigral na Martinovo nedeljo leta 1945. Bilo jih je zelo veliko, k poroki je pospremil preko 1000 parov. Na porokah je igral predvsem sam. Kot zanimivost je povedal, da so poroke včasih trajale 2-3 dni, sam pa je enkrat na eno poroko odšel v petek, domov pa se je vrnil šele v torek. Igral je tudi na veselicah, drugih prireditvah v kraju [[Telče]] in okolici ter ob raznih obletnicah. Udeleževal se je tudi raznih srečanj harmonikarjev in enkrat osvojil tudi naziv Godec leta.<ref name=":1" /> Zelo rad je obdeloval svoj vinograd na Bojniku in manjšo kmetijo doma.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=1.4.1998|title=Iz naših krajev|magazine=Dolenjski list}}</ref> Napisal je kar nekaj svojih skladb kot so: * Na Bojniku * Na Zabukovju * Stara polka * Malkovška polka,.. Zadnja izmed naštetih Malkovška polka je zagotovo najbolj znano njegovo delo. Pesem je posvetil svoji hčerki.<ref name=":0" /> f76lpjznge6zfl04q4s4ifvsdlnhear 6655495 6655494 2026-04-03T20:56:35Z Tineu 257603 dodal naslov sklici 6655495 wikitext text/x-wiki [[Slika:Alojz Mrgole.jpg|sličica|Alojz Mrgole(Rženčkov Lojze)]] '''Alojz''' '''Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]] pri [[Sevnica|Sevnici]], Slovenija, &#x2020; [[13. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]].<ref>{{Navedi revijo|date=17.3.2011|title=osmrtnice|magazine=Dolenjski list}}</ref> Ustvarjal je ljudsko glasbo z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je ljudski [[godec]]. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčkov Lojze".<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ksd-telce.com/o-kraju.html|title=Kšd Telče}}</ref> {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = solo_singer | name = Alojz Mrgole | alias = Rženčkov Lojze | birth_date = [[12.08.1931]] | birth_place = [[Telče]] | death_date = [[13.03.2011]] | death_place = Novo mesto | genre = [[ljudska glasba]], [[narodno-zabavna glasba]], [[polka]], [[valček]] | instrument = [[diatonična harmonika]] | years_active = [[1945]]–[[2011]] }} == Življenje == Lojze (Alojz) Mrgole se je rodil v [[Dolenjska|dolenjski]] vasi [[Telče]] v občini [[Sevnica]], kot prvi izmed 7 otrok očetu Janezu in mami Jožefi. Lojze je otroštvo preživel v zelo težkih časih saj se je kmalu pričela [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]]. Doma so imeli majhno kmetijo, njegov oče Janez pa je bil [[krojač]] in je tako družini priboril še kako pomemben zaslužek, da so se v tistih časih lažje preživljali. Že v zgodnjem otroštvu pa ga je oče navdušil za igranje harmonike. Bil je glasbeni samouk. Tako je že pri svojih 6 letih zaigral kakšno melodijo, še posebno je rad zaigral takrat ko so prišle k očetu stranke, ali pa je kdo prišel na obisk. Velikokrat pa je igral tudi zunaj na pragu in razveseljeval mimoidoče, ki so mu v klobuk vrgli kakšen kovanček. <ref name=":1" /> Ko je Lojze dopolnil štirinajst let življenja, je s [[Harmonika|harmoniko]] že igral na ohcetih. Svojo prvo poroko je odigral na Martinovo nedeljo leta 1945. Bilo jih je zelo veliko, k poroki je pospremil preko 1000 parov. Na porokah je igral predvsem sam. Kot zanimivost je povedal, da so poroke včasih trajale 2-3 dni, sam pa je enkrat na eno poroko odšel v petek, domov pa se je vrnil šele v torek. Igral je tudi na veselicah, drugih prireditvah v kraju [[Telče]] in okolici ter ob raznih obletnicah. Udeleževal se je tudi raznih srečanj harmonikarjev in enkrat osvojil tudi naziv Godec leta.<ref name=":1" /> Zelo rad je obdeloval svoj vinograd na Bojniku in manjšo kmetijo doma.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=1.4.1998|title=Iz naših krajev|magazine=Dolenjski list}}</ref> Napisal je kar nekaj svojih skladb kot so: * Na Bojniku * Na Zabukovju * Stara polka * Malkovška polka,.. Zadnja izmed naštetih Malkovška polka je zagotovo najbolj znano njegovo delo. Pesem je posvetil svoji hčerki.<ref name=":0" /> == Sklici == 2t5dwmvjc62d3uv1f4krzqthwxub8ps 6655498 6655495 2026-04-03T21:14:01Z Yerpo 8417 --copyvio slika 6655498 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = solo_singer | name = Alojz Mrgole | alias = Rženčkov Lojze | birth_date = [[12.08.1931]] | birth_place = [[Telče]] | death_date = [[13.03.2011]] | death_place = Novo mesto | genre = [[ljudska glasba]], [[narodno-zabavna glasba]], [[polka]], [[valček]] | instrument = [[diatonična harmonika]] | years_active = [[1945]]–[[2011]] }} '''Alojz Mrgole''', [[Slovenci|slovenski]] [[harmonikar]] in ljudski godec, * [[12. avgust]] [[1931]], [[Telče]] pri [[Sevnica|Sevnici]], Slovenija, &#x2020; [[13. marec]] [[2011]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]].<ref>{{Navedi revijo|date=17.3.2011|title=osmrtnice|magazine=Dolenjski list}}</ref> Ustvarjal je ljudsko glasbo z [[Harmonika|ljudskim instrumentom]] – [[Diatonična harmonika|diatonično harmoniko]]. Bil je ljudski [[godec]]. Vsi so ga poznali pod vzdevkom "Rženčkov Lojze".<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ksd-telce.com/o-kraju.html|title=Kšd Telče}}</ref> == Življenje == Lojze (Alojz) Mrgole se je rodil v [[Dolenjska|dolenjski]] vasi [[Telče]] v občini [[Sevnica]], kot prvi izmed 7 otrok očetu Janezu in mami Jožefi. Lojze je otroštvo preživel v zelo težkih časih saj se je kmalu pričela [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]]. Doma so imeli majhno kmetijo, njegov oče Janez pa je bil [[krojač]] in je tako družini priboril še kako pomemben zaslužek, da so se v tistih časih lažje preživljali. Že v zgodnjem otroštvu pa ga je oče navdušil za igranje harmonike. Bil je glasbeni samouk. Tako je že pri svojih 6 letih zaigral kakšno melodijo, še posebno je rad zaigral takrat ko so prišle k očetu stranke, ali pa je kdo prišel na obisk. Velikokrat pa je igral tudi zunaj na pragu in razveseljeval mimoidoče, ki so mu v klobuk vrgli kakšen kovanček. <ref name=":1" /> Ko je Lojze dopolnil štirinajst let življenja, je s [[Harmonika|harmoniko]] že igral na ohcetih. Svojo prvo poroko je odigral na Martinovo nedeljo leta 1945. Bilo jih je zelo veliko, k poroki je pospremil preko 1000 parov. Na porokah je igral predvsem sam. Kot zanimivost je povedal, da so poroke včasih trajale 2-3 dni, sam pa je enkrat na eno poroko odšel v petek, domov pa se je vrnil šele v torek. Igral je tudi na veselicah, drugih prireditvah v kraju [[Telče]] in okolici ter ob raznih obletnicah. Udeleževal se je tudi raznih srečanj harmonikarjev in enkrat osvojil tudi naziv Godec leta.<ref name=":1" /> Zelo rad je obdeloval svoj vinograd na Bojniku in manjšo kmetijo doma.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=1.4.1998|title=Iz naših krajev|magazine=Dolenjski list}}</ref> Napisal je kar nekaj svojih skladb kot so: * Na Bojniku * Na Zabukovju * Stara polka * Malkovška polka,.. Zadnja izmed naštetih Malkovška polka je zagotovo najbolj znano njegovo delo. Pesem je posvetil svoji hčerki.<ref name=":0" /> == Sklici == cw3rz7te01zshy90yy706z06epjkrtb Zrinsko-frankopanska zarota 0 600456 6655577 2026-04-04T07:26:56Z Octopus 13285 uvod 6655577 wikitext text/x-wiki '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: zrinsko-frankopanska urota, [[Madžarščina|madžarsko]]: Wesselényi-összeesküvés), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri samostanu sv. Gottharda blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Prva zarota pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselenyja na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:17. stoletje]] oncipej60yk8tpjdtjjhsw3gzd79y3o 6655580 6655577 2026-04-04T07:39:36Z Octopus 13285 slike 6655580 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: zrinsko-frankopanska urota, [[Madžarščina|madžarsko]]: Wesselényi-összeesküvés), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri samostanu sv. Gottharda blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Prva zarota pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:17. stoletje]] g9oq669l49qz3fxemx3ow6udnr3bxpp 6655596 6655580 2026-04-04T08:30:49Z Octopus 13285 /* Prva zarota pod vodstvom Nikole Zrinskega */ nadaljevanje 6655596 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: zrinsko-frankopanska urota, [[Madžarščina|madžarsko]]: Wesselényi-összeesküvés), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri samostanu sv. Gottharda blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Začetek pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Nadaljevanje pod vodstvom Petra Zrinskega== [[Slika:Oproštaj Zrinskih - spomenik u Čakovcu.jpg|mini|250px|desno|Spomenik Zrinskima v Čakovcu, ki ga imenujejo "Slovo", in prikazuje odhod Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana leta 1670 na Dunaj]] Peter Zrinski je skupaj s svojim svakom Franom Krstom Frankopanom nadaljeval boj za pravice Hrvaške, ki ga je začel njegov brat Nikola v povezavi z ogrskimi voditelji. Ko je leta 1666 umrl estergonski nadškof Jurij Lippay in leta 1667 ogrski palatin Ferenc Wesseleny, je hrvaško-ogrska zveza zaradi povsem različnih idej o tem, kako voditi zaroto, popolnoma razpadla. Ker so pogajanja s Francijo propadla, je Zrinski prepričal svojega odposlanca Bukovačkega, naj se začne pogajati z Osmanskim cesarstvom.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Bukovački se je decembra 1669 pogajal s predstavniki Osmanskega cesarstva [[Solun]]u in nato na [[Ciper|Cipru]] s samim sultanom [[Mehmed IV.|Mehmedom IV.]]<ref name="Hrvatski leksikon-Franjo Bukovački">Hrvatski leksikon A-K, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1996., {{ISBN|9539672813}}, str. 169.</ref> Zarotniki so sultanu ponudili, da postanejo osmanski vazali in sultanu plačujejo 12.000 tolarjev letno. V zameno bi Ogrska in Hrvaška prejeli podoben status, kot sta ga uživali na primer [[Kneževina Transilvanija]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]].<ref>Josip Adamček, str. 11</ref> Dunajski dvor je za zaroto izvedel zaradi izdaje enega od zarotnikov. Zarotniki so bili razkriti tudi po drugih kanalih. Habsburški odposlanec na osmanskem dvoru Ivan Casanova je za zaroto izvedel na osmanskem dvoru.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Zarota je bila odkrita ravno takrat, ko se je Fran Krsto Frankopan začel pripravljati oborožen upor. Ko se je Bukovački februarja 1670 vrnil na Hrvaško, je bil prepričan, da se bodo Turki začeli vojskovali z Avstrijo. Ker ni vedel niti tega, da se Turki ne bodo vojskovalo z Avstrijo, niti tega, da je dunajski dvor odkril zaroto, ni čakal na sultanovo sporočilo o odločitvi Osmanov za vojno z Avstrijo, ki naj bi ga prejel prek bosanskega paše, ampak je v [[Turopolje|Turopolju]] in Banski krajini sprožil upor proti Habsburžanom. Upor je propadel. Bukovečki je uspel pobegniti v Osmansko cesarstvo,<ref name="HBL-Franjo Bukovački" /> Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta se namesto za beg na osmansko ozemlje odločila za predajo in se z rahlim upanjem, da bi jima morda oprostili, odpravila na Dunaj. ==Zlom zarote== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:17. stoletje]] kuuxxulwjfzsb1b0pj248lrktok38qd 6655656 6655596 2026-04-04T11:04:34Z Octopus 13285 /* Zlom zarote */ 6655656 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: zrinsko-frankopanska urota, [[Madžarščina|madžarsko]]: Wesselényi-összeesküvés), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri samostanu sv. Gottharda blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Začetek pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Nadaljevanje pod vodstvom Petra Zrinskega== [[Slika:Oproštaj Zrinskih - spomenik u Čakovcu.jpg|mini|250px|desno|Spomenik Zrinskima v Čakovcu, ki ga imenujejo "Slovo", in prikazuje odhod Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana leta 1670 na Dunaj]] Peter Zrinski je skupaj s svojim svakom Franom Krstom Frankopanom nadaljeval boj za pravice Hrvaške, ki ga je začel njegov brat Nikola v povezavi z ogrskimi voditelji. Ko je leta 1666 umrl estergonski nadškof Jurij Lippay in leta 1667 ogrski palatin Ferenc Wesseleny, je hrvaško-ogrska zveza zaradi povsem različnih idej o tem, kako voditi zaroto, popolnoma razpadla. Ker so pogajanja s Francijo propadla, je Zrinski prepričal svojega odposlanca Bukovačkega, naj se začne pogajati z Osmanskim cesarstvom.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Bukovački se je decembra 1669 pogajal s predstavniki Osmanskega cesarstva [[Solun]]u in nato na [[Ciper|Cipru]] s samim sultanom [[Mehmed IV.|Mehmedom IV.]]<ref name="Hrvatski leksikon-Franjo Bukovački">Hrvatski leksikon A-K, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1996., {{ISBN|9539672813}}, str. 169.</ref> Zarotniki so sultanu ponudili, da postanejo osmanski vazali in sultanu plačujejo 12.000 tolarjev letno. V zameno bi Ogrska in Hrvaška prejeli podoben status, kot sta ga uživali na primer [[Kneževina Transilvanija]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]].<ref>Josip Adamček, str. 11</ref> Dunajski dvor je za zaroto izvedel zaradi izdaje enega od zarotnikov. Zarotniki so bili razkriti tudi po drugih kanalih. Habsburški odposlanec na osmanskem dvoru Ivan Casanova je za zaroto izvedel na osmanskem dvoru.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Zarota je bila odkrita ravno takrat, ko se je Fran Krsto Frankopan začel pripravljati oborožen upor. Ko se je Bukovački februarja 1670 vrnil na Hrvaško, je bil prepričan, da se bodo Turki začeli vojskovali z Avstrijo. Ker ni vedel niti tega, da se Turki ne bodo vojskovalo z Avstrijo, niti tega, da je dunajski dvor odkril zaroto, ni čakal na sultanovo sporočilo o odločitvi Osmanov za vojno z Avstrijo, ki naj bi ga prejel prek bosanskega paše, ampak je v [[Turopolje|Turopolju]] in Banski krajini sprožil upor proti Habsburžanom. Upor je propadel. Bukovečki je uspel pobegniti v Osmansko cesarstvo,<ref name="HBL-Franjo Bukovački" /> Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta se namesto za beg na osmansko ozemlje odločila za predajo in se z rahlim upanjem, da bi jima morda oprostili, odpravila na Dunaj. ==Zlom zarote in padec zarotnikov== [[Slika:zrinski_frankopan_macevi.jpg|thumb|300px|desno|Meča, s katerima sta bila pogubljena Zrinski in Frankopan]] Leta 1670 je cesar in kralj Leopold I. ukazal hrvaška plemiča takoj aretirati in zapreti v enega od stolpov zloglasne ječe v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Obtožba "žalitve veličanstva", ki je vključevala priprave na oborožen upor in stike s tujimi silami, je bila podprta z verodostojnimi pismi zarotnikov, na podlagi katerih je bila edina mogoča kazen smrt. Cesar in kralj sta se odločila kaznovati samo Zrinskega in Frankopana kot voditelja. Številne druge zarotnike iz vrst plemstva, kot je bil Ferenc I. Rákoczi, zet bana Petra Zrinskega, je cesar pomilostil. 18. aprila 1671 sta bila Zrinski in Frankopan zaradi žalitve kralja in izdaje obsojena na strašno smrt z odsekanjem desne roke in glave. Noč pred usmrtitvijo sta se plemiča zadnjič srečala in se poslovila ter napisala poslovilni pismi svojim ženam, Ani Katarini Zrinski in Juliji Naro Frankopan. Petrovo poslovilno pismo ženi Katarini, ''Moje drago srce'', je bilo že leta 1671 prevedeno v več jezikov.<ref> Nikolina Mesić, [https://www.glas-koncila.hr/pogubljen-i-nikada-zaboravljen-prije-cetiri-stoljeca-roden-je-petar-zrinski-pisac-najljepsega-ljubavnoga-pisma/ ''POGUBLJEN I NIKADA ZABORAVLJEN Prije četiri stoljeća rođen je Petar Zrinski, pisac najljepšega ljubavnoga pisma''], glas-koncila.hr, 27. junija 2021. Pridobljeno 17. februarja 2025.</ref> 30. aprila 1671 so zaprli vsa mestna vrata v Dunajskem Novem mestu, kraj usmrtitve pa so obkolili vojaki. Kot posebno milost je bila kazen odsekanja rok obsojenima odpuščena. Pred usmrtitvijo so plemičema in njunima družinama odvzeli plemstvo, njuno posestvo pa je zasegla država. Istega dne sta bila usmrčena tudi Ferenc Nádasdy in Ferenc Bonis.<ref name="he" /> Nekaj kasneje, 1. decembra 1671, je bil usmrčen tudi Erasmus Tattenbach.<ref name="he"/><ref name="pe">[http://proleksis.lzmk.hr/51110/ Proleksis enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota], pristupljeno 31. prosinca 2015.</ref> == Posledice == [[Slika:Spomenik Petru Zrinskom i Franu Krsti Frankopanu ZG katedrala.jpg|thumb|200px|Spomenik Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]]]] Z usmrtitvi in zaplembami je dunajska centralna vlada razlastila in uničila dve najbolj znani družini v hrvaški zgodovini. Beneški odposlanec na Dunaju je tako poročal Benetkam: : ''"To je nesrečen konec dveh uglednih mož. Še posebej Zrinski je bil zelo slavljen in spoštovan, saj je njegova družina Hrvaški podelila šestnajst podkraljev oziroma slavnih banov."'' <ref>Anđelko Mijatović, ''Zrinsko-frankopanska urota'', Alfa, Zagreb, 1992., {{ISBN|86-409-0065-5}}, str. 117</ref> Posesti Zrinskih in Frankopanov, ki so obsegala skoraj polovico hrvaškega ozemlja, so prišle pod neposredno tujo upravo, se pravi dunajskega dvora. Ozaljski literarni in jezikoslovni krog Zrinskih in Frankopanov, v katerem je bila napisana pomembna pesnitev ''Morje siren Adrijanov'', natisnjena v hrvaščini leta 1660, je izginil, še preden mu je uspelo spodbuditi in razširiti hrvaško pisano besedo med širokimi množicami prebivalstva. Banski stol je ostal prazen do leta 1680, ko je bil za bana imenovan Nikolaj III. Erdödy, hrvaški plemič madžarskega rodu, predstavnik dvora in dolgoletni sovražnik Zrinskih. Odpor proti absolutizmu dvora ter centralizaciji in germanizaciji uprave na Hrvaškem je povsem izginil. Posesti so odvzeli tudi drugim zarotnikom. Na pobudo generala Ivana Josipa Herbersteina je cesar in kralj Leopold I. pomilostil zarotnika Franja Bukovaškega in mu manj kot tri mesece po usmrtitvi Zrinskih in Frankopana vrnil posesti. Bukovački ni zaupal Habsburžanom in se ni nikoli vrnil na Hrvaško.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Krajinski general, centralist Johann Joseph Herberstein, je načrtoval podjarmiti hrvaške dežele in jih spremeniti v avstrijske dedne dežele. Za načrt mu je uspelo pridobiti nekaj plemičev, krajiških častnikov, med katerimi so bili tudi pomiloščeni plemiči, ki so sodelovali v zaroti. Njegov načrt, ki ga je zasnoval in objavil že leta 1670, je očitno nameraval ločiti Hrvaško od Ogrske, a ne zato, da bi postala samostojna, ampak zato, da bi jo ločil od zaveznikov proti avstrijskemu centralizmu. Proti njegovim načrtom so bili zagrebški škof Borković, hrvaški sabor in večina hrvaškega plemstva, zlasti višje plemstvo na čelu z banom Nikolajem II. Erdődyjem, ki je bil sicer nasprotnik Zrinskega.<ref>Mladen Švab: [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=7503 Ivan Josip Herberstein], Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pristupljeno 22. travnja 2016.</ref> Leta 1678 je ugledni ogrski član zarote, grof [[Emerik Thököly]], mož Jelene Zrinski, dvignil upor v Zgornji Ogrski in postal osmanski vazal. Na osmanski strani je leta 1883 sodeloval pri [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]]. Po miru, sklenjenem v [[Karlovški mir|Sremskih Karlovcih]] leta 1699, s katerim so bili [[Slavonija]], [[Srem]] in druga okupirana osmanska ozemlja končno vrnjeni Hrvaški in Ogrski, je Emerik Thököly z ženo Jeleno Zrinski in številnimi vojaki kuruci odšel v izgnanstvo v [[Carigrad|Istanbul]]. Vnuk Petra Zrinskega, grof Ferenc II. Rákóczi, je po izbruhu evropske vojne za špansko nasledstvo (1701–1714) sprožil vojno za neodvisnost Ogrske. Ogrski parlament mu je leta 1707 zaupal upravljanje neodvisne ogrske države, dokler niso bili Madžari leta 1711 prisiljeni ponovno sprejeti habsburške oblasti. ==Maščevalni ukrepi== Baron Josip Vojnović je načrtoval vstajo v [[Lika|Liki]], da bi maščeval smrt Zrinskega in Frankopana. in iskal pomoč v Benetkah, Neaplju, Rimu in Osmanskem cesarstvu v Bosni. Kmalu po letu 1721 je za njim izginila vsaka sled.<ref>Hrvatski leksikon L-Ž, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1997, str. 661</ref><ref>Radoslav Lopašić, [https://archive.org/details/dvahrvatskajunak00lopa Dva hrvatska junaka: Marko Mesić i Luka Ibrišimović], Matica hrvatska, 1888., archive.org, digitaliziralo Sveučilište u Torontu, str. 85-94</ref> ==Posmrtni ostanki== [[Slika:Spomen ploča 300. obljetnice smaknuća P. Zrinskog i F. K. Frankopana 1671.JPG|thumb|250px|Spominska plošča Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v vhodu v stari Čakovec]] Leta 1907 je Društvo "Bratje hrvaškega zmaja" našlo kosti Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana in jih 24. aprila 1907 iz množičnega groba preneslo v nov začasni grob. Cesar in kralj [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je osebno prepovedal prenos posmrtnih ostankov na Hrvaško.<ref>Ljubomir Škrinjar, [https://www.hkv.hr/reportae/lj-krinjar/9757-bog-nam-sreu-daj-hrvatski-nek-ivi-zmaj.html ''Bog nam sreću daj! - Hrvatski nek živi zmaj!''], 1907.</ref> 28. aprila 1919 so hrvaški domoljubi izkopali njune posmrtne ostanke in jih 30. aprila 1919 pokopali v zagrebški stolnici. Na njuni grobnici je vklesan znan verz kneza in pesnika Frana Krste Frankopana, ki bi se v prostem prevodu glasil: ''"Večno živi tisti, ki umre za pošteno stvar"''.<ref>[http://www.mdc.hr/UserFiles/File/kalendar/Spiegler%20katalog.pdf Rudolf Spiegler (1885-1980): u povodu 130. obljetnice kipareva rođenja], autorica izložbe i kataloga Tatijana Gareljić, mdc.hr, op. 8 na str. 5. Pridobljeno 11. septembra 2017.</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:17. stoletje]] ht492gxkitox25w5wjcj8hz5m5x7nf2 6655657 6655656 2026-04-04T11:05:08Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6655657 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: zrinsko-frankopanska urota, [[Madžarščina|madžarsko]]: Wesselényi-összeesküvés), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri samostanu sv. Gottharda blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Začetek pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Nadaljevanje pod vodstvom Petra Zrinskega== [[Slika:Oproštaj Zrinskih - spomenik u Čakovcu.jpg|mini|250px|desno|Spomenik Zrinskima v Čakovcu, ki ga imenujejo "Slovo", in prikazuje odhod Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana leta 1670 na Dunaj]] Peter Zrinski je skupaj s svojim svakom Franom Krstom Frankopanom nadaljeval boj za pravice Hrvaške, ki ga je začel njegov brat Nikola v povezavi z ogrskimi voditelji. Ko je leta 1666 umrl estergonski nadškof Jurij Lippay in leta 1667 ogrski palatin Ferenc Wesseleny, je hrvaško-ogrska zveza zaradi povsem različnih idej o tem, kako voditi zaroto, popolnoma razpadla. Ker so pogajanja s Francijo propadla, je Zrinski prepričal svojega odposlanca Bukovačkega, naj se začne pogajati z Osmanskim cesarstvom.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Bukovački se je decembra 1669 pogajal s predstavniki Osmanskega cesarstva [[Solun]]u in nato na [[Ciper|Cipru]] s samim sultanom [[Mehmed IV.|Mehmedom IV.]]<ref name="Hrvatski leksikon-Franjo Bukovački">Hrvatski leksikon A-K, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1996., {{ISBN|9539672813}}, str. 169.</ref> Zarotniki so sultanu ponudili, da postanejo osmanski vazali in sultanu plačujejo 12.000 tolarjev letno. V zameno bi Ogrska in Hrvaška prejeli podoben status, kot sta ga uživali na primer [[Kneževina Transilvanija]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]].<ref>Josip Adamček, str. 11</ref> Dunajski dvor je za zaroto izvedel zaradi izdaje enega od zarotnikov. Zarotniki so bili razkriti tudi po drugih kanalih. Habsburški odposlanec na osmanskem dvoru Ivan Casanova je za zaroto izvedel na osmanskem dvoru.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Zarota je bila odkrita ravno takrat, ko se je Fran Krsto Frankopan začel pripravljati oborožen upor. Ko se je Bukovački februarja 1670 vrnil na Hrvaško, je bil prepričan, da se bodo Turki začeli vojskovali z Avstrijo. Ker ni vedel niti tega, da se Turki ne bodo vojskovalo z Avstrijo, niti tega, da je dunajski dvor odkril zaroto, ni čakal na sultanovo sporočilo o odločitvi Osmanov za vojno z Avstrijo, ki naj bi ga prejel prek bosanskega paše, ampak je v [[Turopolje|Turopolju]] in Banski krajini sprožil upor proti Habsburžanom. Upor je propadel. Bukovečki je uspel pobegniti v Osmansko cesarstvo,<ref name="HBL-Franjo Bukovački" /> Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta se namesto za beg na osmansko ozemlje odločila za predajo in se z rahlim upanjem, da bi jima morda oprostili, odpravila na Dunaj. ==Zlom zarote in padec zarotnikov== [[Slika:zrinski_frankopan_macevi.jpg|thumb|300px|desno|Meča, s katerima sta bila pogubljena Zrinski in Frankopan]] Leta 1670 je cesar in kralj Leopold I. ukazal hrvaška plemiča takoj aretirati in zapreti v enega od stolpov zloglasne ječe v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Obtožba "žalitve veličanstva", ki je vključevala priprave na oborožen upor in stike s tujimi silami, je bila podprta z verodostojnimi pismi zarotnikov, na podlagi katerih je bila edina mogoča kazen smrt. Cesar in kralj sta se odločila kaznovati samo Zrinskega in Frankopana kot voditelja. Številne druge zarotnike iz vrst plemstva, kot je bil Ferenc I. Rákoczi, zet bana Petra Zrinskega, je cesar pomilostil. 18. aprila 1671 sta bila Zrinski in Frankopan zaradi žalitve kralja in izdaje obsojena na strašno smrt z odsekanjem desne roke in glave. Noč pred usmrtitvijo sta se plemiča zadnjič srečala in se poslovila ter napisala poslovilni pismi svojim ženam, Ani Katarini Zrinski in Juliji Naro Frankopan. Petrovo poslovilno pismo ženi Katarini, ''Moje drago srce'', je bilo že leta 1671 prevedeno v več jezikov.<ref> Nikolina Mesić, [https://www.glas-koncila.hr/pogubljen-i-nikada-zaboravljen-prije-cetiri-stoljeca-roden-je-petar-zrinski-pisac-najljepsega-ljubavnoga-pisma/ ''POGUBLJEN I NIKADA ZABORAVLJEN Prije četiri stoljeća rođen je Petar Zrinski, pisac najljepšega ljubavnoga pisma''], glas-koncila.hr, 27. junija 2021. Pridobljeno 17. februarja 2025.</ref> 30. aprila 1671 so zaprli vsa mestna vrata v Dunajskem Novem mestu, kraj usmrtitve pa so obkolili vojaki. Kot posebno milost je bila kazen odsekanja rok obsojenima odpuščena. Pred usmrtitvijo so plemičema in njunima družinama odvzeli plemstvo, njuno posestvo pa je zasegla država. Istega dne sta bila usmrčena tudi Ferenc Nádasdy in Ferenc Bonis.<ref name="he" /> Nekaj kasneje, 1. decembra 1671, je bil usmrčen tudi Erasmus Tattenbach.<ref name="he"/><ref name="pe">[http://proleksis.lzmk.hr/51110/ Proleksis enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota], pristupljeno 31. prosinca 2015.</ref> == Posledice == [[Slika:Spomenik Petru Zrinskom i Franu Krsti Frankopanu ZG katedrala.jpg|thumb|200px|Spomenik Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]]]] Z usmrtitvi in zaplembami je dunajska centralna vlada razlastila in uničila dve najbolj znani družini v hrvaški zgodovini. Beneški odposlanec na Dunaju je tako poročal Benetkam: : ''"To je nesrečen konec dveh uglednih mož. Še posebej Zrinski je bil zelo slavljen in spoštovan, saj je njegova družina Hrvaški podelila šestnajst podkraljev oziroma slavnih banov."'' <ref>Anđelko Mijatović, ''Zrinsko-frankopanska urota'', Alfa, Zagreb, 1992., {{ISBN|86-409-0065-5}}, str. 117</ref> Posesti Zrinskih in Frankopanov, ki so obsegala skoraj polovico hrvaškega ozemlja, so prišle pod neposredno tujo upravo, se pravi dunajskega dvora. Ozaljski literarni in jezikoslovni krog Zrinskih in Frankopanov, v katerem je bila napisana pomembna pesnitev ''Morje siren Adrijanov'', natisnjena v hrvaščini leta 1660, je izginil, še preden mu je uspelo spodbuditi in razširiti hrvaško pisano besedo med širokimi množicami prebivalstva. Banski stol je ostal prazen do leta 1680, ko je bil za bana imenovan Nikolaj III. Erdödy, hrvaški plemič madžarskega rodu, predstavnik dvora in dolgoletni sovražnik Zrinskih. Odpor proti absolutizmu dvora ter centralizaciji in germanizaciji uprave na Hrvaškem je povsem izginil. Posesti so odvzeli tudi drugim zarotnikom. Na pobudo generala Ivana Josipa Herbersteina je cesar in kralj Leopold I. pomilostil zarotnika Franja Bukovaškega in mu manj kot tri mesece po usmrtitvi Zrinskih in Frankopana vrnil posesti. Bukovački ni zaupal Habsburžanom in se ni nikoli vrnil na Hrvaško.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Krajinski general, centralist Johann Joseph Herberstein, je načrtoval podjarmiti hrvaške dežele in jih spremeniti v avstrijske dedne dežele. Za načrt mu je uspelo pridobiti nekaj plemičev, krajiških častnikov, med katerimi so bili tudi pomiloščeni plemiči, ki so sodelovali v zaroti. Njegov načrt, ki ga je zasnoval in objavil že leta 1670, je očitno nameraval ločiti Hrvaško od Ogrske, a ne zato, da bi postala samostojna, ampak zato, da bi jo ločil od zaveznikov proti avstrijskemu centralizmu. Proti njegovim načrtom so bili zagrebški škof Borković, hrvaški sabor in večina hrvaškega plemstva, zlasti višje plemstvo na čelu z banom Nikolajem II. Erdődyjem, ki je bil sicer nasprotnik Zrinskega.<ref>Mladen Švab: [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=7503 Ivan Josip Herberstein], Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pristupljeno 22. travnja 2016.</ref> Leta 1678 je ugledni ogrski član zarote, grof [[Emerik Thököly]], mož Jelene Zrinski, dvignil upor v Zgornji Ogrski in postal osmanski vazal. Na osmanski strani je leta 1883 sodeloval pri [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]]. Po miru, sklenjenem v [[Karlovški mir|Sremskih Karlovcih]] leta 1699, s katerim so bili [[Slavonija]], [[Srem]] in druga okupirana osmanska ozemlja končno vrnjeni Hrvaški in Ogrski, je Emerik Thököly z ženo Jeleno Zrinski in številnimi vojaki kuruci odšel v izgnanstvo v [[Carigrad|Istanbul]]. Vnuk Petra Zrinskega, grof Ferenc II. Rákóczi, je po izbruhu evropske vojne za špansko nasledstvo (1701–1714) sprožil vojno za neodvisnost Ogrske. Ogrski parlament mu je leta 1707 zaupal upravljanje neodvisne ogrske države, dokler niso bili Madžari leta 1711 prisiljeni ponovno sprejeti habsburške oblasti. ==Maščevalni ukrepi== Baron Josip Vojnović je načrtoval vstajo v [[Lika|Liki]], da bi maščeval smrt Zrinskega in Frankopana. in iskal pomoč v Benetkah, Neaplju, Rimu in Osmanskem cesarstvu v Bosni. Kmalu po letu 1721 je za njim izginila vsaka sled.<ref>Hrvatski leksikon L-Ž, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1997, str. 661</ref><ref>Radoslav Lopašić, [https://archive.org/details/dvahrvatskajunak00lopa Dva hrvatska junaka: Marko Mesić i Luka Ibrišimović], Matica hrvatska, 1888., archive.org, digitaliziralo Sveučilište u Torontu, str. 85-94</ref> ==Posmrtni ostanki== [[Slika:Spomen ploča 300. obljetnice smaknuća P. Zrinskog i F. K. Frankopana 1671.JPG|thumb|250px|Spominska plošča Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v vhodu v stari Čakovec]] Leta 1907 je Društvo "Bratje hrvaškega zmaja" našlo kosti Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana in jih 24. aprila 1907 iz množičnega groba preneslo v nov začasni grob. Cesar in kralj [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je osebno prepovedal prenos posmrtnih ostankov na Hrvaško.<ref>Ljubomir Škrinjar, [https://www.hkv.hr/reportae/lj-krinjar/9757-bog-nam-sreu-daj-hrvatski-nek-ivi-zmaj.html ''Bog nam sreću daj! - Hrvatski nek živi zmaj!''], 1907.</ref> 28. aprila 1919 so hrvaški domoljubi izkopali njune posmrtne ostanke in jih 30. aprila 1919 pokopali v zagrebški stolnici. Na njuni grobnici je vklesan znan verz kneza in pesnika Frana Krste Frankopana, ki bi se v prostem prevodu glasil: ''"Večno živi tisti, ki umre za pošteno stvar"''.<ref>[http://www.mdc.hr/UserFiles/File/kalendar/Spiegler%20katalog.pdf Rudolf Spiegler (1885-1980): u povodu 130. obljetnice kipareva rođenja], autorica izložbe i kataloga Tatijana Gareljić, mdc.hr, op. 8 na str. 5. Pridobljeno 11. septembra 2017.</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:17. stoletje]] k88xiwdcbkau83r7uljz3xgb0hj0iyv 6655659 6655657 2026-04-04T11:06:02Z Octopus 13285 /* Sklici */ Kategorija 6655659 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: zrinsko-frankopanska urota, [[Madžarščina|madžarsko]]: Wesselényi-összeesküvés), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri samostanu sv. Gottharda blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Začetek pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Nadaljevanje pod vodstvom Petra Zrinskega== [[Slika:Oproštaj Zrinskih - spomenik u Čakovcu.jpg|mini|250px|desno|Spomenik Zrinskima v Čakovcu, ki ga imenujejo "Slovo", in prikazuje odhod Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana leta 1670 na Dunaj]] Peter Zrinski je skupaj s svojim svakom Franom Krstom Frankopanom nadaljeval boj za pravice Hrvaške, ki ga je začel njegov brat Nikola v povezavi z ogrskimi voditelji. Ko je leta 1666 umrl estergonski nadškof Jurij Lippay in leta 1667 ogrski palatin Ferenc Wesseleny, je hrvaško-ogrska zveza zaradi povsem različnih idej o tem, kako voditi zaroto, popolnoma razpadla. Ker so pogajanja s Francijo propadla, je Zrinski prepričal svojega odposlanca Bukovačkega, naj se začne pogajati z Osmanskim cesarstvom.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Bukovački se je decembra 1669 pogajal s predstavniki Osmanskega cesarstva [[Solun]]u in nato na [[Ciper|Cipru]] s samim sultanom [[Mehmed IV.|Mehmedom IV.]]<ref name="Hrvatski leksikon-Franjo Bukovački">Hrvatski leksikon A-K, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1996., {{ISBN|9539672813}}, str. 169.</ref> Zarotniki so sultanu ponudili, da postanejo osmanski vazali in sultanu plačujejo 12.000 tolarjev letno. V zameno bi Ogrska in Hrvaška prejeli podoben status, kot sta ga uživali na primer [[Kneževina Transilvanija]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]].<ref>Josip Adamček, str. 11</ref> Dunajski dvor je za zaroto izvedel zaradi izdaje enega od zarotnikov. Zarotniki so bili razkriti tudi po drugih kanalih. Habsburški odposlanec na osmanskem dvoru Ivan Casanova je za zaroto izvedel na osmanskem dvoru.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Zarota je bila odkrita ravno takrat, ko se je Fran Krsto Frankopan začel pripravljati oborožen upor. Ko se je Bukovački februarja 1670 vrnil na Hrvaško, je bil prepričan, da se bodo Turki začeli vojskovali z Avstrijo. Ker ni vedel niti tega, da se Turki ne bodo vojskovalo z Avstrijo, niti tega, da je dunajski dvor odkril zaroto, ni čakal na sultanovo sporočilo o odločitvi Osmanov za vojno z Avstrijo, ki naj bi ga prejel prek bosanskega paše, ampak je v [[Turopolje|Turopolju]] in Banski krajini sprožil upor proti Habsburžanom. Upor je propadel. Bukovečki je uspel pobegniti v Osmansko cesarstvo,<ref name="HBL-Franjo Bukovački" /> Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta se namesto za beg na osmansko ozemlje odločila za predajo in se z rahlim upanjem, da bi jima morda oprostili, odpravila na Dunaj. ==Zlom zarote in padec zarotnikov== [[Slika:zrinski_frankopan_macevi.jpg|thumb|300px|desno|Meča, s katerima sta bila pogubljena Zrinski in Frankopan]] Leta 1670 je cesar in kralj Leopold I. ukazal hrvaška plemiča takoj aretirati in zapreti v enega od stolpov zloglasne ječe v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Obtožba "žalitve veličanstva", ki je vključevala priprave na oborožen upor in stike s tujimi silami, je bila podprta z verodostojnimi pismi zarotnikov, na podlagi katerih je bila edina mogoča kazen smrt. Cesar in kralj sta se odločila kaznovati samo Zrinskega in Frankopana kot voditelja. Številne druge zarotnike iz vrst plemstva, kot je bil Ferenc I. Rákoczi, zet bana Petra Zrinskega, je cesar pomilostil. 18. aprila 1671 sta bila Zrinski in Frankopan zaradi žalitve kralja in izdaje obsojena na strašno smrt z odsekanjem desne roke in glave. Noč pred usmrtitvijo sta se plemiča zadnjič srečala in se poslovila ter napisala poslovilni pismi svojim ženam, Ani Katarini Zrinski in Juliji Naro Frankopan. Petrovo poslovilno pismo ženi Katarini, ''Moje drago srce'', je bilo že leta 1671 prevedeno v več jezikov.<ref> Nikolina Mesić, [https://www.glas-koncila.hr/pogubljen-i-nikada-zaboravljen-prije-cetiri-stoljeca-roden-je-petar-zrinski-pisac-najljepsega-ljubavnoga-pisma/ ''POGUBLJEN I NIKADA ZABORAVLJEN Prije četiri stoljeća rođen je Petar Zrinski, pisac najljepšega ljubavnoga pisma''], glas-koncila.hr, 27. junija 2021. Pridobljeno 17. februarja 2025.</ref> 30. aprila 1671 so zaprli vsa mestna vrata v Dunajskem Novem mestu, kraj usmrtitve pa so obkolili vojaki. Kot posebno milost je bila kazen odsekanja rok obsojenima odpuščena. Pred usmrtitvijo so plemičema in njunima družinama odvzeli plemstvo, njuno posestvo pa je zasegla država. Istega dne sta bila usmrčena tudi Ferenc Nádasdy in Ferenc Bonis.<ref name="he" /> Nekaj kasneje, 1. decembra 1671, je bil usmrčen tudi Erasmus Tattenbach.<ref name="he"/><ref name="pe">[http://proleksis.lzmk.hr/51110/ Proleksis enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota], pristupljeno 31. prosinca 2015.</ref> == Posledice == [[Slika:Spomenik Petru Zrinskom i Franu Krsti Frankopanu ZG katedrala.jpg|thumb|200px|Spomenik Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]]]] Z usmrtitvi in zaplembami je dunajska centralna vlada razlastila in uničila dve najbolj znani družini v hrvaški zgodovini. Beneški odposlanec na Dunaju je tako poročal Benetkam: : ''"To je nesrečen konec dveh uglednih mož. Še posebej Zrinski je bil zelo slavljen in spoštovan, saj je njegova družina Hrvaški podelila šestnajst podkraljev oziroma slavnih banov."'' <ref>Anđelko Mijatović, ''Zrinsko-frankopanska urota'', Alfa, Zagreb, 1992., {{ISBN|86-409-0065-5}}, str. 117</ref> Posesti Zrinskih in Frankopanov, ki so obsegala skoraj polovico hrvaškega ozemlja, so prišle pod neposredno tujo upravo, se pravi dunajskega dvora. Ozaljski literarni in jezikoslovni krog Zrinskih in Frankopanov, v katerem je bila napisana pomembna pesnitev ''Morje siren Adrijanov'', natisnjena v hrvaščini leta 1660, je izginil, še preden mu je uspelo spodbuditi in razširiti hrvaško pisano besedo med širokimi množicami prebivalstva. Banski stol je ostal prazen do leta 1680, ko je bil za bana imenovan Nikolaj III. Erdödy, hrvaški plemič madžarskega rodu, predstavnik dvora in dolgoletni sovražnik Zrinskih. Odpor proti absolutizmu dvora ter centralizaciji in germanizaciji uprave na Hrvaškem je povsem izginil. Posesti so odvzeli tudi drugim zarotnikom. Na pobudo generala Ivana Josipa Herbersteina je cesar in kralj Leopold I. pomilostil zarotnika Franja Bukovaškega in mu manj kot tri mesece po usmrtitvi Zrinskih in Frankopana vrnil posesti. Bukovački ni zaupal Habsburžanom in se ni nikoli vrnil na Hrvaško.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Krajinski general, centralist Johann Joseph Herberstein, je načrtoval podjarmiti hrvaške dežele in jih spremeniti v avstrijske dedne dežele. Za načrt mu je uspelo pridobiti nekaj plemičev, krajiških častnikov, med katerimi so bili tudi pomiloščeni plemiči, ki so sodelovali v zaroti. Njegov načrt, ki ga je zasnoval in objavil že leta 1670, je očitno nameraval ločiti Hrvaško od Ogrske, a ne zato, da bi postala samostojna, ampak zato, da bi jo ločil od zaveznikov proti avstrijskemu centralizmu. Proti njegovim načrtom so bili zagrebški škof Borković, hrvaški sabor in večina hrvaškega plemstva, zlasti višje plemstvo na čelu z banom Nikolajem II. Erdődyjem, ki je bil sicer nasprotnik Zrinskega.<ref>Mladen Švab: [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=7503 Ivan Josip Herberstein], Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pristupljeno 22. travnja 2016.</ref> Leta 1678 je ugledni ogrski član zarote, grof [[Emerik Thököly]], mož Jelene Zrinski, dvignil upor v Zgornji Ogrski in postal osmanski vazal. Na osmanski strani je leta 1883 sodeloval pri [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]]. Po miru, sklenjenem v [[Karlovški mir|Sremskih Karlovcih]] leta 1699, s katerim so bili [[Slavonija]], [[Srem]] in druga okupirana osmanska ozemlja končno vrnjeni Hrvaški in Ogrski, je Emerik Thököly z ženo Jeleno Zrinski in številnimi vojaki kuruci odšel v izgnanstvo v [[Carigrad|Istanbul]]. Vnuk Petra Zrinskega, grof Ferenc II. Rákóczi, je po izbruhu evropske vojne za špansko nasledstvo (1701–1714) sprožil vojno za neodvisnost Ogrske. Ogrski parlament mu je leta 1707 zaupal upravljanje neodvisne ogrske države, dokler niso bili Madžari leta 1711 prisiljeni ponovno sprejeti habsburške oblasti. ==Maščevalni ukrepi== Baron Josip Vojnović je načrtoval vstajo v [[Lika|Liki]], da bi maščeval smrt Zrinskega in Frankopana. in iskal pomoč v Benetkah, Neaplju, Rimu in Osmanskem cesarstvu v Bosni. Kmalu po letu 1721 je za njim izginila vsaka sled.<ref>Hrvatski leksikon L-Ž, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1997, str. 661</ref><ref>Radoslav Lopašić, [https://archive.org/details/dvahrvatskajunak00lopa Dva hrvatska junaka: Marko Mesić i Luka Ibrišimović], Matica hrvatska, 1888., archive.org, digitaliziralo Sveučilište u Torontu, str. 85-94</ref> ==Posmrtni ostanki== [[Slika:Spomen ploča 300. obljetnice smaknuća P. Zrinskog i F. K. Frankopana 1671.JPG|thumb|250px|Spominska plošča Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v vhodu v stari Čakovec]] Leta 1907 je Društvo "Bratje hrvaškega zmaja" našlo kosti Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana in jih 24. aprila 1907 iz množičnega groba preneslo v nov začasni grob. Cesar in kralj [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je osebno prepovedal prenos posmrtnih ostankov na Hrvaško.<ref>Ljubomir Škrinjar, [https://www.hkv.hr/reportae/lj-krinjar/9757-bog-nam-sreu-daj-hrvatski-nek-ivi-zmaj.html ''Bog nam sreću daj! - Hrvatski nek živi zmaj!''], 1907.</ref> 28. aprila 1919 so hrvaški domoljubi izkopali njune posmrtne ostanke in jih 30. aprila 1919 pokopali v zagrebški stolnici. Na njuni grobnici je vklesan znan verz kneza in pesnika Frana Krste Frankopana, ki bi se v prostem prevodu glasil: ''"Večno živi tisti, ki umre za pošteno stvar"''.<ref>[http://www.mdc.hr/UserFiles/File/kalendar/Spiegler%20katalog.pdf Rudolf Spiegler (1885-1980): u povodu 130. obljetnice kipareva rođenja], autorica izložbe i kataloga Tatijana Gareljić, mdc.hr, op. 8 na str. 5. Pridobljeno 11. septembra 2017.</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:17. stoletje]] d81dec9clm8xwpjmyq38hph9gtmvv4g 6655682 6655659 2026-04-04T11:53:07Z Ljuba24b 92351 jezik, tp 6655682 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ({{langx|hr|zrinsko-frankopanska urota}}, {{langx|hu|Wesselényi-összeesküvés}}), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri [[Cistercijanski samostan Monošter|samostanu sv. Gottharda]] blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Začetek pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Nadaljevanje pod vodstvom Petra Zrinskega== [[Slika:Oproštaj Zrinskih - spomenik u Čakovcu.jpg|mini|250px|desno|Spomenik Zrinskima v Čakovcu, ki ga imenujejo "Slovo", in prikazuje odhod Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana leta 1670 na Dunaj]] Peter Zrinski je skupaj s svojim svakom Franom Krstom Frankopanom nadaljeval boj za pravice Hrvaške, ki ga je začel njegov brat Nikola v povezavi z ogrskimi voditelji. Ko je leta 1666 umrl estergonski nadškof Jurij Lippay in leta 1667 ogrski palatin Ferenc Wesseleny, je hrvaško-ogrska zveza zaradi povsem različnih idej o tem, kako voditi zaroto, popolnoma razpadla. Ker so pogajanja s Francijo propadla, je Zrinski prepričal svojega odposlanca Bukovačkega, naj se začne pogajati z Osmanskim cesarstvom.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Bukovački se je decembra 1669 pogajal s predstavniki Osmanskega cesarstva [[Solun]]u in nato na [[Ciper|Cipru]] s samim sultanom [[Mehmed IV.|Mehmedom IV.]]<ref name="Hrvatski leksikon-Franjo Bukovački">Hrvatski leksikon A-K, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1996., {{ISBN|9539672813}}, str. 169.</ref> Zarotniki so sultanu ponudili, da postanejo osmanski vazali in sultanu plačujejo 12.000 tolarjev letno. V zameno bi Ogrska in Hrvaška prejeli podoben status, kot sta ga uživali na primer [[Kneževina Transilvanija]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]].<ref>Josip Adamček, str. 11</ref> Dunajski dvor je za zaroto izvedel zaradi izdaje enega od zarotnikov. Zarotniki so bili razkriti tudi po drugih kanalih. Habsburški odposlanec na osmanskem dvoru Ivan Casanova je za zaroto izvedel na osmanskem dvoru.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Zarota je bila odkrita ravno takrat, ko se je Fran Krsto Frankopan začel pripravljati oborožen upor. Ko se je Bukovački februarja 1670 vrnil na Hrvaško, je bil prepričan, da se bodo Turki začeli vojskovali z Avstrijo. Ker ni vedel niti tega, da se Turki ne bodo vojskovalo z Avstrijo, niti tega, da je dunajski dvor odkril zaroto, ni čakal na sultanovo sporočilo o odločitvi Osmanov za vojno z Avstrijo, ki naj bi ga prejel prek bosanskega paše, ampak je v [[Turopolje|Turopolju]] in Banski krajini sprožil upor proti Habsburžanom. Upor je propadel. Bukovečki je uspel pobegniti v Osmansko cesarstvo,<ref name="HBL-Franjo Bukovački" /> Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta se namesto za beg na osmansko ozemlje odločila za predajo in se z rahlim upanjem, da bi jima morda oprostili, odpravila na Dunaj. ==Zlom zarote in padec zarotnikov== [[Slika:zrinski_frankopan_macevi.jpg|thumb|300px|desno|Meča, s katerima sta bila pogubljena Zrinski in Frankopan]] Leta 1670 je cesar in kralj Leopold I. ukazal hrvaška plemiča takoj aretirati in zapreti v enega od stolpov zloglasne ječe v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Obtožba "žalitve veličanstva", ki je vključevala priprave na oborožen upor in stike s tujimi silami, je bila podprta z verodostojnimi pismi zarotnikov, na podlagi katerih je bila edina mogoča kazen smrt. Cesar in kralj sta se odločila kaznovati samo Zrinskega in Frankopana kot voditelja. Številne druge zarotnike iz vrst plemstva, kot je bil Ferenc I. Rákoczi, zet bana Petra Zrinskega, je cesar pomilostil. 18. aprila 1671 sta bila Zrinski in Frankopan zaradi žalitve kralja in izdaje obsojena na strašno smrt z odsekanjem desne roke in glave. Noč pred usmrtitvijo sta se plemiča zadnjič srečala in se poslovila ter napisala poslovilni pismi svojim ženam, Ani Katarini Zrinski in Juliji Naro Frankopan. Petrovo poslovilno pismo ženi Katarini, ''Moje drago srce'', je bilo že leta 1671 prevedeno v več jezikov.<ref> Nikolina Mesić, [https://www.glas-koncila.hr/pogubljen-i-nikada-zaboravljen-prije-cetiri-stoljeca-roden-je-petar-zrinski-pisac-najljepsega-ljubavnoga-pisma/ ''POGUBLJEN I NIKADA ZABORAVLJEN Prije četiri stoljeća rođen je Petar Zrinski, pisac najljepšega ljubavnoga pisma''], glas-koncila.hr, 27. junija 2021. Pridobljeno 17. februarja 2025.</ref> 30. aprila 1671 so zaprli vsa mestna vrata v Dunajskem Novem mestu, kraj usmrtitve pa so obkolili vojaki. Kot posebno milost je bila kazen odsekanja rok obsojenima odpuščena. Pred usmrtitvijo so plemičema in njunima družinama odvzeli plemstvo, njuno posestvo pa je zasegla država. Istega dne sta bila usmrčena tudi Ferenc Nádasdy in Ferenc Bonis.<ref name="he" /> Nekaj kasneje, 1. decembra 1671, je bil usmrčen tudi Erasmus Tattenbach.<ref name="he"/><ref name="pe">[http://proleksis.lzmk.hr/51110/ Proleksis enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota], pristupljeno 31. prosinca 2015.</ref> == Posledice == [[Slika:Spomenik Petru Zrinskom i Franu Krsti Frankopanu ZG katedrala.jpg|thumb|200px|Spomenik Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]]]] Z usmrtitvi in zaplembami je dunajska centralna vlada razlastila in uničila dve najbolj znani družini v hrvaški zgodovini. Beneški odposlanec na Dunaju je tako poročal Benetkam: : ''»To je nesrečen konec dveh uglednih mož. Še posebej Zrinski je bil zelo slavljen in spoštovan, saj je njegova družina Hrvaški podelila šestnajst podkraljev oziroma slavnih banov.«''<ref>Anđelko Mijatović, ''Zrinsko-frankopanska urota'', Alfa, Zagreb, 1992., {{ISBN|86-409-0065-5}}, str. 117</ref> Posesti Zrinskih in Frankopanov, ki so obsegala skoraj polovico hrvaškega ozemlja, so prišle pod neposredno tujo upravo, se pravi dunajskega dvora. Ozaljski literarni in jezikoslovni krog Zrinskih in Frankopanov, v katerem je bila napisana pomembna pesnitev ''Morje siren Adrijanov'', natisnjena v hrvaščini leta 1660, je izginil, še preden mu je uspelo spodbuditi in razširiti hrvaško pisano besedo med širokimi množicami prebivalstva. Banski stol je ostal prazen do leta 1680, ko je bil za bana imenovan Nikolaj III. Erdödy, hrvaški plemič madžarskega rodu, predstavnik dvora in dolgoletni sovražnik Zrinskih. Odpor proti absolutizmu dvora ter centralizaciji in germanizaciji uprave na Hrvaškem je povsem izginil. Posesti so odvzeli tudi drugim zarotnikom. Na pobudo generala Ivana Josipa Herbersteina je cesar in kralj Leopold I. pomilostil zarotnika Franja Bukovaškega in mu manj kot tri mesece po usmrtitvi Zrinskih in Frankopana vrnil posesti. Bukovaški ni zaupal Habsburžanom in se ni nikoli vrnil na Hrvaško.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Krajinski general, centralist Johann Joseph Herberstein, je načrtoval podjarmiti hrvaške dežele in jih spremeniti v avstrijske dedne dežele. Za načrt mu je uspelo pridobiti nekaj plemičev, krajiških častnikov, med katerimi so bili tudi pomiloščeni plemiči, ki so sodelovali v zaroti. Njegov načrt, ki ga je zasnoval in objavil že leta 1670, je očitno nameraval ločiti Hrvaško od Ogrske, a ne zato, da bi postala samostojna, ampak zato, da bi jo ločil od zaveznikov proti avstrijskemu centralizmu. Proti njegovim načrtom so bili zagrebški škof Borković, hrvaški sabor in večina hrvaškega plemstva, zlasti višje plemstvo na čelu z banom Nikolajem II. Erdődyjem, ki je bil sicer nasprotnik Zrinskega.<ref>Mladen Švab: [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=7503 Ivan Josip Herberstein], Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pristupljeno 22. travnja 2016.</ref> Leta 1678 je ugledni ogrski član zarote, grof [[Emerik Thököly]], mož Jelene Zrinski, dvignil upor v Zgornji Ogrski in postal osmanski vazal. Na osmanski strani je leta 1883 sodeloval pri [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]]. Po miru, sklenjenem v [[Karlovški mir|Sremskih Karlovcih]] leta 1699, s katerim so bili [[Slavonija]], [[Srem]] in druga okupirana osmanska ozemlja končno vrnjeni Hrvaški in Ogrski, je Emerik Thököly z ženo Jeleno Zrinski in številnimi vojaki kuruci odšel v izgnanstvo v [[Carigrad|Istanbul]]. Vnuk Petra Zrinskega, grof Ferenc II. Rákóczi, je po izbruhu evropske vojne za špansko nasledstvo (1701–1714) sprožil vojno za neodvisnost Ogrske. Ogrski parlament mu je leta 1707 zaupal upravljanje neodvisne ogrske države, dokler niso bili Madžari leta 1711 prisiljeni ponovno sprejeti habsburške oblasti. ==Maščevalni ukrepi== Baron Josip Vojnović je načrtoval vstajo v [[Lika|Liki]], da bi maščeval smrt Zrinskega in Frankopana. in iskal pomoč v Benetkah, Neaplju, Rimu in Osmanskem cesarstvu v Bosni. Kmalu po letu 1721 je za njim izginila vsaka sled.<ref>Hrvatski leksikon L-Ž, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1997, str. 661</ref><ref>Radoslav Lopašić, [https://archive.org/details/dvahrvatskajunak00lopa Dva hrvatska junaka: Marko Mesić i Luka Ibrišimović], Matica hrvatska, 1888., archive.org, digitaliziralo Sveučilište u Torontu, str. 85-94</ref> ==Posmrtni ostanki== [[Slika:Spomen ploča 300. obljetnice smaknuća P. Zrinskog i F. K. Frankopana 1671.JPG|thumb|250px|Spominska plošča Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v vhodu v stari Čakovec]] Leta 1907 je Društvo "Bratje hrvaškega zmaja" našlo kosti Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana in jih 24. aprila 1907 iz množičnega groba preneslo v nov začasni grob. Cesar in kralj [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je osebno prepovedal prenos posmrtnih ostankov na Hrvaško.<ref>Ljubomir Škrinjar, [https://www.hkv.hr/reportae/lj-krinjar/9757-bog-nam-sreu-daj-hrvatski-nek-ivi-zmaj.html ''Bog nam sreću daj! - Hrvatski nek živi zmaj!''], 1907.</ref> 28. aprila 1919 so hrvaški domoljubi izkopali njune posmrtne ostanke in jih 30. aprila 1919 pokopali v zagrebški stolnici. Na njuni grobnici je vklesan znan verz kneza in pesnika Frana Krste Frankopana, ki bi se v prostem prevodu glasil: ''"Večno živi tisti, ki umre za pošteno stvar"''.<ref>[http://www.mdc.hr/UserFiles/File/kalendar/Spiegler%20katalog.pdf Rudolf Spiegler (1885-1980): u povodu 130. obljetnice kipareva rođenja], autorica izložbe i kataloga Tatijana Gareljić, mdc.hr, op. 8 na str. 5. Pridobljeno 11. septembra 2017.</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:17. stoletje]] i1zvw54hgh49xiqpoap78e3522q3goq Slika:Mirko Grmek.jpg 6 600457 6655582 2026-04-04T07:45:26Z Yerpo 8417 [[Mirko Grmek]] (1924–2000), hrvaški zgodovinar medicine. avtor neznan Vir: [https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen Grmek, Mirko Dražen], ''Hrvatska enciklopedija'' == Dovoljenje == {{poštena uporaba|članek=Mirko Grmek}} 6655582 wikitext text/x-wiki == Povzetek == [[Mirko Grmek]] (1924–2000), hrvaški zgodovinar medicine. avtor neznan Vir: [https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen Grmek, Mirko Dražen], ''Hrvatska enciklopedija'' == Dovoljenje == {{poštena uporaba|članek=Mirko Grmek}} snxpv5qqrthwxwg3k5qh489z4o52d5g 6655666 6655582 2026-04-04T11:19:42Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slike ljudi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655666 wikitext text/x-wiki == Povzetek == [[Mirko Grmek]] (1924–2000), hrvaški zgodovinar medicine. avtor neznan Vir: [https://www.enciklopedija.hr/clanak/grmek-mirko-drazen Grmek, Mirko Dražen], ''Hrvatska enciklopedija'' == Dovoljenje == {{poštena uporaba|članek=Mirko Grmek}} [[Kategorija:Slike ljudi|Grmek, Mirko]] elehup1rn58gnjphnqhjdhxg6w67eb6 Jakub Wolny 0 600458 6655587 2026-04-04T08:06:51Z Sporti 5955 n 6655587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Jakub Wolny [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | nationality = {{POL}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[LKS Klimczok Bystra]] | personalbest = 237,5 m ([[Letalnica bratov Gorišek|Planica]] 2019) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2014]] | olympicteams = | olympicmedals = | olympicgolds = | worldsteams = 2 | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{POL}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold|Val di Fiemme 2014|posamično}} {{MedalGold|Val di Fiemme 2014|ekipno}} }} '''Jakub Wolny''', [[Poljaki|poljski]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[15. maj]] [[1995]], [[Bielsko-Biała]], [[Poljska]]. Je član kluba [[LKS Klimczok Bystra]] in poljske moške skakalne reprezentance. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je leta 2014 osvojil posamični in ekipni naslov svetovnega mladinskega prvaka.<ref>{{cite web | url =http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=jakub-wolny-junior-world-champion.html | title =Jakub Wolny is Junior World Champion | date =31 January 2014 | website =fis-ski.com | publisher =FIS | author = | access-date =5 March 2018 }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web | url =http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=jwsc-gold-for-the-team-poland.html | title =JWSC: Gold for the team of Poland | date =1 February 2014 | website =fis-ski.com | publisher =FIS | author = | access-date =5 March 2018 | archive-date =6 March 2018 | archive-url =https://web.archive.org/web/20180306022857/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=jwsc-gold-for-the-team-poland.html | url-status =dead }}</ref> Leta [[Celinski pokal v smučarskih skokih 2014/15|2014]] je osvojil tudi naslov poletnega zmagovalca skupnega seštevka v [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]], kjer je skupno osvojil štiri posamične zmage. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 19. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2014]] na domači tekmi v [[Zakopane|Zakopanah]] s 45. mestom. 10. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2016]] se je na tekmi v [[Willingen]]u prvič uvrstil med dobitnike točk s 30. mestom. Prva uvrstitev v prvo deseterico mu je uspela 3. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2019]] s šestim mestom v [[smučarski poleti|poletih]] na [[Letalnica Heini Klopfer|Letalnici Heini Klopfer]] v [[Oberstdorf]]u. Na ekipni tekmah ima štiri zmage in tretje mesto. Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|2019]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]], ko je dosegel svojo najboljšo posamično uvrstitev z 27. mestom na srednji skakalnici in ekipno s šestim mestom. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je v edinem nastopu na letalnici [[Vikersundbakken]] v [[Vikersund]]u zasedel 11. mesto na posamični tekmi in peto na ekipni. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Mladinski svetovni prvaki v smučarskih skokih}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Wolny, Jakub}} [[Kategorija:Poljski smučarski skakalci]] 7xcfxx1o17cmyo0g8zaaivxyrshw049 6655590 6655587 2026-04-04T08:09:27Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6655590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Jakub Wolny [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | nationality = {{POL}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[LKS Klimczok Bystra]] | personalbest = 237,5 m ([[Letalnica bratov Gorišek|Planica]] 2019) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2014]] | olympicteams = | olympicmedals = | olympicgolds = | worldsteams = 2 | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{POL}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold|Val di Fiemme 2014|posamično}} {{MedalGold|Val di Fiemme 2014|ekipno}} }} '''Jakub Wolny''', [[Poljaki|poljski]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[15. maj]] [[1995]], [[Bielsko-Biała]], [[Poljska]]. Je član kluba [[LKS Klimczok Bystra]] in poljske moške skakalne reprezentance. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je leta 2014 osvojil posamični in ekipni naslov svetovnega mladinskega prvaka.<ref>{{cite web | url =http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=jakub-wolny-junior-world-champion.html | title =Jakub Wolny is Junior World Champion | date =31 January 2014 | website =fis-ski.com | publisher =FIS | author = | access-date =5 March 2018 }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web | url =http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=jwsc-gold-for-the-team-poland.html | title =JWSC: Gold for the team of Poland | date =1 February 2014 | website =fis-ski.com | publisher =FIS | author = | access-date =5 March 2018 | archive-date =6 March 2018 | archive-url =https://web.archive.org/web/20180306022857/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=jwsc-gold-for-the-team-poland.html | url-status =dead }}</ref> Leta [[Celinski pokal v smučarskih skokih 2014/15|2014]] je osvojil tudi naslov poletnega zmagovalca skupnega seštevka v [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]], kjer je skupno osvojil štiri posamične zmage. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 19. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2014]] na domači tekmi v [[Zakopane|Zakopanah]] s 45. mestom. 10. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2016]] se je na tekmi v [[Willingen]]u prvič uvrstil med dobitnike točk s 30. mestom. Prva uvrstitev v prvo deseterico mu je uspela 3. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2019]] s šestim mestom v [[smučarski poleti|poletih]] na [[Letalnica Heini Klopfer|Letalnici Heini Klopfer]] v [[Oberstdorf]]u. Na ekipnih tekmah ima štiri zmage in tretje mesto. Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|2019]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]], ko je dosegel svojo najboljšo posamično uvrstitev z 27. mestom na srednji skakalnici in ekipno s šestim mestom. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je v edinem nastopu na letalnici [[Vikersundbakken]] v [[Vikersund]]u leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2022|2022]] zasedel 11. mesto na posamični tekmi in peto na ekipni. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Mladinski svetovni prvaki v smučarskih skokih}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Wolny, Jakub}} [[Kategorija:Poljski smučarski skakalci]] 10e3z017qsbrztwu11xo54mhxr0kwuh Pogovor:Jakub Wolny 1 600459 6655588 2026-04-04T08:07:14Z Sporti 5955 CEE 6655588 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |država=Poljska }} l14132n3vcus8dswy063vgx90cottxc Metohija (Ston) 0 600460 6655593 2026-04-04T08:19:09Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Metohija (Ston)]] na [[Metohija, Ston]]: standardizacija 6655593 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Metohija, Ston]] myx139zk78igvfhy54oopq5qaub4v5k Uporabnik:Antroposofia di Gustavo Rol 2 600461 6655626 2026-04-04T09:15:56Z A09 188929 m 6655626 wikitext text/x-wiki {{marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} 9nov9tktljno6epn1wq9zh8u8w0oa4d Uporabnik:Antroposofia di Gustavo Adolfo Rol 2 600462 6655627 2026-04-04T09:16:00Z A09 188929 m 6655627 wikitext text/x-wiki {{marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} 9nov9tktljno6epn1wq9zh8u8w0oa4d Uporabnik:Antroposofia di Gustavo A. Rol 2 600463 6655628 2026-04-04T09:16:04Z A09 188929 m 6655628 wikitext text/x-wiki {{marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} 9nov9tktljno6epn1wq9zh8u8w0oa4d Lestvica IPF 2025 0 600464 6655630 2026-04-04T09:17:34Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »'''Lestvica IPF 2025''' predstavlja uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v letu 2025, ki jih beleži in objavlja zavod IPF. ==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj== * največkrat predvajana slovenska skladba: Žan Serčič – Plamen in kri * proizvajalec fonograma največkrat predvajane slovenske skladbe: Nika d.o.o. (Plamen in kri) * novost leta 2025: Žan Serčič – Plamen in kri * največkra...« 6655630 wikitext text/x-wiki '''Lestvica IPF 2025''' predstavlja uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v letu 2025, ki jih beleži in objavlja zavod IPF. ==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj== * največkrat predvajana slovenska skladba: Žan Serčič – Plamen in kri * proizvajalec fonograma največkrat predvajane slovenske skladbe: Nika d.o.o. (Plamen in kri) * novost leta 2025: Žan Serčič – Plamen in kri * največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (7. leto zapored) * največkrat predvajan videospot: MRFY – Tonemo * producent največkrat predvajanega videospota (nova kategorija): Prjatučki d.o.o. (Tonemo) * radijski programi z največjo raznolikostjo slovenske glasbe: # Radio Sraka # Prvi program Radia Slovenija # Radio Prlek<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/kolektivnaorganizacijaIPF/posts/pfbid0QTjm1rpEa4tZu7Z1KTWipfBsZ9DqS767CwxoMNy2jmDwMYoQpajbLs166UwkzNJfl |title=Objava IPF, k.o. |accessdate=4. 4. 2026 |date=3. 4. 2026 |format= |work=Facebook }}</ref> ==Podatki po kategorijah== {{col-begin}} {{col-2}} ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & Bruno Mars |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || David Guetta, Alphaville & Ava Max |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || Miley Cyrus |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || Lady Gaga |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || Coldplay |- | 13. || Why Why Why || Shawn Mendes |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || Nina Pušlar |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & Sia |- | 23. || Birds of a Feather || Billie Eilish |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} {{col-break}} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 2. || Iz čiste trme || Nina Pušlar |- | 3. || Skrito v raju || Luka Basi |- | 4. || 200 let || Tokac x Maja Keuc |- | 5. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 6. || Carpe Diem || Joker Out |- | 7. || Tu || Luka Basi & Maraaya |- | 8. || Tvoja || Alya |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || Nika Zorjan |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || Magnifico |- | 13. || Zate zvezda gori || Vili Resnik |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || Ines Erbus |- | 16. || Bicikl || Leteči potepuhi |- | 17. || Nika || Rock'n'band |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || Nina Pušlar |- | 2. || Žan Serčič |- | 3. || Jan Plestenjak |- | 4. || Kingston |- | 5. || Tabu |- | 6. || Alya |- | 7. || Čuki |- | 8. || Rock'n'band |- | 9. || Magnifico |- | 10. || Vlado Kreslin |- | 11. || Siddharta |- | 12. || Maraaya |- | 13. || Ansambel Lojzeta Slaka |- | 14. || Nika Zorjan |- | 15. || Neisha |- | 16. || Pop Design |- | 17. || Flirrt |- | 18. || Victory |- | 19. || Ansambel bratov Avsenik |- | 20. || Tanja Žagar |} {{col-break}} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 2. || 200 let || Tokac x Maja Keuc |- | 3. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 4. || Tvoja || Alya |- | 5. || Zate zvezda gori || Vili Resnik |- | 6. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || Nika Zorjan feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || Kvatropirci in Marko Škugor |- | 11. || Sekunde || Ines Erbus |- | 12. || Vse je v redu || Flirrt |- | 13. || Mora se || Saša Lendero & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & Monika Avsenik |- | 17. || Ostani || Eva Boto |- | 18. || How Much Time Do We Have Left || Klemen Slakonja |- | 19. || Tišlarski pozdrav || Čuki in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || Miran Rudan |} {{col-end}} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || Mrfy |- | 2. || Adijo metulji || Big Foot Mama |- | 3. || Mir || Siddharta |- | 4. || Gola || Joker Out |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || Hamo in Tribute 2 Love |- | 6. || Za naju || Flirrt |- | 7. || 4 od 10 || Jet Black Diamonds |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || Tinkara Kovač |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || Tina Marinšek |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || Maraaya |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || Carpe Diem || Joker Out |- | 20. || Hedonista || Raiven |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2026/zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy-na-vrhu-lestvice-ipf-najveckrat-predvajanih-skladb-in-videospotov-v-letu-2025/ |title=Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY na vrhu lestvice IPF največkrat predvajanih skladb in videospotov v letu 2025 |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263 |title=Zmagovalci lestvice IPF za leto 2025: Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }} {{SloTop50}} acg93rypm9dl9qxzayyvczmq5qhn6pg 6655634 6655630 2026-04-04T09:18:41Z Anzet 118843 +[[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]]; +[[Kategorija:2025 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:2025 v glasbi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655634 wikitext text/x-wiki '''Lestvica IPF 2025''' predstavlja uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v letu 2025, ki jih beleži in objavlja zavod IPF. ==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj== * največkrat predvajana slovenska skladba: Žan Serčič – Plamen in kri * proizvajalec fonograma največkrat predvajane slovenske skladbe: Nika d.o.o. (Plamen in kri) * novost leta 2025: Žan Serčič – Plamen in kri * največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (7. leto zapored) * največkrat predvajan videospot: MRFY – Tonemo * producent največkrat predvajanega videospota (nova kategorija): Prjatučki d.o.o. (Tonemo) * radijski programi z največjo raznolikostjo slovenske glasbe: # Radio Sraka # Prvi program Radia Slovenija # Radio Prlek<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/kolektivnaorganizacijaIPF/posts/pfbid0QTjm1rpEa4tZu7Z1KTWipfBsZ9DqS767CwxoMNy2jmDwMYoQpajbLs166UwkzNJfl |title=Objava IPF, k.o. |accessdate=4. 4. 2026 |date=3. 4. 2026 |format= |work=Facebook }}</ref> ==Podatki po kategorijah== {{col-begin}} {{col-2}} ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & Bruno Mars |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || David Guetta, Alphaville & Ava Max |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || Miley Cyrus |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || Lady Gaga |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || Coldplay |- | 13. || Why Why Why || Shawn Mendes |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || Nina Pušlar |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & Sia |- | 23. || Birds of a Feather || Billie Eilish |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} {{col-break}} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 2. || Iz čiste trme || Nina Pušlar |- | 3. || Skrito v raju || Luka Basi |- | 4. || 200 let || Tokac x Maja Keuc |- | 5. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 6. || Carpe Diem || Joker Out |- | 7. || Tu || Luka Basi & Maraaya |- | 8. || Tvoja || Alya |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || Nika Zorjan |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || Magnifico |- | 13. || Zate zvezda gori || Vili Resnik |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || Ines Erbus |- | 16. || Bicikl || Leteči potepuhi |- | 17. || Nika || Rock'n'band |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || Nina Pušlar |- | 2. || Žan Serčič |- | 3. || Jan Plestenjak |- | 4. || Kingston |- | 5. || Tabu |- | 6. || Alya |- | 7. || Čuki |- | 8. || Rock'n'band |- | 9. || Magnifico |- | 10. || Vlado Kreslin |- | 11. || Siddharta |- | 12. || Maraaya |- | 13. || Ansambel Lojzeta Slaka |- | 14. || Nika Zorjan |- | 15. || Neisha |- | 16. || Pop Design |- | 17. || Flirrt |- | 18. || Victory |- | 19. || Ansambel bratov Avsenik |- | 20. || Tanja Žagar |} {{col-break}} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 2. || 200 let || Tokac x Maja Keuc |- | 3. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 4. || Tvoja || Alya |- | 5. || Zate zvezda gori || Vili Resnik |- | 6. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || Nika Zorjan feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || Kvatropirci in Marko Škugor |- | 11. || Sekunde || Ines Erbus |- | 12. || Vse je v redu || Flirrt |- | 13. || Mora se || Saša Lendero & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & Monika Avsenik |- | 17. || Ostani || Eva Boto |- | 18. || How Much Time Do We Have Left || Klemen Slakonja |- | 19. || Tišlarski pozdrav || Čuki in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || Miran Rudan |} {{col-end}} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || Mrfy |- | 2. || Adijo metulji || Big Foot Mama |- | 3. || Mir || Siddharta |- | 4. || Gola || Joker Out |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || Hamo in Tribute 2 Love |- | 6. || Za naju || Flirrt |- | 7. || 4 od 10 || Jet Black Diamonds |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || Tinkara Kovač |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || Tina Marinšek |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || Maraaya |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || Carpe Diem || Joker Out |- | 20. || Hedonista || Raiven |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2026/zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy-na-vrhu-lestvice-ipf-najveckrat-predvajanih-skladb-in-videospotov-v-letu-2025/ |title=Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY na vrhu lestvice IPF največkrat predvajanih skladb in videospotov v letu 2025 |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263 |title=Zmagovalci lestvice IPF za leto 2025: Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }} {{SloTop50}} [[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v glasbi]] g82yb1ger6w6a5bq3to4ko8gw4xys8q Juan Latino 0 600465 6655638 2026-04-04T09:52:24Z Diaz del Real~slwiki 75271 nova stran z vsebino: »{{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Baena, Córdoba | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Spain | other_names = Juan de Sessa | occupation = Professor, academic, Latinist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopol...« 6655638 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Baena, Córdoba | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Spain | other_names = Juan de Sessa | occupation = Professor, academic, Latinist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v cerkvi Santa Ana de Granada, katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572). ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] jyfm5dm99mo379y24a35x6a23l8o901 6655639 6655638 2026-04-04T09:55:26Z Diaz del Real~slwiki 75271 popravil sem infobox 6655639 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Baena, Córdoba | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni redni profesor, latinist, pesnik, humanist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v cerkvi Santa Ana de Granada, katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572). ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] lq3mehcpmmopueg85j5zo5zqq1yuto3 6655640 6655639 2026-04-04T10:06:15Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655640 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Baena, Córdoba | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (in kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Katedrala v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v cerkvi Santa Ana de Granada, katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572). ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] r63uc5uiwbvwo4ysociwshnpj2kcex8 6655641 6655640 2026-04-04T10:13:52Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655641 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Baena, Córdoba | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (in kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v cerkvi Santa Ana de Granada, katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572). ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] kkmw4pojng9feasb9vex14itvbtue8w 6655642 6655641 2026-04-04T10:16:16Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655642 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = morda v mestecu Baena, Córdoba. Morda v Etiopiji. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (in kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572). ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] gp2j0xbqvvxonqiorhxopwu1hzwq2ao 6655643 6655642 2026-04-04T10:23:21Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655643 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = morda v mestecu Baena, Córdoba. Morda v Etiopiji. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (in kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] lyi1c9gmqbgyhlodrw813wxos9vlk63 6655644 6655643 2026-04-04T10:29:13Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655644 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] 496ad4vftn31vj61r30hu37fcsg8fw9 6655645 6655644 2026-04-04T10:34:10Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655645 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] i95sql9uyedf9vfef4vswmzfr0qng3d 6655649 6655645 2026-04-04T10:44:37Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655649 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski profesorji]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] gho1vui1j22zjvdwzy00pbxexzu4xp6 6655655 6655649 2026-04-04T10:57:05Z Diaz del Real~slwiki 75271 Doponil sem kategorije 6655655 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] dkje9ucry14r4zypdlkricb5hymq2kv 6655658 6655655 2026-04-04T11:05:19Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655658 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri [[''La Dama Boba'']]. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 3ff895y63ofpx2o1zaucf7wo0bkult5 6655660 6655658 2026-04-04T11:06:52Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655660 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan de Austria|Janezu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] ilpso36sqw6ldykg2pt3hncehf3tsbi 6655661 6655660 2026-04-04T11:08:13Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655661 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juan Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo Moriščanov v Granadi, znani kot [[Vojna Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 8tfnfozhmyftm4pyhjw4wv6d00kbar1 6655663 6655661 2026-04-04T11:10:51Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655663 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]], katere arhiv iz tistega časa je bil od takrat zgorel. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juan Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] kgu35spvb3wu13sfm39nb9ezm4794pm 6655668 6655663 2026-04-04T11:26:03Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655668 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juan Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 0icvv4xkxncnvq4kp8avr021t67u76o 6655670 6655668 2026-04-04T11:29:02Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655670 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. Njegov literarni in najhujši osebni sovražnik [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] fp901qjh6quwwpyh9xo6oapy1nlkcgt 6655672 6655670 2026-04-04T11:33:29Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655672 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 9npdscvvo9kml44yf8r2uikb7gcy6q9 6655673 6655672 2026-04-04T11:35:28Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655673 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], Córdoba. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] rr02ehgmrzhamyb1kvtda70xs8sjwcl 6655675 6655673 2026-04-04T11:37:06Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655675 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], pri [[Kordova|Kordovi]]. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvire Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. [[Vojvoda Sessa|vojvodinje Sessa]] in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. [[Grof Cabre]]. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom, in z vnukom [[Gonzala Fernándeza de Córdoba]], še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: "redka ptica, črna kot vrana").<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta [[1526]]. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta [[1545]] je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] katedrale, ki je bila dokončno zgrajena 20 let nazaj. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev svete Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev Svete Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem »Austrias Carmen« je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]], proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi "Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida") in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{reflist}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 3gemag32re52lbh0mls8tjap1f3wuug 6655680 6655675 2026-04-04T11:44:30Z Ljuba24b 92351 np, dp, pravopis 6655680 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], pri [[Kordova|Kordovi]]. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Etiopija|Etiopije]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvira Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. vojvodinje Sessa in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. Grof Cabre. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II. Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom in z vnukom Gonzala Fernándeza de Córdoba, še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: »redka ptica, črna kot vrana«).<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta 1526. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta 1545 je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] stolnice, ki je bila dokončno zgrajena pred dvajsetimi leti. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev sv. Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev sv. Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem ''Austrias Carmen'' je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta 1571, proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi ''Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida'') in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{sklici}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Zunanje povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] bjzhidzjejakhbw1m4tl8nazsllsp0u 6655685 6655680 2026-04-04T11:57:37Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655685 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], pri [[Kordova|Kordovi]]. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Afrika|Afrike]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvira Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. vojvodinje Sessa in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. Grof Cabre. V verzu svojega dela (''Aethiopum terris venit'') je Juan Latino trdil, da je bil rojen v Etiopiji, čeprav se je ta toponim takrat na splošno nanašal na podsaharsko Afriko. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II. Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom in z vnukom Gonzala Fernándeza de Córdoba, še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: »redka ptica, črna kot vrana«).<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta 1526. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta 1545 je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] stolnice, ki je bila dokončno zgrajena pred dvajsetimi leti. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev sv. Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev sv. Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem ''Austrias Carmen'' je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta 1571, proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi ''Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida'') in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{sklici}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Zunanje povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 8h0hii4gmntiickn7d6u05sjolpegxt Pogovor:Zrinsko-frankopanska zarota 1 600466 6655665 2026-04-04T11:14:58Z Octopus 13285 CEE 6655665 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2=|tema3= |država= Hrvaška |država2=Madžarska |država3=Avstrija }} ev1krqvbjpywdbyn3rtpnnesgx5ucos